__ ls> S (k(§> J OFFICIAL ORGANI
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m Second-Cla— Matter P«c«mbt 9. 1920. at the Port Office at Joliet, illinoi«. Under the Act of Auyu.t 24, 1912
111 1	" I 1 '	me—diM—ft^-ar^i	'	, i
PuWiriwd ua abMBBMtmO« p«ralt H..
|h	{g
of Chicago, in. By «3« of tfi* president, A. 8. Burl won, Postmaster Gener&L
--N
Naj»«iji tloTeaaki tedaik
t Zdruiemlk driarak.
Izhaja vsake sreda. Naročnina:
inthorUfed by tfi# Act of Oct B,
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
Rthra PmUi« Guruit««].
The largest Slovenia* Weekly ia the United States of America.
»""«> every Wednesday
Sabscription rate:
■isaksw yearly....ft
F«r»—W. V«eriy... $i.ao
Fo» Msetekm.......$2.00
Ferelan Coui.tr i.a..... $3 00
Telephone 1048
Zm £Um, B* Uto Za
2a
$3.00
NASLOV
1004 N. Chicago Sti^t, Joliet, 111.
Telefon« 1048
ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,19181
fitev. 42. — No. 42.
JOLIET, ILL., 19. OKTOBRA, (OCTOBER) 1921.
Leto VIL Volume VH
SENATOR KNOX UMRL.
Washington, D. C.. 12 okt,-Danes na večer ob pol 6. uri je na svojem domu nanagloma u-mrl zvezni senator Philander C. I^nox iz Pennsvlvanije
Pred veliko stavko železničarjev.
, Chicago, DI., 18- okt.—Ekse-kutivni odbor organiziranih železničarjev je dne 14. t. m. poslal vsem svojim podrejenim bivši državni tajnik za časa postarjain širom držav dolgo o-predsednika Tafta; zadela ga krožnieo s pozivom, da naj se je srčna kap da je bil v 15 mi- železničarji pripravijo na gene-
nutab mrtev. Pokojnik se je še.le preteče-
ralno stavko, pričenši dne 30. oktobra ob 6. uri zjutfraj. Ta
ni teden s svojo ženo iz Evrope i poziv se ozira na 2 milijona or-vrnil,.kjer se je mudil na krat-'Kmiziranih železničarjev; po-kem obisku..	leg tega pa še na nadaljnih 8
Takoj po njegovi smrti so milijonov delavcev rasnih ka-obvestili preds. Hardinga, vr- Ji»&or*i ki bi bili vsled te stav-hovn. zveznega sodnika Tafta, j.ke prizadeti, republ, senatorja Lodge iz j Stavka je napovedana vsled Mass- in Penrose iz Peima. Ne- tega, ker hočejo železniške"
pričakovana vest o smrti uglednega senatorja Knoxa je vse mesto Washington, tako tudi ameriško politično javnost globoko potrla, ker je bil Knox iz-boren državnik* Poleg urada državnega tajnika pod Taftom, je bil p</kojiiik tudi dva termina generalni pravd« i k Združenih držav in sicer pod predsednikom McKinlev-em in Roose-veltom.
f POK. SEN. PH. S. KNOX
Pok. senator Knox je bil rojen, v Pittsburghu, Pa. in star 68 let. Zapušča žend, 3 sine in
družbe svojim uslužbencem nekaj plače utrgati; železničarji se pa temu 'odločno vpirajo vsled česar postaja položaj vedno bolj in. bolj kritičen.
V svrho morebitne odstranitve stavke in važrtih pogajanj z železniškimi družbami, se bo v nedeljo dne 16. t. m. v Chicagu sešlo nad 200 predsednikov raznih železničarskih unij.
Washington, D.C. 17. okt. — Med Meddržavno trgovsko komisijo in voditelji organiziranih železničarjev se vrše pogajanja za morebitno odstranitev preteče generabie stavke. To kritično zadevo se je izročilo v presojajo tudi preJsedniku
Hardihgu in generalnemu pravdniku Daughertiv-u. Vseka ko se bo glede te zadeve zavzela tudi senatska zbornica. Skušalo se bo ukreniti vsemogoče korake, da se to stavko prepreči.
Cleveland, Ohio. 17. okt. — W. S. Stone, predsednik unije vlakoodji in kurjače v je podal o preteči generalni stavki železničarjev sledečo izjavo:
"Stavko lahko uravnajo železniške družbe* ali pa lahko isto preprdči vlada, s. tem, da vlada
sama v svoje roke prevzame vse železnice."
Vzrok nameravane stavke je
1 hčer. Pokopali ga' bodo v pripisovati dejstvu, ker so že-Valley Forge, Pa., kjer ima lezniške družbe sklenile ponov-svojo viio.	. no znžanje plač za 10 odst.; še-
Zadnji čas se je bas senator le 1. julija t. 1. so svojim usluž-Knox zelo trudil za sklenitev bencem. odvzele 12 odst. mez-miru z Nemčijo- in Avstrijo, de; kar bi v par mesecih tvori-[oženjen. V zakonu so ga žene
i— x____i______ —:__—___i_ oo	nnmonia	nhHflrnv«ln	i flvnič-
kajti tozadevno mirovno reso-j lo 22 odst. znižanje, lucijo je on sestavil. Njegovo ime bo ostalo med ameriškimi republikanci v trajnem spominu.
Priseljevanje bo ustavljeno.
Washington, D- C., 1. okt. — Senator Harris iz Georgije je danes v zbornici predložil svojo skupno resolucijo, da naj se vse priseljevanje inozemcev v Združene države začasno do cela ustavi. Ta prepoved naj bi
Italijanski delegatje washing-tonske konference.
Rim.—Povodom razoroževal-ne konference, vršeče se dne 11. nov. v Washingtonu bodo Italijo zastopali sledeči delegatje; Prof. Louigi Luzzatti, bivši mi-nistr. preds- in finančni minister; senator Schenzer, državni poslanec Meda, načelnik katoliške stranke in finančni minister bivšega Giolittijevega kabineta; dalje italijanski poslanik v
Predpriprave za pokop nepoznanega amer. junaka.
Washington, D. C. 17. okt.— Vojni .department je naročil generalu H. T. Allen-u, ki se sedaj mudi v Koblencu, da naj sam in osebno izbere truplo nepoznanega ameriškega vojaka, ki bo dne 11. novembra t. S- z jrelikimi svečanostmi pokopan na Arlington narodnem pokopališču blizu Washhfgtona.
Truplo tega nepoznanega junaka bodo izbrali na pokopališču v Chalonsu sur Marne, v Franciji; od tam bo prepeljano v Havre, v spremstvu posebne častne straže bivših ameriških častnikov, ki so se udeležili svetovne vojne. Nosilo ga bo pa šest prostakov, tudi bivših vojakov.
General , Alien bo spremljal truplo do Havre. Posebni vlak s truplom nepoznanega junaka bo zapustil Chalons dne 24. oktobra. V Havre bo francoski predsednik položil na krgto visoko odlikovanje, ali red čast ne legije, nakar bodo krsto pre
Prvi predsedniški kandidat za 1. 1924.
Minuli teden je v chikaškem Iroquis klubu Dfr Jenkins iz Kansas Citv, Kans-, v svojem govoru priporočal Viljem g. McAdoo-ja, zeta bivšega predsednika Wilsona in bivšega državnega zakladničarja za demokratičnega predsedniškega kandidata pri prihodnjih glavnih volitvah 1. 1924. .V svojem govoru gaje imenoval "mladega panterja" demokracije.
Kakor znano, je l)r. Jenkins McAdoo-ja tudi lansko leto na narodni konvenciji ddmokra^ tov v San Francisco za kandidata priporočal, toda brez uspeha.
nesli na ameriško bojno ladjo "Olvmpia", ki bo proti New
Najstarijši veteran civilne vojne. *
i
V Petorsburga, Va. je dne 6. oktobra t. 1. obhajal Josip S.
Lan gf or d svoj 102. rojstni dan. Langford, ki je najstarejši veteran civilne vojne, je leta na-zaj služil v južni armadi kot j konfederativec, kamor se je priglasil že kot 41. letni mož. Vdeležil se je med drugim tudi
Yorku mlplula dne 25. oktoMHniane bitke pri Crate*,-aJuiteri
Za časten sprejem tega nepoznanega ameriškega junaka se delajo v New Yorku in Washingtonu že sedaj velike predpriprave; v obče je soditi, da na tako slovesen način ni bil še nikdo v Združenih državah pokopan.
Država bo plačala pogrebne stroške nepoznanega vojaka.
Washington, D. C.—Hišni odsek kongresne zbornice je o-dobril proračunski načrt, da naj se dovoli $50,000 iz državne blagajne za pokritje pogrebnih strpškov nepoznanega ameriškega vojaka, ki bo na zelo slovesen način pokopan dne 11. Hov. na Arlington pokopališču.
Oče 32 otrok!
V Savannah, Ga., živi želez-' . . . .
niški čuvaj A. L. Burgess, rodom zamorec, ki se lahko ponaša, da je bil že 32 k rat oče; 6 otrok mu je umrlo, tako, da jih danes živi "še 26. ; Ta srečni f oče je bil trikrat
rad pripoveduje svoje doživlja-je,
Mr Langford je še tako čil in trden, da hodi brez palice o-koli, včasih tudi po celo miljo daleč. Živi pri svoji hčeri v Chesterfield okraju. Na njegov zadnji rojstni dan mu je čestitalo petnajst pravnukov in 45 pra pra vnukov.
obdarovale sedemkrat z dvoje ki, dvakrat pa s trojčki. Ko sta se narodila zadnja dvojčka, /.e za ista ni mogel izbrati primernih imen, ampak je z dovoljenjem žene izbero imen preložil na poznejši čas;> do tedaj je pa otroka klical s številko. Zdaj, ko že hodita tudi zadnja dvojčka v solo, sta si sama izbrala ime 4Willie' in 'Sallie', dafciravno imajo pri Burgesso-vih že od prej dva otroka z jed-nakimi imeni.
Orjaški top.
V Aberdeen, Md. še bodo te dni vršile prve poskusne strelne vaje z največjim ameriškim obrežnim topom ki je že na svojem mestu. Iz tega topa bo mogoče izstreliti 16 palcev debelo kroglo v daljavo 35 milj; top* niska krogla je pa težka 2400 funtov, ali 1 tono in 400 funtov.	_
Poštni uradi posredovalnice za službe.
Dne 10- okt. je v Washingtonu kongresnik Moore iz XIIi-noisa predložil svoj zakonski načrt da naj se s posredovanjem vseh 60,000 poštnih uradov širom držav skuša dobiti kako delo za bivše ameriške vojake. V to svrho naj bi se brezposelni veterani registrirali na svojem pristojnem poštnem uradu; poštarji in pismonoše naj bi pa zanje skušali dobiti kako primerno službo.
ostal v veljavi toliko časa, dok , JHRP HM ■■■■■ ler se delavske razmere V de- Washingtonu Rolando Ricci in
Velike nemške kolonije v
.	Mehiki.
Mexico City, Mehika.—Zna-
! vrhovni poveljnik italijanske armade general Armando Diaz.
Največja vas na svetu postane mesto.
"i nemški industrijski kralj Detroit, Mich.—Dne 10. okt. Hugo Stinnes jc po svojem za- t. 1. se je vršilo v bližnji našel
stopniku "Louis Hellerju v Me-biki kupil velikanski kompleks zemlje za znesek 20 milijonov dolarjev; označeno ozemlje je določeno za kolonijo nemških izseljencev,
bini Hamtramck splošno glasovanje glede inkorporacije iste v mesto. Hamtramck je bila dosedaj največja samostojna vas na svetu s petdeset tisoč prebivalci.
Najdba ogromnih skladov železne rude.
Edmonton, Alta (Kanada).—
Tukajšnji listi poročajo, da so prospektorji te dni ob obrežju jezera Athabasca našli celo do lino skoro čiste železne rude.
Ko so rudo preskušali, se je pronašlo, da vsebuje 64.36 železa; skupna množina te rude znaša nad 150 milijonov ton; nad 5 milijcyiov ton se je bo lahko kar v kosih naložilo, ker se nahaja na površju.
Intimna prijateljica pok. cesarja Franc Josipa pride v Ameriko.
