večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 15. ari zvečer. Uredništvo in uprnvnlštvo: Kolodvorske ulioe štev. 16. —- K urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Insorati: Sestatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav ljanji daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravništvu: *a oelo leto 6 gld., ra pol leta 8 gld., ssa četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoo 60 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja >a oelo _________________ leto 10 gl., sa pol leta 6 gld., sa četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden mesee 86 kr. ___________ Štev. 150. V Ljubljani v ponedeljek, 6. julija 1885. Tečaj II. Na kateri strani je edinost? Od kar so se vršile nove volitve in se je začelo razinotrivati vprašanje, kako se v prihodnjem zasedanji sestavijo posamezne politične stranke, nahajali smo brezštevilnokrat, da sta si dosedanja večina in opozicija očitali v svojih glasilih druga drugi nejedinost. To je pač pred vsem dokaz za td, kolika vrednost da se polaga na zlogo te ali one politične stranke. Nihče ne dvomi o tem, da v zlogi je moč, in da le zložno postopanje zamore Privesti do zaželjenega smotra, da se le na ta način zamore spraviti nasprotnik iz njegove pozicije. A bodi si ta stvar še tako jasna, še tako umljiva, naj so posamezni udje kake korporacije o koristi edinosti še tako globoko prepričani, vender se premnogokrat med njimi edino in zložno delovanje doseči ne da. In to je velike pomenljivosti za dotično stranko ali korporacijo, to je živ dokaz njene slabosti. Ni se tedaj čuditi, ako nahajamo dan na dan po posameznih časopisih dokazovanja, a je stranka, koje interese le-ti zastopajo, zložna, da hoče edino postopati v vseh važnih vprašanjih, a se v njih kaže ob jednem na znamenja, ki pri-6ajo, kako razpala in vsled tega oslabela da je dssprotna stranka. Praša se le, katere trditve so resnične, kateri stranki so lahko očita, da je med seboj nejedina in razpala. Ako bi človek čital samo glavna in tako rekoč oficijalna glasila ustavoverne stranke, moral bi biti prepričan, da je levica, koje stebri so se v zadnjem državnozborskem zasedanji uže zeld ma-juli, sedaj jedina, kot nikdar poprej, da stoji močna in trdna kot zid, nepremakljiva kot trdnjava. Ta glasila znajo zamolčati in zakriti vsaki Listek. Pod ženskim jarmom. (Slika iz kmetskega življenja; spisal Martin Brojan.) I. Moj mož ti moraš biti, Križo z menoj nositi, Kesati, mrmrati, Vso nič ne pomaga ti. N. p. Ce - ^ ^'neri>vi krčmi so pivci vedno dobre volje, j, dosti denarcev, se tudi tepejo, če jim prikuje, pa Tine s kredo pomaga. Vsem pa vnema srca mlada osemnajstletna a«arica Marijanica. Ljudje pravijo, da tudi mče Tine zaljubljeno obrača na njo oko, a še J izpod oka meri one pivce, ki se jej preveč pmači delajo. No, ljudje govorč to in ono, kar ni> da bi se baš moglo potipati. Ali brhka je vender le v resnici naša Mari-■l&nica. Dičijo jo vrani lasje, rudeča polna lica, ela polt, a iz očij gorf jej plamen tako živ, kot da prihaja iz ženskega solnca. Siromak oni pivec, ki se zagleda v to oko! Kako hitro mu se krči še tako jasen pojav, ki glasno govori za to, da Zjedinjena levica je bila, a je ne bo več, a vedo vsako še tako malenkostno zadevo, ki se prigodi v krogu dosedanje vladine stranke, in iz koje se da morda sklepati, da se sem in tjh kak posameznik ne more prav akomodirati veliki večini, tako razbliniti in v tako luč postaviti, da bi kak lahkoveren politik res misliti moral, da je z dosedanjo sistemo uže pri kraji. A oglejmo si stvar nekoliko natančneje. Kdor hoče dobiti pravo podobo, pravi pojem o Zjedi-njeni levici, ta naj se nekoliko ozrč po posameznih glasilih Pickertov in Knotzov, katerih sedaj povsodi mnogo nahajamo med Nemci. Nam niti daleč poseči treba