Iz Pariza se poroča, da se bo začetkom januarja prihodnjega leta v Ameriko napotila nekdanja krasotica in gledališka igralka gospa ScTiratt, rodom Dunajčanka.
Gospa Schratt, ki je sedaj že 65 let stara je pred leti nazaj na avstrijskem dvoru igrala veliko ulogo, ker jo bila intimna prijateljica (ljubica) pok avstrijskega cesarja Franc Josipa. Zdaj piše spominsko knjigo, oziroma dnevnik preži velih let svoje mladosti, v katerem je označenih dosti nostnih dogodkov z ga avstrijskega dvora.
VOLITEV LJUBLJANSKE GA ŽUPANA.
Ljubijanskr '-Novi Čas" poro-
y
ca:
Dne 28. sept. se je po dolgih mesecih čakanja vršila nova molitev • župana. (Wx\ »vetnik ravnatelj Jeglič je kot najstarejši otvoril sejo s kratkim nagovorom, nakar je prečital dopis dež. vJade o razveljavljenih mandatih 6 komunističnih obč. setovalcev ter dopis, v katerem se naznanja, da osrednja vlada ni potrdila izvolitve g. Peska. Nato naznani, da je g. Pesek odložil mandat kot obč. Odstop sprejme seja na znanje. Mesto g. Peska je navzoč g. Zorko (NSS).
Izjava klubov opozicije. K besedi se je priglasil g. obč. svetnik Kocmur, ki je podal naslednjo izjavo:
"Stoječ neomajno na stališču občinske avtonomije, pro testirajo klubi občinskih svetovalcev NTJS, NSS in J£>DS pr£tj -kršitvi občinskega reda za Slovenijo, ker se je današnja županska volitev odredila proti določilu pa rog. 8. za Slovenijo. t
Da pa vendar že enkrat onjo-gočimo redno poslovanje v
mestni občini ter tako preprečimo še nadaljno gospodarsko škodo, ki jo dosedanji položaj povzroča mestu in prebivalstvu, izjavljamo, da se današnje županske volitve udeležimo, odklanjamo pa vsako odgovornost za oči v id n o kršitev zakona, ki se je zgodila z odred i t vr jo današnje seje.
Dalje izjavljamo, da ne prevzamemo nobene odgovornosti i Francoski maršal Foch obišče za vso škodo, katera se je zgo- j f	Ameriko,
dila v mestnem gospodarstvu | Washingt0Il) D. 0.—Posebni
voizvoljeni župan odlaga mesto podžupana.
Volitev podžupana.
Obč. svetnik Fr. Kremžar (SLS) predlaga, naj bi se takoj vršila volitev podžupana, da more obč. svet v interesu ljubljanskega mesta in mestnega prebivalstva takoj pričeti z delom, ko bo novi župan potrjen.
Obč. svetnik dr. Ravnihar (JDS) izjavlja v imenu svoje stranke, da nima nič proti temu, da se tudi volitev podžupana takoj izvrši.
G. predsednik Jeglič, odredi nato volitev podžupana.
Pri volitvi je bilo oddanih 42 glasov. Dobil je učitelj Josip Ambrožič (NSS) 22 glasov, Rupnik 1 glas, praznih glasovnic je bilo 19.
G. predsednik JegKč ugotovi, da je z absolutno večino izvoljen za podžui>ana g. Josip Ambrožič, ki izjavi, da izvolitev sprejme.
Xato ie*bila seja zaključena.
Opomba uredništva "Glasilo >> v'—- ajj s0(]anji ljubijan-f erič, je neka ameriškim Slovencem znan, ker se je lansko leto mudil v Ameriki s svojim tovar-šem Svetkom kot ilelegat neke konference v . "Washingtonu. Njegova misija tukaj v Ameriki ni bila zaman, kajti ob svojem povratku v, staro domovi^ no je s sabo nesel ček za $ 10,000.00 katerega mu je iz j ročiio Jugosl. Republ. Združenje za nakup Blaznikove tiskar-! ne v Ljubljani..
na račun ljudskega prebivalstva v tej dobi, ko je na mesto od
ljudstva izvoljenega župana gospodaril po nalogu vlade mestni uradnik sam."
Volitev župana. Ta&oj nato se je pričela volitev. Oddanih je bilo 42 glasov s sledečim izidom: Dr. Tone Jamar (NSS) 22 glasov, dr. Karel Trii ler (JDS) 18 glasov, 2 glasovnici sta bilj prazni.
G. ravnatelj Jeglič konstati-ra, da je g. dr. Jamar z absolutno večino izvol jen za župana ter ga vpraša, če sprejme.
sprejemni odbor Ameriške legije je izdelal svoj načrt glede potovanja in obiska maršala Foclra, ki prispe dne 26. t- m. v New York.
Maršal Foch bo prvi dan po svojem prihodu častni gost mesta New York, zatem se pa odpelje v Washington, da pozdravi predsednika Hardinga in razne člane kabineta.
Dne 30. oktobra se bo maršal Foch mudil v Kansas Citv, Kans., kjer bo prisostvoval o-tvoritvi konvencije Ameriške Legije dne 1. nov. Pri tej pri-
G. dr. Jamar izjavi nato: j[ ])0 tudi govoril pri odkrit-" Večini občinskega sveta se |ju vojnega spomenika v Kansas zahvaljujem na izvolitvi za žu-1oity. Od tam dalje bo Foch paiia. S tem se je izrekla tudi j obiskal mesto St. Louis, Mo., zaupnica1 XSS. Izjavljam pa, dne 3. novembra; Indianapolis,
da ne sprejmem izvolitve."
G. predsednik Jeglič je nato odredil novo volitev, ki je izpadla sledeče: dr. Ljudevit Pe-rič (&oc. dem.) 21 glasov, dr; Triller 18 gla5|ov, 2 glasovnici prazni, ena se je glasila na g. Jegliča. Ker ni nihče dobil absolutne večine, je bilo treba ponovne volitve, pri kateri je bilo zopet oddanih 42 glasov. Od 'teh je dobil dr Perič 23 glasov, dr. Triller 19 glasov.
G. predsednik Jeglič ugoto-da je dr. Perič z absolutno no glasov izvoljen za župa-
tozadevno vprašanje iz-Perič,' da sprejme izvolitev ter se zalivali za zaupanje. Obenem izjavlja, da kot no-
Ind., 4. nov.; Chicago dne 5. nov.; Detroit dne 7. novembra, Cleveland, O., dne 9. nov. in Pittsburgh, Pa., dne 10. nov. Dne 11. nov. na dan tretje obletnice premirja se bo Foch vdeležil slovesnega pogreba nekega neznanega ameriškega vojaka, ki bo položen k večnemu počitku na Arlington narodnem pokopališču. Tega pogreba se bodo tudi vdeležili sledeči generali zavezniških držav: angleški admiral Beattv; italijanski general Diaz in belgijski general Jaque- Kot častni spremljevalec in priobčnik bo maršalu Fochu prideljen amer. general Pershing in nekaj višjih uradnikov Ameriške legije.
ft • n

i » . pn
% ven<

v,' V
sv. Qir. in Mf Lorain, Ohio.
101 Ida
naznj
irjam one Člane našega (tva, ki so že pozabili, ali se ► spomniti, da je ena sama
'Og
roj jo i
srn
H
a nedelja v mesecu, ko se mu daj večni mirr bil je dober
* mož, zatoraj ga bodemo težko
redna seja našega druat Tt^TTEgHF ---------
1 - a. Kaj ima vsak član storiti, fpo^bilL"--Take in enake Jgr
ost: ;o bi moral vsakdo vedeti, da el! poravna svoj društveni dolg lelffasesment).
Zatorej opozarjam člane, ki
nanj, ali že več dolgujejo na asfsmcntu, da poravnajo svoj [lolg do prihodnje mesečne se-e. (hiega, katerim ne pripuš-
ppjtujo slabe razmere pa prosim, S, Ida naj pride sam na prihodnjo to sejo in se naj sam opraviči, drugače se ho <d zdaj naprej , fetrogo po društv. pravilih poli. jstopalo. WSc enkrat prosim člane, da naj to objavo dobro prečitajo, r. da ne bo potem vsa krivda lete-la na tajnika, kakor je to že naff Irada.
S «;obi*atslvim pozdravom Louis Kojar, tajnik-
1665 K. 33 St.

a i
ni
Ločil se je za vedno «
Umrli Bog
L
d«(Društvo Sv. Genovefe št. 108, 7.	Joliet, Hi.
jj Kakor že vsem cenj. člani" cam Znano, bomo priredile po-^ vodom petnajstletnice društve-uega obstanka, v soboto, 5. nov. jubilerjni ples v 4'Slovenija7
dvorana 803 X. Chicago St. Vstopnina zimša 3oc. Svirala J |bo Sweet-ova orkester godba, i Tikete ima društvena tajnica ^ia raapolagc. Jaz uljudno. prosim vse cenj. sosestre, da bi se
Kilo potrudile pri prodaji ti-etov. Kateri le mogoče naj se l i tajnici zglasi, pa bo vstop-! iiice flolrila; ; cvltlasr
Dalje omenja iti, da bomo i-iele i na tem plesu srečkanje razTiih dobitkov. Prosila bi vas fwJpetL *ko bi hotele kaj v to pvrho darovati in prinesti na jreddan veselice na dom naše ajnice. Dobrodošle so tudi rasne j&stvine (potice, pecivo* vrani&e klobase, sadje itd.) Vse t h se hvaležno sprejme, ker M>moj rabile tudi za prigrizek sa cenj. goste.
Ker bo to prva plesna vese-lca v "Slovenija" dvorani in >rva zabava to sezono, pričakujemo cxl strani cenj. sloven-1 ?kega občinstva v Jolietu mno-fobrojne udeležbe. Osobito pa abimo na našo jubilejno vese-ico Vf,^ cenj. sobratska društvi iz Jolieta in Rockdale. Na esi lo svidenje dne 5- novem->ra zvečer v "Slovenija" dvo-ani!f
sosestrskim pozdravom Jean Težak, predsednica.
sede je bilo slišati med sosedi, ko so eden drugemu naznanjali prerano smrt pokojnega Jurij Flajnik-a.
In to je res, težko ga bode pozabiti, ne le pri družini, ampak povsod, kjer je on sodelo-yal, bodisi v društvenih, Jedno-tinih ali cerkvenih krogih, ga bodemo pogrešali. H
Pokojni Jurij Flajnik je bil eden izmed najprvih slovenskih naseljencev v Pittsburgh-u. V to deželo je prišel pred-34 leti iz vasi Hrast pri Vinici. Kot 17 letni mladenič je bil izpo-	Ar,- - • - _
stavljen vsem nevarnostim tež- 10 let NJegova lial°ga bikih del, zlasti med tujim naro- Ia.reševat.l v8e sporne W?ve
II.
K. S. K. J. ovor se je naslanjal na ona dela, katera je ranjki . sobrat storil za svoje rojake v Ameriki in stari domovini- Sobrat Mravintz naznanja množici, da je sprejet brzojav i? glavnega urada K. S. K. J. v katerem izražajo glavni odborniki svoje globoko sožalje nad izgubo za Jednoto tako vnetega delavca in sotrudnika Jurirj Flajnika-14 Ta venec katerega ste videli ob njegovi krsti v hiši žalosti, in katerega položimo tukaj na pokojnkov grob je dar^K. S. K. J. v priznanje vestnega in točnega poslovanj - asvojih dolžnostih napram K. S. K. J.