ni. »Deutsche Wacht“, glasilo spodnještajerskih Velikonemcev, govori o dosedanjih vodjah ustavoverne stranke in jedine levice, tako, da človek kar osupne in da se nebotč spomni resnice, da je nehvaležnost plačilo sveta. Tu se naravnost izreka, da nemški narod do svojih nekedanjih vodij nima nikakega zaupanja več in da ga ni več volja, dati se še dalje voditi od njih. Da, očita se jim celč umazanost, sebičnost; trdi se, da nemško narodnost zlorabijo le v to, da zadostč skrivnim svojim željam in namenom. Mi gotovo nimamo nikakega povoda navduševati se za ustavoverne kolovodje, a pravico-ljubnost sili nas izjaviti, da se jim godi krivica, ako se jim očita, da za nemštvo niso ničesar storili. Vender ne mislimo se s to stvarjo natančneje baviti, ni nam naloga pečati se s tem, koliko je na vsem tem, kar si možje Zjedinjene levice med seboj predbacivajo, resnice, navedli smo gorenji izgled le v to, da se sprevidi, kaka lepa sloga da vlada med levičarji. Pa »Deutsche Wacht“ mošnjica in lajša! Kozarec ti pokliče za kozarcem, in še ne gre. Za mizo sede štirje pivci. Nosijo se čez biriča in zraven čvrsto zalivajo svojo jezo. »Prokleta kost biriška prinese mi danes iz kancelije oznanilo, da bodem zaradi zaostalega davka zarubljen," toži Muzelj. »Kaj pa se puliš z gospodarstvom. Fantu bi prepustil, sam bi pa lahko brez skrbi otepal kos kruha in v izgovorjenem kotu grel si svoj leni hrbet “ oponaša mu Slugov Gašpar, ki je uže sam težko pričakoval, da mu stari Sluga izroči gospodarstvo. »Poslušajte, kaj je zopet meni prinesel tabi-riški lačni kljun. Šest grošev moram plačati, da mi otroka prepišejo na moje ime," jezi se Štular, kateremu obeta Bog obilnega sadu v zakonu, kajti uže pred poroko mu je poslal mlado hčerko. »Kaj bodete vi vsi proti meni," oglasi se Maticeljev Toneč, »meni birič uže četrto leto prinaša list, da se cesarju skažem. Pa pregledajo mi in pretipljejo vsako žilico; na zadnje me iztirajo in hrohotaje me sprašujejo, koliko »ta grenkega" popijem, ker se mi je trebuh skrčil. Vraga, kakor da bi tam pri vojakih morali nositi trebuhe, ni edino glasilo, kjer stopajo na dan take prikazni ; jednake reči nahajamo v »Leitmeritzer Zei-tung", »Reichenberger Zeitung", v »Pilsener Zei-tung" itd. Bilo bi preveč, ako bi se hoteli z vsemi temi posebej pečati. Omenjamo le toliko, da se na vseh straneh s čedalje večjo gotovostjo in odločnostjo trdi, da je »nemški klub" uže gotov. Ako uže zdaj glasila tega novega kluba s tak6 malo laskavimi priimki obsipajo stare vodje ustavoverne stranke, potem se lehko misli, kako se bodo posamezne frakcije nekedanje Zjedinjene levice gledale v državnem zboru. Vse, kar tedaj pišejo glavna glasila opozicije o svoji edinosti, je prazno, a isto tako prazno je to, kar pišejo o nejedinosti dosedanje večine. Res je sicer, da se je še pred nedolgim govorilo o nekem jugoslovanskem klubu. Vender prepričani smo, da do take izločitve nekaterih slovanskih poslancev iz Hohenwartovega kluba nikdar ne pride. Tako kratkovidni dotičniki, kojim je sestava ta-cega kluba prišla na misel, ne bodo, da bi to svojo misel poskušali uresničiti. Vemo iz česa izvira ta namera. Spodnještajerski Slovenci res niso dosegli, kar so doseči upali. Marsikatera opravičena nada se jim ni uresničila. Ali pa mislijo, da pridejo na ta način do svojega smotra, ako sestavijo poseben klub? Ali res mislijo, da dosežejo brez Hohenwarta in njegove stranke, kar dosedaj z njeno pomočjo dosegli niso? Ne, gotovo ne! Nekoliko potrpljenja tedaj in dalo se bo gotovo tudi štajerskim Slovencem, kar jim po vsej pravici gre. Da do te ločitve nikdar ne pride, o tem smo sedaj tem bolj prepričani, ko nam prihaja vesela včst, da namerava tudi Liechtensteinov klub združiti se zopet s Hohenwartovim. Da, celo velike kot siromakova peč. He, Marijanica, ne svitla