Kakor znanq, bil je nas nepozabni sobrat Jurij Flajnik glavni odbornik K. S. K. J. celih
dom in'jezikom; toda vse teža- Pri bratskih društvih naše Jed ve je premagal. Ves čas svo- note! kar m iako W
vf |	—	mm •
jega bivanja v tej deželi je os- Pn je moral 8 SV?J.ima dvema
. I tovarišema odločiti kedo je
stal zvest veri in svojemu na rodu.	u i
kriv? Mnogo noči ni spal, ker Kot prvi naseljenec je bil stvari Pohajajoče njemu v raz-pokojnik voditelj, poznej^ doš-isodbdo> 80 bile večkrat «epo-lih rojakov. Da je vodil svoj Pollie> da se P* mo«el ^^ m narod po pravi poti nam pri- euo niti za drug° stranko. V čajo številna društva, z katoli- takih lučajih ni bilo mogoče
V% •	•	w' m •	•	—	r» t\ AT>/\Uii!	L	1. -___*
škimi načeli, slovenska župni ja in druga podjetja.
zadovoljiti obeh strank, in oni, kateri so bili spoznani krivim,
O ^	11 Vj	i	1	•	/
Za našo K. S. K. J. je ranjki 80	Porotlli odbor, da ne
veliko storil. Drugo najstarej še diuštvo Sv. Roka št. 15, v
določa prav. Ker je nas sobrat Flajnik po svoji najboljši
Pittsburgh-u, katerega je bil Previdnosti opravljal tostežav-
j	• . i* .	.	L!	__"______ _
on ustanovitelj je najprvo pri stopilo pod okrilje, takrat še
_|no delo, bi jaz, kot njegov so uradnik prosil vse one, kateri
majhne in šibke organizacije Iimai° kako mržnjo do sedaj K. S. K. J. Ko so člani prve- mrtv^a S(?bfata Flajnika, gle-ga najstarejšega društva, kate-1Jednotinih zadev, naj mu ro je imelo namen tvoriti lastno odPuste. Jednoto izvedeli, da je pristopi- To^ko o pokojnikovem polo novo društvo pod K. S. K- s|°vanju, kot glavnega Odbor-Jednoto, so tudj oni vložili pro-!uika	Jednote.
šnjo za sprejem. Tako so sej "Kakor vidite, stoji tukaj ustanovijala društva v Pitts- PkoIi groba poleg žalostne udo-burghu in okolici eno za dru- r? pokojnikovih 7 otrok, gim ter pristopala pod varstvo Pr°8mi Vas, imejte te otroke v naše, danes že velike in močne I8?0113"111 m ako ne bi mogla
organizacije K. S. K. J.
mati pomagati, priskočite jim
dmh pesmi- Cele, je nas njih na-vnost razočaral, mesec se bodo tukaj v Llevelandu vršile mestne volitve; politični boj med raznimi kandidati se je že pričel. Slovenci v Collinwoodu se precej živahno zanimajo za te volitve; j organiziral se je tudi Slovenski politični klub, kar ni seveda mč več, kot prav. Ta klub je popolnoma nepristranski, ustanovljen samo v informacijske svrhe, da ljudje lahko dobijo razna pojasnila o kandidatih in volitvah.
Še eno organizacijo se je nedavno ustanovilo v naši naselbini in sicer "Slovensko Čitalnico." V tako veliki naselbini kot je n. pr. masa, je bila Čitalnica že pred več časom potrebna; upati je, da se je bodo naši rojaki pa sedaj toliko bolj oprijeli, ter dobro styar po svoji zmožnosti podpirali.
Toliko za danes, pa še zope drugič kaj več!	H
S pozdravom.	L.
svojega kj£3
kal
pa prenoči ibo; pos1 nar, a pren< da je groš
pozabil Toda*, Ne-obetajo le
Zdaj, ko še bližajo dolgi je-u senski in zimski večeri, bo več postre- prilike za čitanje in tudi za do-de- pisovanje. Poleg tega marsikdo ftka fizmed cenj- naočnikov ne dela stalno, torej ima lepo priliko vdeležiti se nastopnih jav-
slabo jaz 20 let v So.
nisem spal celiu ict v ou. - - ■	-
Chicago kot v New Yorrku, razprav, ozir. odgovorov na
Droitvo sv. Družine št. 136, Willard, Wis.
Članom društva sy. Družine-t. 136 se naznanja da se bodo aše društvene seje zanaprej ršile v pritličju župnišča in icer vsako prvo nedeljo v me , jcu po prvi sv. maši. Člani, bliža se konec leta; rošeui ste da kateri dolguje i asosnientu, da dolg poravna, i selpa naj opraviči-S ppzdravom.
Ludvig1 Perušek, tajnik.
naša Jednota izgubila enega iz- greba dne 1. oktobra 1921. med najbolj vnetih delavcev iz svoje srede.
Kakor pri podpornih društ
Ranjki Jurij Flajnik ni de- vi na pomoč!" loval za napredek K. S. K. J. 3e sobrat Mravintz dole pri svojem društvu, ampak ^°nčal ta svoj k?p govor z nio-pri vseh tukajšnjih društvih. I litvijo, se je množica z solzni-Kadar je katero društvo prire-'mi ločila s pokopališča, dilo veselico, ali kaj sličnega, j Truplo smo položili materi ze-se je vsakokrat odzval povabi- toda njegov duh ostane lu, ter nastopal kot govornik; vedno med nami. izpodbujal je rojake kateri še Žalujočim sorodnikom naše niso člani K S. K. J., da pristo- srčno sožalje- Prezgodaj umr-pijo k enemu, ali drugeniu dru- PemH sobratu Flajniku naj bo štvu te Jednote. Povsod, ko- ,a,lka ameriška gruda! Vidimo der je on govoril, je imela naša 80 na<i zvezdami. To ti žele Jodnota lep uspeh. S smrtjo mnogi Tvoji prijatelji v Pitts-pokojnega sobrata Flajnika, je burgh, Pa., na dan tvojega po-
Cleveland, Ohio.
Skoraj iie morem drugače,
vih in Jednoti, tako tudi pri kakor da napišem par vrstic iz slovenski cerkvi ga bomo po- naše naselbine. Ne vem, če-grešali, ker pokojnik je bil e- mu so dopisi bas iz Clevelanda den izmed majhnega stev#frf<r1----- ' ■
Pittsburgh, Pa. en jeni sobrat urednik: Brzojavnim potom se Vam sporočile o izgubi nam pri-ibljepega sobrata in glavne-odlfcrnika K. S. K. J. g. Ju-Fl£§nika, kateremu je neiz snaf smrt pretrgala nit iiv-rja r sredo dne 28. septem-ob.4. uri popoldne.
Milostna novica se je ka-blfsk raznesla po vsej tu-naselbini tako,-da dru-t^a iti bila slišati po ulicah stanovanjih, kakor te le bele: Al i si slišal (slišala),
tako redki?
jakov, kateri so začeli graditi Hladni in dolgočasni jesen-slovensko cerkev v Pittsburgh- ski dnevi so nastopili; marsi-^ Pa-	J kdo se izprašuje: Kaj bom pa
Od ustanovitve župnije je bil zdaj počel, ko več ne bom mo-Pokojnik njen odbornik. Ves gel v prostem času ven, v kras-tj\ čas je neumorno deloval za no naravo, ,doma pri peči je pa napredek župnije. Ker je bifa tn<*i precej dolgočasrio, poseb-slovenska naselbinai ob Času u- no če je človek sam, kakor sem stanovitve še majhna, so bili na primer jaz. dohodki za cerkev tudi bolj pi- Pa temu ne bo tako hudo, za
nil TV .V. _____II____ . • 1 -i	vi 1. T___J _ v _ i 1 1 ■ y'	-i
čli. Duhovnikov ni bilo moči to bodo že skrbela naša, nad dobiti vsled slabe finance pri vse marljiva prosvetna društ-fari; če je kateri prišel, se je va. Dne 9. okt. je dramatično tudi v kratkem poslovil. Kak- " ~ šne tezkoče imajo v takih slučajih cerkveni možje, yedo povedati le oni, kateri opravljajo take službe. Ranjki Flajnik je tudi te težave s svojimi tovariši prestal, da si ne lahko, ker vsak izmed teh je moral poseči globoko v žep, da se je zbral potrebni dednar za vzdrževanje cerkve.
"Vša dobra dela, katera je storil za ver6 in narod šo vknji-žena pri Vsegavednem Sodni-
je Mr. Flajnik umrl!" takoJku, torej njegov račun bode la
društvo "Lilija" priredilo znamenito narodno igro "Divji Lovec" z najboljšim uspehom. Dasiravno prva gledah igra v sezoni, je bila igrana nad vse pričakovanje dobro igralci, vsi, od prvega do zadnjega, so rešili svoje uloge prav izborno; prostorna dvorana Slovenskega doma je bila nabito polna; to je lep dokaz, da ljudstvo ni pozabilo na krasne igre, katere je prirejalo društvo "Lilija" zadnjo sezono.
Nikakor ne smem pri tem
NA OBISKU V INDIJANSKI NASELBINI.
Cloquet, Minn
Listje na drevesih je ponekod že rumeno, drugod, v zavetju še zeleno in med tem drevje so sredi mimiesotskega pragozda raztresene male, borne koče pravih Amerikancev—
dlnijancev. Oglejmo si to naselbino malo od bližje! .1
Tamkaj, v že precej zapuščeni koči živi starka; čelo ima vsled visokih let že močno na grbančeno, umazano zarjavelo lice in široki nos. Kako se re-viea zadovoljno smeje,ko sem ji
izročil nekak drobiža za podarjene mi, saj meni drage indijanske spominke. V bližnji koči opazujem zopet drugo staro Indijanko, ko kuha v loncu
borno kosilo: par kosov buče nekaj korenja in neko kost Dim iz kuhinje dormša ves drugačen duh, kakor o kaki dobro pri pravil jen i jedi. Ko sem jo kmalu zatem zopet posetil, je
bas slastno in zadovoljno vži vala svoje vsakdanje, dišeče kosilo. Stopil sem nato v njeno sobo. Pohištvo vse uborno a še dokaj čedno. Na steni vise slike našili1 znanih slovenskih misijonarjev Pire, Baraga, Čebul, Buh, Father Simon Lam-pc itd. Poleg teh slik visi tudi križ ali sv. Rtrapelo, podobe Srca Jezusovega in drugih svetnikov. Okoli koče je prav malo vrta, ali pa nič. Tako životarijo tukaj prvotni Ameri-kanci.
Bil sem tudi v njih cerkvi pri službi božji katero je daroval naš rojak, misijonar Father Simon. Kako vneto in z mirno tihim glasom skupno molijo v svojem Chippewa indi-jamskem narečju, in vestno sledijo glasnim molitvam doma čega dušnega pastirja Č. g. Si iTnon-a, našega rojaka, katere ga ljubijo Indijanci kot svojega pravega angelskega očeta, ki misijonari med njimi že oc leta 1888, tako jih pa tudi on iskreno ljubi kc^t svoje duhov-Vie otroke.
Par dni sem se riiudil v te, nasojbini, in reči smem, da jo bom ohranil v vednem sporni nu. Hvala lepa č. g. Simonu, kakor tudi njegovi sestri in drugim za vse.
4 Poročevalec.
ker so mi ponoči stenice preveč družbo delale. 3
Tukaj v Jugoslaviji je letos bolj slabo ker je bila prehuda suša. Koruze bo le malo; zdaj kmetje se je jo ozimino, a hudo je sejati ker je'preveč suha zemlja. Tukaj vsakdo pravi, da je Bog pozabil na Jugoslavijo, ker ne da nič dežja. Trta je pa letos izvrstno obrodila, kot že več let ne tako; tudi kapljica bo dobra; samo pravijo, da bomo morali plačati novi državni dac od vsega pridelanega vina. Ljudje niso nič kaj zadovoljni s to vlado; nič se še ne ve kako bo T ,
Najbolj sem se pa čudil, ko setn pri prjhodu domov videl jtfbolka v polnem cvetju; sadni vrtovi so tako lepo beli kot spomladi ; to bo tudi prav, bomo pa imeli za VelikOnoč sveže pi-sanke-
K sklepu teh vrstic iskreno pozdravljam vse svoje sorodnike, znance in sobrate dr. št. 44 v So. Chicagu, tako tudi vse članstvo K. S. K. J. ter kličem: Živeli, na veselo no svidenje!"
Martin Golobič
tu stavljena vprašanja.
Za enkrat stavimo v razpravo sledeča tri vpraanja:
I. Kdo izmpd danes živečih ameriških Slovencev je najbolj zaslužen in ugleden ter veljaven?
n. Kaj bi ti storil če bi imel milijon dolarjev?
III. Kag M ti storil, če bi bil samo en dan predsednik Združenih držav?
PISMO IZ STARE DOMOVINE.
Strekljevec, na Belokranjskem Cenjeni g. urednik:
Pred svojim odhodom iz So- Chicaga sem Vam obljubil poslati kako poročilo iz naše stare domovine. Naj torej o-menim, da sem semkaj dospel srečno. Vožnjo po morju smo imeli mirno in lepo. Iz New
ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznan jam, da je v. bolnišnici sv. Jožefa dne 10. t. m. zvečer po kratkem in mučnem bolehanju previden s Svetajstvi umrl mo,i ljubljeni soprog
JERNEJ ILUA6, v 46. letu svoje starosti. ■Fokojnik je bil rojen v vasi Žalovče pri Dolenjih Toplicah, okraj Novomesto. Tu v Ameriki je živel okrog 18 let. V Jolietu zapušča mene in sina c-dinca, starega 11 let; v Chicagu zapušča brata Frank a in Josipa, ter sestrično Mrs Mary Gerdesich; v staremm kraju pa tri sestre, Jero, Marijo in Frančiške.
Pogreb se je vršil dne 13. okt. s sv. mašo zadušnico iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče.
Iskreno hvalo izrekam č. g. župniku Rev. J. Plevniku in g. kaplanu Rev- M. Butali za versko tolažbo in podeljene sv. zakramente za- umirajoče. Hva-a g. Jos. Zalarju in Ivan Zupanu, ker sta ga prišla neposredno pred njegovo smrtjo o->iskat v bolnišnico. Lepa hvala čast. sestram bolnišnice sv. Jo žefa za lepo oskrbo; hvala Dr Struzinskemu in Dr. Ritchie ju. Hvala sosedom, prijateljem in znancem,ki so ga prišli doma kropit in ki so čuli pri njegovi krsti. Hvala dr- sv. Cirila in Met. št 8 K. S. K. J.; društvu sv- Družine; društvu "Eagle in postaji mizarske unije za vdeležbo pri pogrebu. Hvala njegovima bratoma Franku in Josipu iz Chicaga, ter njegovi ženi za darovane rože in vdeležbo pri pogrebu; tako tudi hvala njegovi sestrični Mrs Mary Gerdesich za vdeležbo pri pogrebu; dalje hvala Mrs. Skinner z Western Ave., Mrs-Christiansen in Mrs. Rigg ter vsem ostalim, ki so ga spremi-" k večnemu počitku.
Pokojnika priporočam v mo itev in blag spomin. Svetila mu večna luči -Žalujoča:
Marija Ilijaš> vdova. Jožek, sim Joliet, 111., dne 15. okt. 1921.
Prvi -odgovor.
Waukegan, 111., 15. okt. 1921.
I.)	Med danoi živečimi ameriškimi Slovenci je najbolj zaslužen, ugleden in veljaven Rt Rev. Monsignor Josip F. Buh.
II.)	Ako bi imel jas en milijon dolarjev, bi dal sezidati veliko sirotišnico, ali zavetišče za ameriške Slovence.
m. Ako M bil jaz samo en dan predsednik Združenih držav, bi izdal strog ukaz, da se mora prvotna ustava države glede osebne" svobode natančno spolnjevati.
LOVRENC UMEK,
član Mladinsk. oddelka. 1426 McAlister Ave.
Wadkegan, 111.
Drugi odgovor.
Če bi bil jaz milijonar, bi denar vporabil za zboljšanje delavskega stanu. To bi tudi storil, ako bi bil jaz predsednik Združenih držav.
John Bizal. '•■»v- Emporia^ Kans. \
ZDRUŽENE DRŽAVE CENTRALNE AMTOnr^
Iz Tegucigalpa glavnega mesta Honduras republike v Centralni Ameriki se poroča, da so naše Združene države dne 10. t. mt dobile svojo tovar-šico, začasno federalno republiko Centralne {Amerike. V to federacijo spadajo bivše srednje ameriške republike: Honduras, Guatemala in Salvador, ki so sedaj prenehale obstojati.
Ta nova združena republika leži med Mehiko in Nicaraguo; glavno mesto iste bo Tegucigalpa.
Pakt v svrho ustanovitve označene federacije je bil podpisan letos še meseca januarja v San Jose, Costa Rica; v to federativno republiko bi.mora-a spadati tudi Costa Rica, toda končno je narodni svet iste ta načrt zavrgel z 20 proti 19 glasovi.
Skupna površina ozemlja najnovejših Združenih držav znaša okrog sto tisoč štirjaških milj in šteje 4 milijone prebivalcev.
Ideja o združitvi teh sestrskih republik je stara že 80 let, ali od čtfša ko se je cela Centralna Amerika odcepila od španske krone Po narodnosti je njeno ljudstvo španskega pokolenja, po veri pa katoličani. Konstitucija Združenih držav Centralne Amerike je izdelana po načinu ustave naših Združenih držav z malo predelanim sistemom, kakoršnega i-ma Švica.
Čudna stava.—Pred nekaj dnevi so ožji prijatelji chikaš-kega fotografa Karol Walin-?erja njemu v počast v hotelu La SaUe priredili banket ker so mislili, da je bil njegov rojstni dan Mr. Wallinger je ta večer svojim prijateljem obljubil $1000 nagrade, če kedo izmed njih ugane njegovo pravilno starost.
&LASHX) K. S. K. JEDNOTE J OKTOBRA 1921
večno trpljenje v {»eklu.Varuj-
mo se kar moč tudi malih gre-Hov,- da nam poreče Gospod, kadar bodemo stopili pred njegov sodni stol: "Prav, zvesti hlapec, zvesta dekla, ker si bil v malem zvest, te hočem čez mnogo postaviti. Pridi in sprejmi plačilo, ki ti je v hiši mojega očeta pripravljeno do vekomaj." Amen.
Zgodovinski podatki Združenih
držav.
NEKAJ PODATKOV O ZADNJEM LJUDSKEM ŠTETJU.
Pri lansko leto se vršečem ljudskem popisovanju so v Združenih državah našteli 105,-683,108 prebivalcev. Izmed držav so na.sk«dnje tri največje. New York 10,384,14* stanovni-kov; Pennsylvania 8,720,159 in naša država Illinois 6,485,280 duš. Najmanjša država je Nevada, ker je lani štela samo 77,-407 prebivalcev, ali za 40 krat manj samo mesto Chicago.
Kakor že gori omenjeno, je država Illinois začetkom lanskega. leta štela 6,485,280 prebivalcev; pred 10 leti nazaj (1. 1910) pa 5,638,591, torej je v tem času napredovala za 846, 689 duš. Izmed celokupnega števila je bilo 6,299,333 belo-kožcev, 184,724 zamorcev, ostanek so pa tvorili Kitajci, Japonci, Indijanci in drugi.
, Kar se tiče raznih plemen celokupnega prebivalstva Z-druženih držav se is to sledeče
tvori: L. 1920 ie živelo v naši deželi: 94,821,915 belokožcev, 10,463,131 zamorcev (črncev), 244,437 Indijancev, 111,000 Japoncev, 61,639 Kitajcev, 5,603 Filipincev, 2,507 Hindov, 1,224 Korejcev in 154 drugih. Proti 10 leti nazaj (1910) se je to število sledeče delilo: 81,731,957 belokožčev, 9,827,763 zamorcev, 265,683 Indijancev, 72,057 Japoncev, 71,531 Kitajcev, 1*0 Filipincev, 2545 Hindov* 462 Korejcev in 8 drugih.
Skupno število prebivalstva je od 1. 1910 do 1920 narastlo za 14.9 odstotkov; belih za 16
Skozi New York.
Pot v stari in iz starega kraja drži skozi New York. New York tvori takorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Potnik, idoč v domovino, ne ve pri čem je, dokler nima za seboj New Yorka in tudi novi priseljenik ne, dokler njegove usode ne odloči New York. Za oba je torej velevažno, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v New Yorku. Naša tvrdka je v času dosedanjega obstoja dokazala, da je voljna in zmožna nuditi oajboljšo službo v New Yorku. Poslužite se je torej pri potovanju v stari kraj ali is starega kraja, pošiljanju denarja v Jugoslavijo, Italijo ili
kamorkoli in pri drugih poslih v zveei s starim krajem.
Zakrajšek&Csšark
Slovenska banka 70-9th Ave. New York City.
ZADNJA PRILIKA
POSEBNA PONUDBA
ft**** 21 Jewels
■
Ml
••■•»•••••••i
t?. •. •........... .... .... ** «rr........................
■l^^ML...........................................•
OFFICIAL ORGAN the
fB
GRAND CARNIOLIAN SL<
CATHOLIC UNION
UNITED STATES OP AMERICA Maintained by and in the interest of the order.
Issned every Wednesday.
9004 N. CWcago St
OFFICE:
Phone: 1048.
JOUBT, ILL.
i
Subscription ptic«:	.......;.$1J0
.Members, per year .......................... ..................«200
Nonmembers ............. .................r.j3*• ............"ITnj,
A .ma
6 ill do
if — Republiko? —
e do tega, se bojimo, da Jugoslavija ne bo B* Lahko nastanejo veliki notranji nemiri s hudimi cami. Kjer se prepirata dva, ali trije, ima lahko bas i največ dobička. 'Jugoslavijo lahko razkosa obmejni sovražnik že v par dneh, ker je še bolj šibka in slaba, toda vsled svoje lastne krivde: vsled notranje needinosti in nesloge. Nad Jugoslavijo se ni nikdar vel tako kritičen veter kot danes; če se temu vetru pridruži še požar, jo lahko do cela opustoši. Bal Bog, da bi se vse notranje zadeve države SHS kmalo uredile in izboljšale v korist vseh njenih podanikov in pa tudi v čast in ponos vseh ameriških Jugoslovanov!
To je nastane vsled1 bo ponovno sklicati vlade, morda boljši
leta izjavi pred ameris-konzulatom, ako živi v * stvu; ako pa se vrne na*
PRAVOSODNI SISTEM V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Zvesna sodišča.


Kraljestvo brez kralja.
New York, N. Y. — (Iz tuje jez. inf. urada). — V tej zemlji imamo dvojen sistem pravosodja; federalni (zvezni) in državni. Na eni strani imamo skupino mostnih in državnih sedite, na drugi strani, popolnoma neodvisno od istih, skupino zveznih sodišč. Prva tvori pravosodni dol uprave posamezne države; druga tvori pravosodni del uprave Združenih držav.
Zvezna sodišča so danes: Supreme Court of the United
Malo je držav na svetu, ki bi imele tako čudno zgodovino kot bas naša Jugoslavija, ali uradno nazivano "Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev." Koncem tekočega meseca bo stara komaj tri leta, pa je med tem časom doživela marsikako razočaranje	m
Po razsulu Avstrije so imeli Slovenci in Hrvatje svojo lastno pokrajinsko vlado (Narodno Viječe) v Zagrebu s Slovencem iJr. Korošcem na čelu. Toda, koliko časa? Samo par dni. Ta začasna vlada se je morala vsled pritiska iz Belgrada umakniti in pretvoriti v centralno belgrajsko vlado. Vodstvo nove države so prevzeli stari diktatorji po svojem kopitu in
načrtu.	J
Jugoslavija je nezakonsko dete znane Londonske pogodbe in Krfske deklaracije. Nezakonsko dete jo nazir/amo zaradi tega, ker nima pravih staršev in pravih roditejev; najbolj pa zaradi tega, ker si je zgradila svojo ustavno hišo proti volji oelokupnega naroda.
Pod lastno streho, ali na domači zemlji je nekaj časa životarila kot Jugoslavija; po sprejetju ustave se je pa prelevila v kraljestvo SHS. Ta označba oblike vlade je dandanes v starem kraju uradno prepisana.
Kdor bi ji hotel jemati to kraljesko čast, pade v nemilost pri vladi in državnih organih. Citali smo namreč slučaj, da so bili nedavno navdušeni jugoslovanski dijaki v Subotici aretirani, keT so javno na cesti klicali: "Živela Jugoslavija!*' Ta klic je dandanes v naši stari domovini prepovedan. Kaj bi rekel prvafk in ode velike jugoslovanske misli, pokojni Dr. J- E, Krek, če bi se mu kaj takega pripetilo kot oninr visokošolcem v Subotici? Zjokal bi 9e žalosti.