sabljica, temveč ti boš moja ljubica." Da tudi z dejanjem podpre svoja sladka čutila do Marijanice, prime jo okolo pasu in hoče pritisniti na svoje goreče srce, ki se je vnelo od spiritovega ognja. Pa Marijanica je urna, izmuzne se mu iz rok in slučajno se zadene ob Muzelja. Pravijo, da stara jablana nerada cvetč, ali kadar se je mati narava vsmili, odpre jej popke tako divno cvetoče in dišeče, da prekosi vsa mlada drevesa. V takem položaji bil je tudi naš petdesetletni Muzelj. S hitrostjo dvajsetletnega mladeniča zagrabi Marijanico okoli pasu in pogladi jej nežni podbradek. Njegovo uže zdavnej zarjavelo srce začelo se je zopet gibati. Ali, oj groza! Prej nego se je Marijanica mogla rešiti druzega napada, otresti se nadležnega Muzelja, čuje se usodepolno trkanje na okno. Strah in groza prešine Muzelja. V prvem trenutku je spoznal roko, ki je trkala na okno. Nesrečna grešna desnica mu omahne, — da, ta hip bil bi jo dal po svetopisemskem svetu rajši odseči, kot da se je tako strašno pregrešil. Trikrat zaporedoma potrkala je nam še ne- solnograška poslanca Fuchs in Neumayer odločila sta se baje vstopiti v centrum. Iz vsega tega razvidno je, da je razcepljenje dosedanje večine le pobožna želja levice, ki je sama po polnem raz-pala in ki hoče le svojo nejedinost zakriti s tem, da govori o nezlogi vladine stranke. A to zakrivanje ne pomaga nič. Uže prve dni državnega zbora odkrilo se bo vsemu svetu, da „Zjedinjene“ levice ni več, a da je konservativna stranka bolj zložna, nego je bila kedaj poprej! Angleška in Turčija. P. C. — Da-si se v Carigradu dobro spomi-najo govora, v katerem je lord Salisbury priporočal angleško pokroviteljstvo nad Egiptom, in spominajo se dobro še simpatij, katere je izrazil lord Churchill za Arabi pašo, vender mSni turška vlada, da jej bode morda konservativni angleški kabinet koristnejši, nego liberalno ministerstvo. Ker so se lord Salisbury in njegovi politični prijatelji izrekli za zvezo z Nemčijo, Avstro-Ogersko in Italijo, in ker se tudi turška vlada giblje v tej sfSri, se v tem vidi dosti poroštva, da mora Nemčija kakor tudi Avstro-Ogerska želeti status quo na vzhodu, in to zaradi vkupne evropske politike in zaradi lastnih interesov, če se tako sodi konservativna politika srednje Evrope, je pač umevna potem tudi tako ugodna sodba o angleški konservativni stranki. Misija Hasan Fehmi paše se je po polnem pozabila. Ker sultan še vedno ni sprejel Hasan Fehmi paše, se iz tega sklepa, da hoče to vprašanje po polnem potisniti v ozadje. V istini vlada zdaj v merodajnih turških krogih misel, da je zdaj Rusija in ne egiptovsko vprašanje, na kar obrača Turčija pred vsem svojo pozornost. S strahom se opazuje gibanje v južni Evropi, in sploh je razširjena misel, da nevidna roka za kulisami poteza niti v Macedoniji, Vzhodni Rumeliji in v Bolgariji. Znano je, da si je lord Salisbury postavil nalogo, da Rusiji nasproti napravi protitežje, in zaradi tega se misli, da bode angleška politika potrebovala sodelovanja Turčije. Sira Williama Whit,eja poklicala je angleška vlada za časa konference pred rusko-turško vojsko v Carigrad, da jej je pojasnil razmere v Balkanskih deželah. Znano je še, da je bil tedaj tudi lord Salisbury v Carigradu, in v tem hotč nekateri videti poroštvo za to, da bode tory-kabinet približal se Turčiji. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Ogerski list „Nemzet“ prinaša dolg članek, v katerem govori o avstrijski ustavoverni stranki. Med drugim pravi: „Ogersko časopisje opazi vse neodpustljive napake, katere stori ta stranka. znana oseba na okno, vsakikrat silnejše, in trikrat obledel je Muzelj. Kurja polt ga je polila po vsem telesu, a stara, trudna glava pala mu je na mizo. Tedaj pa se odprejo vrata. Muzeljeva žena prigrmi v hišo, ž njo pa šum in šunder, da Bog nas varuj. Še je podpiral Muzelj glavo ob mizo ter premišljeval o minljivosti človeškega veselja, ko začuti njemu toli znano roko, kako mu mekasti, ruje, suje in blodi po glavi ter se globlje zadira. Muzelj je izgubljen. Z glavo še časih malo potrese, kot ranjen lev, pa tudi to ga mine. Mirno prenaša vse zl6, kot najkrotkejše jagnje. Žena pa mu je naruvala vlas, razpraskala mu lice in pošteno natezala ušesa. Štular, Gašpar in Toneč bili so tako ginjeni nad tem prizorom, da so morali drug druzega podpirati, sicer bi bili od prevelikega smehu pod mizo popadali. Ko jo Muzelj zasluženo kazen prestal, prišla je vrsta na ostale. Vsak je moral kako grenko požreti, tudi Tine ni odšel gladke kože. Jedina Marijanica pobegnila je o pravem času pred maščevalno ženo. Saj se je nabirala ne mala nevihta nad glavo tiste, ki je Muzeljiei moža zapeljala. Vedno se trdi, da se Nemci pritiskajo na steno, da se je ustavoverna stranka potisnila v manjšino. Njeno trdovratno nasprotovanje v bosniškem vprašanji odtujilo jej je trgovski svet; vsled tega izgubila je v 1. 1879 več mandatov. Ali je češka jezikovna naredbe potisnila Nemce na steno? Jezikovno naredbo napravil je liberalni Nemec Stre-mayr, kateri je vedno trdil, da je ponosen na njo. Ali je ustanovitev češkega vseučilišča pritisnilo nemštvo na steno? Dotični zakon je nastal s pomočjo liberalne stranke. Ogerska ustanovila je za l1/* milijona Hrvatov vseučilišče, in 5 milijonov čehov ne bi smelo isto zahtevati ? Nemška stranka ni pritiskana na steno. Odvzeta jej je le moč druge pritiskati na steno, kar je posebno rada delala. V delegaciji hotela je cesarstvo pritiskati na steno, da bi mu diktirala zakone. Pri avstro-ogerski pogodbi ni bila njena zasluga, da ni bila Ogerska na steno pritiskana. V orijentni politiki hotela je krono pritiskati na steno. Celo lastno svoje liberalno ministerstvo pritiskala je na steno ...“ Tuje dežele. Iz Sredca se poroča, da sta se na izrecno željo kneza Aleksandra podala ministerski predsednik Karavelov in vojni minister princ Canta-cuzene v Kustendil, da preiščeta zadevo o izmak-nenem orožji v tamošnjem založišči. Od Kiitsen-dila podala se bosta ministra v Dupnico, da se poučita o položaji na bolgarsko-macedonski meji, oziroma, da ukreneta potrebne varstvene korake. Iz Rima se poroča, da je vatikanski državni tajnik Jakobini poslal vsem nuncijem okrožnico, v kateri zatrjuje, da vest o približevanji papeža Italiji ni istinita. Francoski radikalni listi objavili so volilni program osrednjega odbora republikanskih, radikalnih in socijalističnih skupin. Razlikuje se le malo od programov, katere so izdale 1. 1869 revolucijske stranke. Nova je v njem samo zahteva, a komaj se je j6 u^e ima roke na hrbtu zvezane, isto se Toilec 0 z opotekajočimi se nogami. Ko se je Kak C ^°kro zavedel, ležal je v smeteh za vrati. rj: 0r *a^no perje, s tako lahkoto dvigala je Ma-safi;i'C!l.ZVezanega Tonca v zrak in zopet ga po-a tje med smeti. odv > hripavim Kesona prosil je Toneč, naj ga e; Ko je vpričo Tineta Marijanici obljubil, zon^ ^ ve^ dotaknil ne bode, zadobil je iz i Z^at° Pr08t0st- ^es toč5°ten izvleče najprej ePa pipo, na kateri je bilo vpodobljeno lepo kajti take zabave, kakeršne je bila včerajšnja, se pač tožko priredijo in z nemalim trudom. Slava jej! — (Na novomeškem gimnaziji) vršili so se zrelostni ustni izpiti dne 27. m. m. K izpitu so se oglasili 4 osmošolci, a trije so odstopili, torej je na tem gimnaziji delal zrelostni izpit samo jeden učenec. — (Povozil.) Iz logaškega okraja se nam poroča: Dne 2. t. m. vozil se je Josip Antončič iz Markovca, in sicer iz Grahovega na cesti proti Rakeku. Med potjo dojde več voznikov, katere je hotel prehiteti. Pri tem zadene z vozom v 681etno Jero Črne iz Kozarš, katera pride pod konje in vsled poškodb takoj mrtva obleži. Narodno-gospodarstvene stvari. Pravi