Dokler je še živel pokojni vladar države SHS, so v Bel-gradu Se počasi državni voz naprej rinili, a po Petrovi smrti so nastale v Jugoslaviji čudne vladne homatije, -ki so tudi nas, ameriške Slovence tako daleč privedle, da dandanes nimamo več prekrščene stare domovine. In čemu ne? Zato, ker ta država še danes nima svojega ustavitega vladarja. — Da je kak vladar, oziroma kralj že izgubil svoje kraljestvo, smo v svetovni zgodovini ž? čitali, na njegovo mesto je prišel kmalo drugi; da bi bilo, pa kako oficijelno nazivano kraljestvo, brez kralja, to je pa novost današnje dobe v 20. stoletju. Nekateri ameriški Jugoslovani so menda edini narod na svetu brez prave domovine. Ker nočejo postati ameriški državljani, naravno ne smejo trditi, da so Amerikanci; stare domovine pa tudi nimajo, ker je ista samo na papirju brez vladarja. Država brez pravega upravitelja, pa naj si bo že predsednik, ali kak drugi vladar, je podobna vozu brez koles, svetilki brez luči, fitroju brez gonilne sile, ali hiši brez gospodarja.
Res je, da je bil po smrti pok. kralja Petra bivši regent Aleksander proglašen za kralja države SHS. Ni bil pa še zaprisežen in ne kronan; in poleg tega se je pred nekaj dnevi naravnost kroni odpovedal. Jugoslavija ima torej svojega vladarja v — Parizu, ki v smislu ustave še ni pravi vladar iz gori navedenih vzrokov-	1
Ko se je pok. kralju Petru pričela bližati že zadnja ura, je njegov sin, regent Aleksander meni nič, tebi nič, odpotoval v inozemstvo: v Pariz. Tam v Parizu je življenje bolj živahno in veselo, kot pa v pustem Belgradu. Kaj je Aleksandra do tega privedlo, si lahko mislimo: strah za lastno kožo. Kakor znano, je bil dne 29. junija v Belgradu na regenta poskusen atentat. To je Aleksandra tako preplašilo, da je doma pustil svojega umirajočega očeta, da je pokazal hrbet svoji državi, domovini, ljudstvu in na varno odnesel pete v Pariz. Pri tem si je mislil: Boljše je živeti v pokoju brez krone in brez domoJ vine, kot pa s krono na glavi pasti v domovini pod morilčevo roko. V Belgradu so sličnih slučajev že vajeni. Ko bi moral regent Aleksander, oziroma že proglašeni kralj Aleksander iti za pogrebom svojega očeta, je nanagloma nevarno zbolel. Ta bolezen je bila naravno samo namišljena.
V starokrajskih listih smo čitali uradna poročila, da bi i-mel kralj Aleksander na slovesni način prevzeti vlado dne 15-oktobra, takoj ko za silo okreva po neki srečno?! uspeli opera-to bi bilo že cela 2 meseca po smrti kralja Petra. Iz ino-stva se je pa brzojavnim potom poročalo, da je bil regent sander še 9 dni pred nameravanim kronanjem (dne 6 bra) na večerji pri francoskem predsedniku Millerandu.
len bolnik in rekonvalescent. Za tako imenitno večerjo j<> t se dotikajo trgovskih ali med-Ateksander priliko, za svoje kronanje pa ne. Dan njego-1 narodnih odriošajev, o katerih kronanja se je zatem preložilo na 26. oktobra. Tudi to Ukrepa le federalna vlada in se ne bodo dobili Jugoslovani svojega vladarja, ker se je 0 katerih more zato pravilno in
ča. Končno, kar se tiče pravd med eno državo in drugo ali federalno vtfado, pravosodje držav n ili sodišč ne l>i moglo biti zanesljivo vsfled lokalnih 'predsednikov. Vrhu tega pa državna sodišča, ki so med seboj vzporedna in neodvisna 'drugo od drugega, ne bi nik-(lar mogla pi hnemo poravnati sporov med eno državo in drugo.
Kar se tiče slučajev, ki nastanejo vsled ustave, zakonov a*i pogodb Z(I ni/enih držav, imajo federabia sodišča priziv-no sodno oblast. Take pravde se lahko začnejo pri državnih sodisčih, ali ako se razsodba državnega sodišča protivi fe-

oziroma
ali ne.
AMJtRliKO
ustaven
VLJAN
States (Najvišje sodišče Združenih držav) v Washingtonu: deralnim zakonom, tedaj so fe
devetero U. S. Circuit Courts' deralna sodišča poklicana, da of Appeals (federalna okrožna' ujih kon5no razaodijo Vzrok
prizivna sodišča) in mnogo U. 7A to postopanje je jasen. Fe-District Courts (federalna demlim ohlnxt mor« hi iJ
(federalna
okrajna sodišča) po vsej deže-i: nadalje U. S. Court of Claims (sodišče za tirjatve proti federalni vladi) in U. S. Court of Costum AppeaJs (prizivno carinsko sodišče.) Kompetenca zveznih sodišč. Ustava Združenih držav ja-
ko jasno določa, v katerih slučajih naj sodijo federalna sodišča:
1.	v vseh slučajih ki nastanejo vsled pstave zakonov in
pogodb Združenih držav;
2.	v vseli slučajih, tikajQ|ciii']M^ffg^i se poslanikov, ministrov in1 konzulov;
v vseh slučajih pomorskega pravosodja;
4.	v pravdah, ko so Združene države same ena izmed prizadetih strank.
5.	v pni vda h med dvema in več federalnimi državami;
6.	v pravdah med eno državo in državljani druge države;
7.	v pravdah med državljani različnih držav;
8.	v pravdah, med državljani iste države glede zemljišč, podel jonih s strani tfrugih držav;
.9 v pravdah med eno državo ali njenimi državljani in i-nczemskiini državljani, držav Ijar.i ali podaniki.
Sprejem 11. amendmenta (dostavka) k ameriški ustavi je omejil sodno oblast federalnih sodišč v toliko, v kolikor ne dovoljuje državljanom dru-r+c federalne ali inozemske države, da bi tožili kako državo pred federalnim sodiščem. Smatralo se je, da se protivi dostojanstvu države, da bi jo kak zasebni tožitelj privlačil •kot tožeuko pred federalno sodišče. Ta amendment pa vendar dovoljuje državi, da sme na federalnem sodišču nastopiti kot tožitoljica proti državljanom druge ali inozemske države.
V vseh gori omenjenih pravnih slučajih, razun f. in 7. so zvezna sodišča cdino in izključno pristojna; v teh slučajih državna ssodišča ne morejo soditi, kajti jasno je, da niso pris-
deralna oblast mora biti končni sodnik o delokrogu zvezne
ustave, zveznih zakonov in pogrnil). Dajati državnim sodiščem pravico končnega pravosodja v takih slučajih, in ne federalnim sodiščeri, bi pomen-jalo, da so poviinezue d'/ave in ne Združene d Kave na j več j« o-blast.
Ravnotako tuli pra\de med državljani različnih držav morejo pričeti pri državnih sodišči li» i ali stranke imajo pravico, da se prizivajo na federalna
. Prenos pravde na federalna sodišča.
Vsak pravdni slučaj, ki je bil zapričetM državnem sodišču, more biti preložen na federalno sodišče, ako toženec
lahko dokaže, da se slučaj naslanja na federalni zakon. To so godi:
1.	Ako -je državno sodišče v obravnavi, o dotični pravdi razsodilo proti veljavnosti kakega zakona ali pogodbe Združenih držav, ali
2.	ako je državno sodišče razsodilo v prilog veljavnosti državnega zakona v protislovju proti konstitucjji, zakonom ali pogodbam Združenih; držav, ali
^ 3. ako je državno soflišče razsodilo proti privilegiju, pravici, naslovu ali imuniteti, na
katere se toženec sklicuje na podlagi kon8titucije, zakonov in pogodb Združenih držav.
V obrambo ustave.
Jasno je, da mora biti v Združenih državah neka oblast, ki je opravičena raztolma-
a	#
čili zakone vseli dežel in določiti, da-di se zakoni, sprejet^ po kongresu ali državnih legi-slaturah, strinjajo z osnovnimi zakoni, kakoršnji so zapopade-ni v ustavi. Z drugimi besedami, ki naj razsoui o njihovi u-stavnosti. To pravosodje se ne more povsem prepustiti državnim sodiščem; vsako bi lahko razsodilo drugače. To je razlog, radi česar je federalno pravosodje neizogibno potreb-
ler kroni odpovedal. Živel bo rajše ob strani svoje le-incoske izvoljetfke v Parizu, Ttot pa nosil težavno breme
tojna za to. Pomorske pravde no.
Federalni sodniki . mnogokrat izpodbijejo zakone, sklenjene po državnih legislaturah, kot proti konstituciji Združenih držav. Kar se tiče zakonov,,
m
entfkr/lično soditi le federalno, srdite. Ravnotako, ker so poslaniki in konzuli Osebe, ki innr
jske krone.	^ ^^
tem smo navedli le gola dejstva o kraljestvu brez kralja.\h(" .n\t i<>deii značaj, ne bi vsled tega ne oporekamo g. Aleksandru Karadjord-j0\ pVavilno, da o njihovih L , bivšemu regentu in jugoslovanskemu kralju na papirju. [pravdal* sodijo državna sodia-
11 *	i ■fisfciuKi ^»TT* n


zakonskega razmerja. Amerikanka, pa, ki se poro-slednjih po ! kongresu, jih mo- či z inezemcem, prevzame nje-riejo federalna, kolikor držav- govo ■ državljanstvo. Po koncu na sodišča proglasiti za nevel- za krnskega razmerja .pa more javne, kot protitfne federalni nazaj dobiti svoje ameriško dr-konstituciji, all y takih sluča- Vžavljanstvo, s tem da se:tekom £ ..t	.	C'-' -t " ^ C* "
r	*t	t	.«	* - • • i?v ju
Nedavno je foreign Langu age Information Service dobil vprašanja iz raznih strani,
da li se oseba, rojena v Združenih državah, ki se preseli, ko
je še maloletna, v inozemstvo in tam odrase, sme^ smatrati za ameriškega državljana ali ne. Mora-li taka oseba, ko se zopet povrne v Združenih dr žavah in se tu nastane, pres krbeti si ameriško državljanstvo po redni proceduri f
Ta vprašanja so bila pvllv žena na Department of State, ki je dal sledeča r.r.jmmjenja:
Osoba, roja ui v Združenih! državah in nastanjena v ino-stranstvu, nikdar ne zgubi svojega ameriškega državljanstva, razun ako po dopolnjenem 21. letu zapriseže vernost kaki drugi državi.
Oseba, rojena v Ameriki in nastanjena v inozemstvu more
— ako hoče — spremeniti svoje državljanstvo po dovršenem 21. letu starosti, ali, ako tega ne stori, ostane ameriški državljan brez ozira na to, kako dolgo stanuje izven jurisdikci-
je Združenih držav.
Glede dece ameriških državljanov, rojene v > inozemstvu, zakon določa sledeče:
"Vsi otroci, že rojeni ali ki se bodo vbodoče rodili izven mej in jurisdikcije Združenih držav, kojih očetje so bili za časa njih rojstva dri:*vljani Združenih držav, proglašajo se za državljane Združenih držav; ali državljansko pravo ne prehaja na deco, koje očetje
niso bili nastanjeni v Združenih državah."
: Daljne določbe zakona odrejajo, da otroci, nastanjeni v i-nozem8tvu in ki so ameriški državJjani, "morajo v svrho, da vživajo zaščito te vlade, po dopolnjenem 18. letu starosti izjaviti pri ameriškem konzulatu svoj namen, da postanejo stanovalci in ostanejo državljani Združenih držav, in morajo nadalje po doseženi polno-,etnosti zapriseči vernost Združenim državam.* *
V zvezi s tem bo umestno, nal navedemo še sledeče določbe« zakona, ki se tičejo premembe državljanstva:
Glede naturaliziranega državljana, ki se izseli iz Združeni^ držav, pa zakon določa sledeče: Ako se je isti izselil iz Zlruženih držav in stanuje skozi dve leti v državi, od koder je prvotno prišel, ali tfkozi pet let v kaki drugi inozemski državi, predpostavlja se, da je prenehal biti ameriški državljan to domnevo pa more on iz-pedbiti s tem, da diplomatič-nim ali konzularnim zastopnikom Združenih držav predloči vzadoljujoča dokazila. Prepo-goj pa je, da se nobeden ameriški državjjan ne sme ekspatri-j i rati (odreči svojemu državljanstvu) ako je domovina v vojnem stanju.