čas žetve. Pravi čas zadeti, kedaj je najboljše strneni sadež požeti, t. j. čas, ko moknato zrno ni niti nezrelo niti prezrelo, ni vsakokrat lehko. Tu je mogoče na dvoje krivih potov zaiti. Ali se začne žetev prezgodaj ali pa prepozno. Oboje je jednako krivo in škodljivo. Vender je pa prezgodnja žetev redkejša hiba, kakor prepozna. Prepozna žetev je skoro tako rekoč na dnevnem redu kljubu vsem opominjcm in svaritvam pred prepozno žetvijo in vkljub veliki škodi, ki jo prepozna žetev s seboj prinaša. Škode in kvari, ki jih ima prezgodnja žetev mo-knatega zrnja, ko je slama še zelena, zrnje še mlečno, so v tem, da se zrnje skrči in na debelosti in teži izgubo trpi. Taka škoda pa jo tako velika, da je vrednost boljše slame, ki je kot taka boljša krma za živino, ne more poravnati. Še večja od ^prezgodnje žetve je škoda po prepozni žetvi, ki so bilke uže po polnem mrtve in zrnje trdo in po polnem zrelo. Tu gre mnogo zrnja v izgubo, ko se žito žanje, povezuje, na voz nalaga in z voza deva. Ta izguba je navadno tolika, kolikor je bilo semena za posojanje dotične njive potrebno. Včasih pa je še dosti veča. Ker je tedaj v tom slučaju izguba zrnja tako velika, bilo bi torej pričakovati, da kmetovalci pridejo do njenega spoznanja in se je, kolikor le mogoče, ogibljejo. Nadalje je kemijska preiskara pokazala, da prepozna žetov zrnju tudi na njegovi dobroti škoduje. Kemija jo namreč dokazala, da ima žitno zrnje blizo jedno mesec pred popolno, tako imenovvno mrtvo zrelostjo, sladkor in mlečni sok v sebi in da ti soki s časom trdi postanejo. Sladkor se namreč spremeni v močično moko, mlečni sok pa v vlečec in jajčno bela-kovino. Brže ko je ta sprememba dovršena — blizo 14 dni pred mrtvo zrelostjo zrnja — ima seme največ močične moke in vlečeca v sebi Ako se torej žito v tem času — ki po tem takem v sredini početka zorenja in mrtve zrelosti leži — požanje, bode postalo težko, bode palo največ tanke bele moke, temu nasproti pa najmanj otrobov, ker je zrno tanko-mešično. če se pa čas zamudi in če se dekle. Trešči jo ob tla, da se je razbila na drobne kosce, kakor se je razkadila tudi njegova ljubezen. Potem plača in odide, kolneč po celi poti ni-čemurno žensko stvar. Prišedši domov zaril se je globlje v seno, kot po navadi. Mesto da bi se pobožno prekrižal, kakor se spodobi pravemu kristijanu, prekolne še enkrat v svojem brlogu vse babe in med pridu-šanjem zaspi. Ko zjutraj vstane, gre Prot' hlevu. Pa glej, prokleta ženska podoba visi pribita na vratih. Kako se zapeljivo smehlja in zraven porogljivo, kot da bi vedela za sinočnji dogodek. Kupil jo je na sv. Marka dan v Kranji na semnji, ker je bila do pičice jednaka Marijanici. Ves togoten strga jo doli, potepta z nogami in ostanke lepe podobe vrže v hlev pod kobilo. Živ krst ga ni videl od tistega časa pod kakim oknom vaških deklet. Pravijo, da celo v cerkvi med pridigo rajši zadremlje, samo da mu ni treba gledati tje na levo stran, kjer prižnica stoji in pod njo mlada Marijanica. (Dalje prihodnjič.) čaka do popoludnd zrelosti zrnja na strvi, tedaj postane mešiček ali luskinja od dne do dnd vedno debelejši, del močične moke zrnja se spremeni v les in gumi in naravni nasledek je ta, da tako zrnje več otrobi in manj moke daje. Jasno pa je, da sta sladkor in gumija. Ker pa se stvar tako ima, so mora torej moknato zrnje pred mrtvo zrelostjo požeti. Tako požeto žito ima več moke v sebi in ima tudi več vredno zrnje. Krmina vrednost slame pa tudi mnogo izgubi. To je skoz in skoz jasno. Ako se namreč bilke do popo-ludne sulie zrelosti na strvi puste, spremeni se slad-korjeva snov v bilkah v lesno vlakno; da ima pa tudi pri slami sladkorjeva snov več vrednosti od lesnega vlaka, to je jasno. Ali razna žita so tudi o raznem času za žetev zrela. Rž je za požetev takrat prav zrela, ko je mehko