Inozemska žena, ki je postala državljanka potom poroke z kakim Amerikancem, ostane A-merikanka tudi po koncu zakonskega razmerja, (to je po
soprogovi smrti ali razporoki),| SLUŽBA ORGANIST A. ako še nadalje ostane v Zdru-(ki bi opravljal tudi cerkovni-ženih državah, razun ako se kovo delo, je razpisana na slo-formalno odreče temu držav- venski župniji na Oahunetu- Pi-ljanstvu, more obdržati svoje smene ponudbe s poboji naj se ameriško državljanstvo, ako se pošljejo na naslov: Rev. L. F. tozadevno izjavi pred konzula- Klopčid, Calumet, Mich.-torn tekom enega leta po koncu
ako eifWi^je v Združenih državah ob koncu svojega zakonskega zmerja, postane zopet ameriška držaivJjanka ie s tem, da tukaj stanuje.
Otrok rojen izven Združenih držav od roditeljev, ki so bili inozemei ob njegovem rojstvu, se smatra ameriskikim državljanom ako se se ti roditelji na-turaliatrali aJi pridobili nazaj ameriško državljanstvo tekom njegove maloletnosti. Toda a-meijsko državljanstvo začne še le tedaj, ko se ta jnaloletni otrok preseli v Združene države in začne tu stanovati.
REKORD PRI. NAKLADAN-' JU IN RAZKLADANJU RUDE.
Dne 12. sept t. I. je priplul iz Two Harbors, Minn., po Velikih jezerih v Conneaut, Ohio, jekleni tovorni parnik "D. G. Kerr," last U. S. Jeklarske . korporacije, nalctžen z 12,382 "gross" tonami železne rude. _ Ta parnik je dolg 600 čevljev, širok pa 60. Ker znaša ena 1 gross' * tona 2200 funtov, je mašal skupni tovor te nalože-le rude 27,240,400 funtov.
Značilno je bilo pri prevozu te rude, kako hitro so delavci cel parnik naložili, pa tudi izpraznili. Naravno, da se pri nakladanju ,ne rabi navadnih lopat, ampak velike parne zajemala ice in žlebove kojih je 35 na tem parniku.
Dne 7. sept. so v Two Harbors Minn., pričeli nakladati rudo točno ob 5:43 popoldne; ob 5:59a/l» je bil parnik že naložen; ob 6K)1« zvečer je že odplul po Superior jezeru proti državi Ohio. Tako ogromno količino 12,382 gr. ton se je torej naložilo ravno v 16 in pol minutah, ali 1000 ton v 1-3 minuti. Pred 10 leti nazaj je svetovni rekord' pri nakladaigu rude dosegel parnik 'Gorev', ko so vanj naložili 9262 gr. ton v 25. min žili 9362 gr. toj v 25. minutah.
Parnik "Kerr*' je pa čez 5 dni zatem tudi svetovni rekord pri razkladanju dosegel. Razkladanje se vrši namreč bolj počasi ko nakladanje. Omenili smo že, da je d rte 12 sept. tovorni parnik "D. G. Kerr" priplul v Conneaut, Ohio, nedaleč od Clevelanda. Tovor 12,-382 gr. ton so izprazniti iz par-nika v 3 urah in 5 minutah: ali 1000 ton vsakih 14.9 minut. Leta 1919 je parnik 'McGomigle' izpraznil 14,269 ton rude v 12 urah in 25 minutah, ali 1000 ton vsakih ,52.2 minute; parnik Widener" pa 1912 leta 10,636 ton v 2 urali 50 minutah, oziroma 1000 ton vsakih 16 minut. Pri izpraznitvi, ali razklada-u "Kerra" v Conneautu so bili navzoči kapitan McElroy, agent pomola Watt in krmar C. A. Wallace. Poročevalec nekega lista je pa štel tone in ure tekom razkladanja.
IŠČEM
svojega brata Frank Skufca, ki
je odšel v stari kraj 1. 1908 in se zopet podal v Ameriko in to je bil zadnji glas od njega.
Prosim vas, c. čitatelji, ako bi kateri znal za njega, da mi to sporoči, ali se pa naj sam zglasi na šestro.
Mary Skufca, 531 Bernard Ave. Cudahy, Wis.
jr.
"Grafterji" so vajeni prištevanja za se, ter odštevanja od drugih.
,Ko človek spozna svoje napake ter slabosti, postane pravi modrijan.
. .... , - -----Inkorporir»a* s JoiUt«,
4rUn Illinois, dne 12. januarja, 1898,
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. , . ..	Taltfon 1(HC.
od ustanovitve do 1 septembra 1921 skupna izplačana podpora $1,979,440.00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St Joliet, IU. -f
iLf	Je/,man.' 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo.
II. podpredsednik Joh* Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa.
Glavni tajnik: Josip Zalar, ^004 N. Chicago St, Joliet III
ZapianikSr: John Lekan, 406 Marble St Joliet, IU.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, JoUef, I1L
Duhovni vodja: Rev. Franci« J. Aibe, 620~10th St, Waukegaa, I1L
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, 11L -	" ,
Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.	y "
John Zulfch, 6313 St Clair Ave^ Cleveland, Ohia	I
John Gerfav^l? East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet III
POROTNI ODBOR: Martin Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet I1L John Wtakahinich, 503L W. 23. Place Cicero, IU.
PRAVNIADBOR: Joseph Rnss, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU, -j John Dečaan, Box 168, Forest City, Pa.
UREDNIK -GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet T}1 Telefon Chicago 1044
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial. Ave. So. Chicago, IU. Vsa pisma in denarne aadeve, tikajoče se Jednote naj se poftiljajo aa flavnaga Ujoika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, lil, dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa cm "GLASILO K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet III
>1921.
=====5==
-IIP =a=
■ase
Iz urada glavnega tajnika*
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH ZA MESEC SEPT, '21
Suspendovani:
Od dr. sv. Jožefa st. 169 v Cleveland, Ohio, 23713 Potočnik A-lojzij, R. 32, $1000. — Susp. 24. sept. 1921. Dr. šteje 22 elanov(ic).
Odstopili:
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 17051 Bobič Ivan, R. 32, $500. — Odstop. 3. sept. 1921. Dr. šteje 215 članov (ic).
Od dr- sv. Družine st. 5 v La Salle, 111., 20194 Škof lane Franc, R. 46, $1000. — Odstop. 22. sept. 1921. Dr. šteje 134 članov (ic).
Od dr. Marija Čistega Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo., 4512 Mutz Marija, R. 25, $1000. — Odstop. 20. sept. 1921. Dr. šteje 61 čla-nov(ic).
i f	Zvišali zavarovalnino:
Pr^ dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 5051 Drmeš Doroteja, R. 39, z $500 na $1000. — Zvišala 5. sept. 1921.
Znižali zavarovalnino: Pri dr. sv. Cirila in Metoda št. 101, v Lorain, Ohio, 15664 Erjavec Anton; R. 38, z $1000 na $500.Znižal 7. sept. 1921.
Pfci drvsv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 8778 Gojtan Mar-, ko, R. 40 z $1000 na $500. — Znižal 27. sept. 1921.
Josip Zalar, gLtajnik.
ČLANOM IN ČLANICAM CENTRALNEGA BOLNIŠKEGA
ODDELKA.
Že deseti mesec poslujemo s centralnim bolniškim oddelkom, toda kakor razvidno, nekatera drutva, kakor tudi posamezni člani nekaterih društev, še danes ne vpoštevajo pravil centralnega bolniškega oddelka. Zaradi tega bi priporočal, da vsak posamezni član in članica pazno prečita PRAVILA in DOLOČBE IIL del, stran 102 do 110.
Mnogi bolniki zanemarjajo točko 21, stran 106. Zaradi te'ga pride večkrat do nepotrebnih sitnosti in povpraševanj, zakaj se ni izplačalo več bolniške podpore. Če se bolnik ravna točno po predpisu točke 21, bo gotovo prejel podporo, do katere je opravičen. Ako pa bolnik zanemarja prej« omenjeno točko, pa ni nihče drugi kriv, kakor bolnik sam, če ne dobi podpore, kakor bi jo dobil, če bi se ravnal po predpisu pravil.
RavnOt tako važna je točka 36, stran 108. 4'Vsak bolniški list je veljaven samo za dobo SO dni in se mora po preteiku 30 dni obnoviti." To točko se kaj rado prezira, tako od strani bolnika, kakor tudi od nekaterih društvenih odbornikov (ic). Dokler imamo predpise in pravila, se moramo po istih ravnati, zato priporočam, da se zgoraj omenjeno točko vsestransko vpošteva-
Točka 29 določa, da morajo bolniški nadzorniki bolnega člana najmanj trikrat na teden obiskati in označiti na bolniškem listu v kakem stanju so našli bolnika. Veliko bolliiških listov prejmem, ki.kažejo, da je bil bolnik od bolniškega nadzornika obiskan samo enkrat v tednu ali dvakrat v mesecu. To nikakor ne odgovarja pravilom in moram, čeravno nerad, opo&oriti ona društva, ki so to točko zanemarjala, da v bodoče pazijo, da bodo bolniki po predpisih točke 29 obiskani, ker drugače se v takih slučajih bolniške podpore ne bo izplačalo.'
Treba je nekoliko več pozornosti in natančnosti. Do tega pa se bo prišlo, če se bolj do dobrega seznanimo s predpisi in določili pravil. Zato priporočam: "Prečitajte pazno pravila in določbe centralnega bolniškega oddelka/'	-
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik.
Štiri lila v ruskem ujetništvu.
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) Zadnja bitka- Ujet. Potovanje pa Galiciji*
Bilo je dne 20. decembra 1. 1914 ko sem se mudil na bojnem polju v Galiciji. Grmenje topov je odmevalo po galiških poljanah; posebno ruski topovi «o bili danes jako glasni. Že navsezgodaj so zažele podati granate in šrapnele po naših srel-
skih jarkih, iz katerih smo streljali in odbijali ruski napad. Ob 9. uri tlop. pa ukaže naš mtdporcčnik, da moramo napasti Ruse. Naša 4. geta 11. peš-pciHca je morala naprej; takoj za nami je pa sledila 2. četa. Zapustili smo torej jarke in se podali v boj nad Ruse nakar se je jela toča krogel j na nas
vsipati. "Nataknite ba jo neto in naprej!" je nam klical v
nemškem jeziku na& narednik, na kar smo njegovo povelje {takoj izvršili. Med tem, ko fijem liasajal bajonet, sem tudi svjojo
sem potisnil vanjo pet na-ev (patron) v svesti si, da se bliža bitka na življenje in smrt.
Hura!'' zakriči naš nared-nikj toda mnogoštevilni Rusi pa so bili tudi na to pripravljeni. S 'kiikb'm "Hura, hural" so z golimi bajoneti -na nas planili; vnel se je hud boj, ki Ča je bil kratek, a krvav, ker v nekaj trenutkih so že ležali naši tovariši pomešani med ruskimi mrliči ter ranjenci; tako & je poleg mene tudi smrtno zadet zgrudil našmarednik. Naša 4. č.eta je bila do- cela poražena ter obkoljena tako, da smo ostali nepoškodovani samo tri
jo. Husi go se pojavljali v toliki množini, kakor bi rastli iz tal,
zaradi tega smo se jim morali udati; slična usoda je zadela tudi našo 2. četo; 1. in 3. četo, dasiravno š,e v strelskih jarkih, so jih sovražni Rusi obkolili
in ujeli; z njima vred so zaplenili tudi dve naši strojni puški, prvo bj*ez streljiva, drugo pa poškodovano od granate. Tako se je godilo, nasi stotniji (kom-paniji) 17. ppšpo&ka dne 20. decembra 1. 1914. Tega dneva ne bom nikdar pozabil, ker je bila naša bitka izgubljena. Od. Rusov obkoljeni in premagani smo bili sedaj njih jetniki. Žalostno je bilo gledati naše ranjene in mrtve tovariše, pomešane z ruskimi padlimi vojaki
--. Bolestni vzdihi ranjenih.