rženo zrno tako trdno, da se na nohtu zakrivljeno prelomi. Mlečni deli zrnja so se v moknate dele spremenili. V stavkih še le po polnem dozori. Le z uvažanjem se no smemo prenagliti tako, kadar je na bilkah uže trdo postalo. Najbolj važno je pravi čas žetve zadeti pri pšenici. Ako pšenično zrno ni več mlečnato, tako se sme brez pomisleka ž žetvijo začeti, če je tudi zrno še mehko, Le na ti stopinji zrelosti se naj lepše zrnje pridela, ki ima lepo rumeno-zlato barvo in tanko belo moko. Če se pa pušča pšenica, da postane mrtvozrela, tako dobi rznje temnejšo, malo obrajtano barvo, tdro luskinjo, je nekakšno roženo in daje tudi moko manje vrednosti. Kar se žetve jarega žita tiče, tako tudi tukaj ni treba čakati, da postanejo bilke po polnem mrtve in vse zrnje zrelo. V tem slučaju bi bila slama za klajo zel6 slaba in izguba na zrnju bi bila zelo velika. Posebno se je treba varovati, da se čaka, da tudi zapoznelo žito dorasto. Kajti to, kar je zapoznelo, le redkokdaj pride do dozora, daje tudi večidel prav nepopolno zrno in kdorkoli hoče tudi to pridelati, ta izgubi s tem veliki del dobrega zrnja, med tem ko je tisto, kar si pridela, le bolj slabe dobrote. Ječmen se mora pol zrel požeti. Če se tako požanje, daje to lastniku veliko dobička, kakor zgodnja požetev pšenice. Oves so sme brez pomisleka požeti brž, ko začne nekoliko rumeneti. Treba pa je potem, da se delj časa v snopju suši in tako po polnem dozori. Dobiček pa je izdaten, zrno ni slabojše od onega, ki je na bilki dozorelo, zrnja ne gre nič v izgubo in slama je toliko izvrstnejša krma. Pri silju pa, katero je poleglo, so ne sme na pravi čas požetve predolgo čakati, posebno ne, če je vreme mokrotno. Kdor noče slame in zrnja po gnjilobi od takega silja izgubiti, mora poleglo silje včasih na pol zrelo požeti. Zrnje je v tem slučaju le male vrednosti, zato pa se debi boljša slama za krmo in otme se vsaj nekaj zrnja. O primernem času žetve so se razne primerjevalne skušnje napravijo vale, ki so vse pokazale, da je zgodnja žetev boljša od pozne. Skušnje so gledč na pšenico pokazale, da ima zrnje pšenice, ki je bila v žolti zrelosti požeta, najlepši pogled in daje najboljšo moko, in sicer je taka pšenica od jednako velike njive dala 29 funtov lepe moke prve vrste več, kakor poprek vse druge, a v razni zrelosti požete njive, pa 3 funte moke druge vrste in 1 funt otrobov manj od drugih. Tudi rž v žolti zrelosti požeta daje podobne pridelke, Čas žetve je pri stročnatih sadežih različen od onega pri zrnju Pri bobu se z žetvijo ne sme čakati, da stročje začne črno prihajati. Sme se bob uže poprej žeti, brže ko se je sad v stročju po polnem razvil. Treba pa je po tem na njivi še požeti bob zoreti pustiti. Najboljši čas grah in grahorico žeti je takrat prišel, ko je večidel ocvelih strokov zrel, da si tudi v gnojnem delu trt še nekoliko nezrelih strokov, Leča se sme le v žolti zrelosti žeti in o stanovitnem vremenu, če postane bolj zrela, se stroki razpokajo in some izpada. Za to se leča rajši piplje, nego žanje. Ajdina jo za žetev dozorela, ko zrnje začne temno barvo dobivati, da si tudi sem tor tje še kateri cvet cvete. („Slov. Gospodar".) Št. VII. prinaša te spise: 1.) Gorazd : Čaša nesmrtnosti. Povest v verzih. — 2.)Plavica: Spomin in želja. Pesen. — 3.) Dr. Fr. D e t e 1 a: Vžliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 3.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 4.) L. Podgornikova: Glasbena vzgoja v Slovencih. (Dalje.) — 6.) Iv. Vrhovec: Slavni Slovenci II. Peter Pavel Glavar. — 7.) J.Stritar: Pogovori.V.— 8.) Svoj-mir: Drobne pesmi. 3., 4., 5., 6. 9.) Fr. Le v ec: Vodnikovi pesmi »Premaga* in «Mirov god». 10.) Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 11.) J. Suman: Odgovor na Stre-keljevo kritiko moje slovnice. — 12.) Književna poročila: IV. S. Rutar: Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. —13.) Slovenski glasnik: Poziv slovenskim pisateljem. — Nove knjige slovenske. — cFiihrer durch Kram und die Landeshaupt-stadt Laibach.» — «Truber Primus und die Reformation in Krain.» — »Archiv fur slavische Philologie.» — Književnost hrvaška. — Popravek. — J. Kalan: Šah.— ,,Ljubljanski Zvon“ izhaja v meseč-i, po 4 tiskovne pole včlike osmerke obsežnih zvezkih, stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr. Telegrami „Ljubljanskemu Listu “ Pariz, 6. julija. V Thiersu (Auvergne) udrla ae je streha v tržni lopi. Dvanajst oseb je poškodovanih, tri hudo. — Courcy brzojavlja iz Huea, da je po noči nenadno napala grad anamitska posadka. Napadalce so odpodili. Courcy ukrenil je potrebne naredbe. Trst, 5. julija. „Osservatore“ objavil je razglas namestništva, s katerim se prepoveduje romanje v Velehrad, ker tam vladajo nalezljive bolezni. Madrid, 5. julija. Včeraj obolelo je v Španiji 1639 oseb na koleri in 825 jih je umrlo. Pariz, 5. julija Vlada je zaukazala prefektom v Španiji sosednih krajih, naj se iz Španije došle osebe spravijo na samotne kraje. Telegrafično borzno poročilo z dn6 6. julija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................82'60 » » » » srebru..........................83'45 Zlata renta.................................................109' — 5°/o avstr, renta............................................99 ■ 20 Delnice ndrodne banke.......................................861' — Kreditne delnice.......................................... 287'50 London 10 lir sterling................................... 124'25 20 frankovec................................................. 9'855 Cekini c. kr.............................................. 6'88 100 drž. mark............................................60'96 Uradni glasnik: z dnš 6. julija. Razpisane ustanove: Pri baron Karol Flodnigg-ovi ustanovi za slepo v odgojilnici za slepe v Linču jo za šolsko leto 1885/86 več mest praznih. Za to ustanovo smejo prositi ubogi, brezpomočni, na Kranjskem rojeni slepi otroci, posebno sirote obojega spola, ki so sicer izobražljivi, ter so najmanj sedom, toda no voč kot 12 lot stari. Stariši in njih namostniki, ki liočojo za svoje otroke ali varovance prositi, morajo prošnje po dotičnem okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu do 26. julija t. 1. podati o. kr. deželni vladi. Tujci. Dn6 4.julija. Pri Maliči; Breindl, železniški nadzornik, in Rideli, potov., z Dunaja. — pl. Ilauer, c. kr. rud. nadsvetnik, in Rochelt, c. kr. profesor, iz Ljubna. — Schloss, poslovodja pri Lloydu, iz Trsta. — Dutzmann, trgovec, iz Siska. — Baš, c. kr. notar, iz Celja. — Bučar, c. kr. avskultant, iz Ribnice. — Gruntar, c. kr. notar, iz Logatca. Pri Slonu: Endler, trgovec, iz Jablona. — Klachler, rud. akademik, in Torkar, rud. akademik, iz Ljubna. — Fest, Riegler, profesorja; Diracca z rodbino in pl. Peichl, ravnateljeva soproga. — Dollar, c. kr. stotnik, iz Pulja. Pri TavCarjl: Bernardini, Lloydov uradnik; Jacchia, borzni sensal, in Reichler, inžener, iz Trsta. Fri Južnem kolodvoru: Gronas, sodnijski uradnik, z rodbino, in Cimoso, jurist, iz Trsta. — Koss, Derkovits in Fleissmann iz Opatije. — Monetti, uradnik južne žoloz-nice, iz Maribora. Tržne cene. V Ljubljani 4. julija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 72 kr., domače 6 gld. 99 kr.; rež 6 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 3 gld. 47 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 6 gld. 4 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. —kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 ki-.