— Grgranje umirajočih naših vojakov in tudi Rusov je bilo nepopisno.
Jaz, hvala Bogu nisem dobil nobene poškodbe; le moj teleč-njak je bil nekaj od krogel prevrtan in moja čutara za vodo iz aluminija je bila tudi razbita. Kako je prišlo do tega, še sam ne vem, kajti v bojnem metežu izgubil sem skoro ves čut; tudi moj telečnjak na hrbtu mi ni deJal nikake ovire; in puška, jkaten> sem moral zdaj odločiti se mi je zdela kot neznatna palica.
SreJjanje od sovražne strani je zatem pojenjalo, le od nase strani z nekega griča so še padali streli na Ruse in tudi na nas, ki smo bili ž njimi pomešani. Med tem, ko smo mi od? odložili orožje, so prignali Rusi
še naše tovariše iz strelskih jarkov; le ti so nas izpraševa-li, kako da smo ostali še pri življenju! Ob tej težki uri podali smo si vsi roke v pozdrav,
kajti bili smo veseli, da smo ostali še nepoškodovani in pri življenju. Pripovedovali so nam, kako je tudi njim trda predla, ko sovpadale goste ruske granate v strelske jarke. Med tem pa so Rusi priganjali in kričali: "Poskorej," — po-skore j!11 (to je, 4 * hitro ali br-zol"), kajti streli izza griča so
se &e vedno culi in mimo nas frčeče svintenke. Bili smo vsi v nevarnosti, da nas kaka avst-riska krogla ne zadene.
Kmalo zatem smo dospeli v neko dolino na varno, kjer smo se malo odpočili? kajti tudi Rusi so bili do kraja izmučeni- Z
nami vred je bilo nekaj naših rajijenih tovarišev, katere smo za roke in ob rami pripeljali ali nesli z bojišča. Eden izmed naših je bil hudo zadet v trebuh; ker so ga pričele že moči opuščati, smo ga položili na veliko odejo in prenesli do bližnje bolniške postaje ruskega Odetega križa; tamkaj smo pu-s*1 iii tudi vse druge'razne tovariše. Lahko si mislite* kako ganljivo in bridko je bilo naše
slovo; vsem smo želeli, da bi kmalo okrevali in prišli za nami; a o onih ranjencih nisem nikdar več čul. Zatem so nas
i&Usi naprej gn$li. Tukaj smo |e le videli, kolika je bila ruska sila proti nam! Moštva je ^ilo kot listja in trave 'rfin to
vse rezerva. Cela vrsta topov, iz l^utcrih so se še pred 1 'tfrn vsipi*le granate in arapneli na
V
i V	/\..... - '
\
naše postojanke. Dasiravno so nas ruski vojaki pozdravili z "brati," mi tega po&irava nismo bili- nič kaj veseli; vedno smo mislili: Bog ve, kaj se bo še zgodilo z nami ? V tem so nas
prignali na poveljništvo ruske divizije. Mrko so nas gledali nelepi obijtei kavkaških Čerke-zov; ti vjjtoi so .bili oboroženi z raznftmjflbodali; za pasom, y
rokah pa so imeli biče. — Za skrbelo nas jo, če bodo začeli ti nezmuii nam "bratci" udrihati s svojimi korobači po naših hjrbtih, kajti dosti boljšega si nismo nadjali od teh divjih obrazov (saj meni so se zdeli taki.) Vojaki nam ukaže jo, da naj stopimo v vrste, kar smo takoj storili. Zdaj pa pride poveljnik divizije v spremstvu svojih častnikov. Nič kaj prijazen mož ni bil. Izpraševal je nekaj častnike in vojake, lutein nam je pa rekel, da bomo
šli v Sibirijo.--
Sibirija, — ta beseda nas je globoko zadela. Na misel mi je stopili slika, ki sem jo v neki
knjigi videl, kako postopajo Rusi v Sibiriji z ubogimi izr gnaiici in kako surovo jih tirajo v pregnastvo. To se mi je še huje zdelo kot takrat, ko smo z nasajenimi bajoneti Ruse napadali. Nikakor nisem mogel zapopasti, da bomo morali tjakaj iti, kamor Rusija velike zločince tira. Mora celo ondi
zmrznemo? Pa Rusi so Rusi; ne. poznajo šale; zdaj smo v njih pesteh. Tudi druge je zelo Sibirija skrbela. Slednjič smo
se le vdali v usodo in Rusi so nas naprej gnali. Zvečer smo
šli spat v neki skedenj, toda spati nismo mogli vsled velike razburjenosti in dogodkov.
minulega dne. Se le proti jutru nas je zaspanec premagal, da
smo mak) zadremali, prvo noč našega ujetništva. Zjutraj, so začeli Rusi klicati: "Shbiraj se!" Takoj smo bili zunaj, da odrinemo naprej. Ali, kje je naša včerajšnja mo£? Noge so nam postale težje in ves /.Wot je izgubil danes svojo moč. V-
čeraj me ni težil niti nabasani telečnjak, danes pa že komaj nesem krušno vrečo (B rod-sack) z malo perilom. Pa tudi drugi tovariši so tarnali, da so slabi; tupatam smo «?i odlomili palice, da smo se op:rali nanje. Tudi lačni smo bili,pa še zelo, kar je povzročilo na£o telesno slabost, kajti že prej nismo dva dni ničesar "jedli. In naši "bratci," Rusi ztt iiaso lakoto niso dosti zmenili, ampak tirali so nas naprej, po razo rani Galiciji. — Ubogi guliški prebivalci! Vse jim je bilo u-ničeno. Polja razo rana od gra-
govega hleba. Običajno so me jud je vedno "ociganili" pri denarju; ako sem mu plačal z avstrijskim denarjem, mi je nazaj odštel ruskega drobiža trdeč, da je ruski drobiž raviio
toliko vreden. Pri nekem dru-geniNjudu sem zamenjal nekaj denarja, ki je rekel, da je n^Š avstrijski denar komaj polov, eo toliko vreden kot ruski. Najrajši so pa kupovali ure, prstane, verižice, uhane itd. Vedno so nas povpraševali: 1'Haben Sie Vhr?" (Imate uro?) Ako sq je kdo izmed srečnih lastnikov oglasil, se je začela baran-tija in kupčija. Jud je žačel kazati hleb ravno pečenega kruha. — Prijeten duh je na lačnega vojaka tako globoko učinkoval, da je bila kupčija kmalo sklenjena v veliko zado-
voljenost prebrisanega juda.
Če smo prišli v kako naselbino, so nam nakazali prenočišče jo hišah. Nekoč sva bila z nekim tovarišem (rodom iz Iga >ri Ljubljani) čez noč pri nesem juddu. Opazoval sem juda
pri molitvi. Na čelo si je privezal neko črno, šatulji podobno stvar, okoli roke si je pa tesno omotal nek jermen ter zrl v neko izdolbino na steni, obrnjeni proti Jeruzalemu (izhodu.) Nič se ni zmenil na okoli stoječe, ampak je nepremično gledal v steno in molil. Ko je enkrat končal, je bil pa zopet zgovoren mešetar.
90. Krojači so pri nas zasht/.ili
I
M
O kaki snažnosti pri teh kri-vono8ih ne' smem govoriti;
nat in od strelskih jarkov, stavbe pa razbite in požganc; ceste, razvožene od topov so bile bolj podobne mlakam kot
pa cestam; komaj smo gazili po globokem blatu. — Pač žalos-teo pogled na nesrečno in opus-tešeno Galicijo! Kdo bo prizadetim plačal odškodnino? Gorje deželi, kjer gospodari vojni moloh. Nekdaj so neverni Turki in Tartari po zverinsko pustošili zemljo, danos pa to nočen jajo krščanski vladarji, ne zmeneč se za solze ubogega ljudstva! Tako smo lačni in utrujeni gazili po blatu naprej; spali smo navadno v kaki napol podrti šoli; čez dva dni smo pa dobili vsak polovico konzerve in pa nekaj suhih sk-o" rij; da smo si za silo privezali dušo; prve dni se tiuii za denar ni moglo nič kupiti. Ko smo dospeli do mesta Jaroslav, je bilo že malo boljše, ker smo dobili pri judih lahko dosti kruha. Da je bil kruh drag, o tem mi ni treba povdarjati; poljski judje so namreč znali to priliko vporabiti v svoje oderuške niaiiiene. Neki jud je zahteval, da naj mu dam'za lileb kruha
svoj plašč; pa nisva naredila nič kupčije; jud je odšel brez mojega plašča, jaz pa brez nje-
najbolj nemarni so oni judje, ki. nosijo kodraste lase (krav-
željne);#po laseh ga že od daleč lahko spoznaš, da je v sorodu nekdanjim Izraelcem. Poljski Jud je tudi uljuden, ter zgovoren; tako te bo nalagal, da mu boš k sklepu res verjel. Ni torej čuda, da te ljudske pijavke ves svet črti, najbolj pa še Poljaki in Rusi. Pa pustimo zaenkrat te Abra-hamovce pri miru!--
Ko smo gazili gališko blato, smo prišli tudi med Poljake in Rusine. Ti so nam postregli s
kosom kruha, če so ga le imeli. Najbolj darežljivi so bili Poljaki.
Na tej težki poti so se nam že prve dni pridružili tovariši našega 17. polka; bilo jih je 8 od neke druge stotnije, kar je še preostalo živili; ž njimi tudi poročnik. Od druge strani so prignali sedem lovcev 7. bataljona in 400 Bošnjakov 2. bo-sen. pešpolka; pozneje se je nam priklopilo še večje števik-Čehov in Madžarov. Kaj ne? Zdaj nas je bila pa že velika procesija? Na novega" leta večer smo dospeli vsi utrujeni v mesto Lvov, prestolico nekdan-
po $26.38, na Nemškem po $6.-1 -4 in na Japonskem po $8.13. — |
Najnižjo plačo so dobivali navadni delavci po kemičnih
tovarnah v Belgiji, komaj $3.-31 na teden, med tem ko se je takim delavcem v Nemčiji plačevalo na teden po $5.52, japonskem pa $4.50. pri | nas v Združenih državah pa $18.50. (Ta tabelica plač je v inozeni-Iškili državah vsled tega tako nizka ker je tudi denarni kurz
teh držav tako padel, dolar pa ostal v svoji veljavi.
Nikakor se ne more trditi, da so bili naši ameriški delavci v primeru s svojimi inozem-kimi tovariši tako sijajno plačani Pri tem je treba vpošte-vati življenskf razmere tukaj in v tujih državah ter enotno |vrednost nemške marke, in japonskega jena. Na Nemškem zasluži na dan kak rokodelec po 70 mark; na Nemškem se pa dobi za 70 mark velikb več blaga kot pa pri nas za 70c. ;
Največ sitnosti delajo pri li
"	t *	"	°	o« min/In I iL*o lil IlUlUlfO'
otok za rejo lisic.
Dva izkušena inozemca, Irec Z. T. Halferty in Šved Gus 01- ^ sen sta prišla nedavno na mi-sel, da se ukvarjanje na farmi dandanes več ne izplačuje, Z živino- konje- svinje- ovčje- in - t čebelorejo ter perutninarstvom i je preveč dela in stroškov; za- ..|j to sta se odločila za nekaj, po- > vsem novega: rediti dragocene ^ srebrnokasto sive lisice. V to svrho sta pred 7 leti kupila 50, 0**0 štirjaških milj obsegajoči otok Ugak, 6 milj od Kodiak otoka v* pacifičnem morju ob | obrežju Alaske, ter začela to j novovr8tno rejo lisic in sicer s tremi pari. Od onega časa so se j lisice tako zaredile, da jih šte- : 1 je navedena farma že 100 parov, i |Lastnika tega lisičjega otoka imata izračunano, da bosta že - , čez dve leti lahko vsako pomlad prodalij po 50 dragocenih lisičjih kož po $500 do $1000 vsako, kar jima bo» več donaša- > ^ lo kot kaka velika farma z ži-, , vino.	v	j> ,J
Halferty, solastnik te lisičje anne, je letošnjo pomlad p rine-sel v Portland, Hre., 16 ustroje-nih kož srebrnkastih lisic; iste jt« je brez truda prodal za deset -hj tisoč dolarjev ter se vrnil nazaj .{i v Alaski; v kratkem se bo pa i^ij pravlja začasno službo zvezne- iiv ga komisarja na otoku Kodiak mi v Alaski; v kratkeem se bo pa za stalno naselil v svoj lisičji 4 otok, kjer se bo pečal le s to do- •|j bičkanosno rejo. Na otoku U* 4 j j gak kjer brezskrbno skačejo te ^ dragocene lisice, je zadnji čas živel samo njegov tovariš Gus. • 01 sen.
je v tem mestu, ter nadaljne dogodke v ruskem ujetništvu tekom 4 let, bom opisal v prihodnjih številkah tega lista.