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 60 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Umrli so: Dnfe 5. julija. Frančiška Lapajno, soproga poštnega oficijala, 29 1„ pred igriščom št. 2, tuberkuloza Dne 5. julija. Val. Zeschko, tovarnar in hišnik, 78 1., Mostni trg št. 8, opešanjo. — Emilija Fux, hči med. zdravnika, 13 1., Uoapodske ulice št. 4, srčna hiba. V civilni b61nici: Dnfe 3. juliju. Martin Golob, rešetar, 45 1., obina vodenica. Srečke z d n 6 4. julija. Trst: 69 53 16 23 19. Linec: 44 89 18 88 77. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanj o I baro- | Tempe-metra ratnra v m ra Vetrovi I Nebo Mo-kvina v m ra 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-79 733-20 738-67 739-86 736-90 736-22 18-2 ' jvzh. sl. i jasno 29 6 j jzpd. sl. » 21-6 » 1 d. obl. 20-2 27-0 18-0 000 bzv. lasno obl. 0-60 dež Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnesa za trgovino in obrt v Trstu za Novci na obrestovanje v bankovcih 4 dni odpovedbe . . 8 30 3‘/4 od sto 3>/a » » 37, » » v Napoleondorih 30dnevna odpoved . . . . 3mesečna » . . . . 6 » » . . . . 3 od sto 3'/, » » S’/, » » Oddelek za giro v bankovcih 27„ proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Arad, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papiijev in inkaso-kuponov po 78proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu V2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—8 "V Trstu dn6 1. oktobra 1883. Or« Hirscli dobro znani specijalni zdravnik za alfllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navčdu (58) 11 sifilitiko in kožne Mezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni sedla in v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. XXXXXXXXXIXXXXXXXX * X X * * X X Oznanila in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Dunaj! (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). X X X X X X IX V knjigarni Ig1, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg na Kongresnem trgu St. 2 dobiva se: (90) 9 Ljudska knjižnica. Do sedaj je na svitlo prišlo 10 zvezkov, kateri posamič veljajo 6 kr., po pošti 8 kr. Zavratnikov vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je največja zaloga in najceneje nakupovanje pri (59) 8 1. C. Hamann-u IMIestni trg'. XXXXXXXXXIXXXXXXXX Pri Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu v ILjj-a.Toljaro.i se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske dole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednlk slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 26 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dlmltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. h Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesi»fll' 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr. elegantno vozano z zlatim obrezkom 2 gld. mežlč A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr. vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. -Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. , Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. ■ Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gW. .. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » » » Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gl“ 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šo* vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. 1 Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljop ljanskega. Vezan 66 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razi0' kih pri računih z novo mero in vago. 60 V naši zalogi smo tudi na svetlo dali sloveni® knjige s podobami za mladino, in sicer: veiike) | Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožico i4 po 50 kr. Pravljice o: mačku I Pepelkl, Rudečl kapici in Obute«* (8° velike) po 26 kr. prltllkOVOV O deželi lenuhov, Snegulči?1«, (Palček) in Robinzonu n° 1 Odgovorni urednik J. N aglič. Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinmayr 4 Fed. Bamberg v Ljubljani.