DELAVSKE PLAČE V AMERIKI IN DRUGOD.
Nedavno je posebni odsek kongresne zbornice izdal malo brošurico, v kateri so o-v značene Plače delavcov inozemskih držav v primeru z delavskimi plačami po Združenih državah za leto 1920.
Te- plače so preračunjene tedensko na dolarje, oziroma po naši valuti.
Lansko leto so povprečno dobivali delavci po naših jeklar-
nah in železolivarnali po $43.12 na teden^na Nemškem $5.35 na Japonskem pa $9.90 Ameriški tkalel bombaževine je lansko leto zaslužil po $20.86 tedensko; na Nemškem $4.35 na Japonskem pa $4.5(). Tkalci suk-na iz volne so bili 1. 1920 v Združenih državah tedensko plačani po $S&08, na Nemškem pa samo 4.36. na Japonskem Pa $4.56. Mizarjem v Ameriki se je lansko leto tedensko plačevalo po $27.21, na Nemškem
po $5.76, iia'Jafmskem pa 9.-
sajo še mlade lisičke in lisjake; vsled tega sta se navedena odločila poloviti in postreliti vse jastrebe in orle. Letos sta jih pokončala 65; za vsakega dobita po 50c nagrade od vlade.
Lansko leto sta lastnika tega otoka najela dva domačina, ki sta po bližnjh otokih lovila lisice; plačala sta jima $50 mesečno in $5 nagrade za vsak rep.
Pri reji teh dragocenih lisic ni treba nobenih skrbi in dela; živali lahko prosto letajo okoli, saj z otoka nobena ne uide. Tudi glede hranjevanja istih ni nič sitnosti, kajti ptičev in druge divjačine je na onem otoku mnogo. Ako voda vrže kakega poginulega morskega soma 11a obrežje otoka, zadostuje to za pol leta hrane lisicam.
Dandanes je par madih lisic s sivo-srebrnkastim kožuhom vreden $1500. Lisice se parijo meseca februarja, zvržejo pa meseca maja.
V Alaski je samo še ena slična farma lia Middleton otoku, blizu Valdeza; vendar je ista veliko manjša. Lastnika lisičje farme na otoku Ugak cenita svoje premoženje v lisicah na $100,000.
19. OKTOBRA 1921*
VESTI IZ JUGOSLA
Obletnica septemberskih do-rodkov. — 20. septembra je breteklo 13 let, ko je vojaštvo 17- pešpolka v Ljubljani nasto-
v id ena s sv. zakramenti za u-mirajoce umrla soproga vpok. sol vod. in pisatelja Janka Le-bana, gospa Hermina Lebano-
ilo z orožjem zoper Slovence, va po 10 dnevni mučni bolezni i so dajali duška svojemu o- griži iii oslabelosti srca. Sicer pfcoreenju zoper divjastva Nem- rodom Nemka.se je priučila na-^ev v Ptuju. Ubita sta bila stro- šega jezika in je vsled svojega Inik Narodne tiskarne, Rudolf tihega značaja in ljudomilosti Lunder in dijak Ivan Adami« , I ila splošno priljubljena. Bodi si sta slučajno zašla med vrvež [ ji časten spomin in žemljica la-
proti kojemu sploh ni bilo po-l^voda nastopit^ s silo. Nabrala je vsota za spomenik nedolž^ ■ nima žrtvoma in se je spomenik "Izdelal, toda sovražila nam vla-tla ga ni pustila postaviti na »kopališču Sv. Križa. Danes >a že davnej ni nobenega razloga ,da se spomenik ne bi postavil na svoje mesto, vsled brezbrižnosti pa leži še vedno •v shrambi mestne občine. Zad-jnji čas je, da se počasti spomin f ^ dlih, kakor je to bila volja | nega naroda, ki je aianj prispeval.
j Ljubljanski semenj. — Veliki semenj, je bil zaključen dne J13. sept. ob 6. ur zvečer. Naval [občinstva zadnje dni je bil ze-jlo velik, pa tudi trgovina ihore ^zaznamovati l<*pe uspehe. Vod-Istvo semnja poroča, da je obis-
Jlkalo semenj 121 tisqč ljudi-. U-speh v trgovskem smislu je nino go večji, kot se je niislilo prve jdni. Uradno poročajo, da je bi-
lo sklenjenih kupčij na semnju
hka!
V Metliki je umrla po dolgi in mučni bolezni gdčna Matilda Trampuš. N. v m. p.
Davča. — Umrl je 9. septembra na griži posestnik Peter Je-mec v 50 letu svoje starosti.Po-grcb se je vršil 11. sept., zjutraj ob obilni udeležbi davških župljanov in veliko sosednih prijateljev pokojnikovih. Pokojnik je bil tiha, mirna, blaga duša- Kaj je bila njegova gosto ljubna hiša siromakom i tujcem ter vsem obiskovalcem vedo le v nebesih. Za njim žaluje dobra žena Polona, brat njegov g. Anton Jemec, župnik v Št. Jakobu ob Savi, 85 letni oče in mačeha, dve sestri in drugi obilni sorodniki ter vsi sosedje in o-hilni prijatelji njegovi. Blagi Peter! Sveti ti večna luč!
Umrla je 23. sept. v Breznici iw.d Škofjo Loko v 51 letu svoje starosti Marjana Kalan, po domače Ovnčarka. Bila je priljubljena in vzorna gospodinja. Bolehala je nad dve leti. Blagi pckojnici naj sveti večna luč.
Smrtna kosa. — V Skofji Loki je umrl upokojeni gimnazij-st i profesor Anton Hladnik v M irosti 72 let. Služboval je nad 30 let v slavonskem Osjeku-
fjtrašna smrt otroka, v— V go-
|v skupni vrednosti 600 milijo-
)'nov kron. Vsi, ki soj iztožili na semnju, so bili z uspehom zelo jzadovoljni. Mnogi oil njih so izjavili, da bodo prihodnje leto iztožili še več stvari m po možnosti v lastnih paviljonih. U-epch tega semnja je bil tak, kot
ni nob, n drugi in ni noben pri-jst lni Ivana §urboka v Zagrebu jčakoval pa je z ozirom na to I ^ gostilničarjev sinček p-'upravičeno pričakovanje da bo VL7 lepo igralj ko v^topi v 80_ jta semenj prihodnje ieto uspel ^ neki dimnikar ves okajeil
]Sf	"V	j oil dima. Tega se je otrok tako
Zlata poroka, — l)ne 22. sept. „. trašil da je zbežal na hodnik sta obhajala zlato poroko v No-jk'er ^ je prekucnil v tam sto-vem mestu g. Leopold Fischer j0< j čeber, ki je bil napolnjen in ga. Marija Fischer, v krogu |L vrelo vodo. Na otrokov krik najbližjih sorodnikov. Cerkve-j 40 takoj prihiteli domači, ven-ni obredi so bili izvršeni po*(]ar bilo že prepozno, kajt^ premi 1. gospodu proštu Seb ytrok je vsled opeklin umrl.
Grozna nesreča se je pripe-
Elbert v kapiteljski cerkvi. No-vomeš^anom in okoličanom je gospod Ijeopold Fischer mizarski mojster dobro znan kot čol-
tila v torek dne 20. sept. v Cir-kovcih pri Pragerskem. 17-let-ni posest, sin Jakob Potisk je
nar na Krki in je v dolgi dobi j ^^ na ireyo y vinogradu. svojega življenja rešil gotove da bi potrgal sadje pri tem je smrti marsikaterega iz valov ,stopil na šibko vejo> kfttero se potuhnjene Krke. Obče pnlju- jje pod njegovo težo zlomila ter bije nima zlatoporočencema če- j pade] tak one9rečno, da se je stitamo k temu redkemu slav- dohegedno natakni, na trtni ju in kličemo: Bog vaju živi se kol- Kol ^ mu je ydrl od za mnogo let.	daj y trebuh ter 8e odlomil
Nepošten poštni upravitelj, tako, da mu je ostal 10 cm dolg oktobra 1SEQ je po-kos v trebuhu. Težko ranje-jslal Janez Košir iz Amerike ,1Cga so prepeljali v železnico svoji materi Ani Košiir potom v Maribor,' odkoder ga je re-čekovuega prometa in urada šil oddelek prepeljal v bolnico, znesek 19.355 kron z naročilom Umrl je v Spodnji Šiški na-da bi plačaj a neki dolg Antoni-j Zelnik ondotnega Orla g. Ivan ji in Mariji Brencetovi. Poštni Plevelj, visokošolec- Pri ga-upravitelj na Pre«erj*h dne 5. šenju požara v Klečah se je ta-aprila 1877 rojeni oženjeni Jo- ko prehladil da je podlegel bo-sip Mravlje je pa ta uradno mu Jezni, ki si jo je pri svojem člo-poslani denarpbneveril in da bi j vekoljubnem delu nakopal. Bog prikril goljufijo, je ponaredil jmu bodi plačnik! podpis Ane Koširjeve in je po , Umrla je 13. sept. Marija La Čekovnemu uradu, ker je mislil movšek iz Srednjeka. Bila je da Koširjeva sploh ne bo izve-(zgledna gospodinja domači hi |ela, da ji je bil poslan denar Uj \n tudi posli so jo ljubili in iz Amerike. Janez Ko-ir je pa Ispoštovali, ker je bila z njimi pisal svoji materi, da ji je po vedno krotka in ljubezniva, sla I denar in je na odgovor,, da R. I. p.
denarja ni dobila, reklamiranj Smrtna kosa. 19. sept. je po kaj da je z denarjem, nakar se dolgem trpljenju izdihnila na je ugotovila goljufija. Deželno, svojem domu v Retečah pri sodišče v Ljubljani je obsodilo.škofji Loki gospa Amalija Pre-Mravljeta na 8 mesecev težke lešnik, rojena Krek, sestra raj-ječe poostrene s postom in tr- liega dr. Kreka- Zapušča podim ležiščem na mesec.	Jeg moža petero otrok v staro-Umrl je v Kožni ulici 41 vpo-isti 9—17 let. Pokopali so kojeni p^ogovni mojster juž. jo na pokopališču V Retečah. železnice g Lovro Fatur v le-j Pokojnica je bila stara še le pi starosti 89 lek Pokojni je bil 47 let„ ko je šla za svojim bra-
vzor moža poštenjaka, nad vse skrben oče in soprog. Kdor ga je poznal, ga je vzljubil. Bil je oče centralnega nadzornika g. dr. Faturja in slevenske pisateljice gdč.. Lee Fatur. .
Smrtna kosa. — Na Bukovici pri Skofji Loki je 18. sept. pre-
tom Janezom. Kakor on in nju-jina rajna mati, je bila tudi A-malija žena izredno plemenitega srca, polna usmiljenja do revežev, ki jo bodo težko pogrešali. Naj vživa za svoja dobra dela večno plačilo. Ža-
čem in sefctri Cilki pa nase odkrito in globoko sožalje!
Morilec žene in otroka obsojen na vislice. Iz Maribora jioroČajo: Porotna razprava proti morilcu — Karlu fcivku— se je vršila 24. sept ob 8. uri zvečer. Porotniki so se izjavili z 8 glasovi, ,da je kriv u-mora žene, glede umora otroka pa so izrekli z 13 glasovi, da ni kriv. Živko je izjavil da je nedolžen. Senat je'na podlagi Jcrivdoreka porotnikov obsodil Živka na smrt na veŠalih-
Mariborska poroto. Dne 21. sept. so se pred mariborsko poroto obravnavali štirje slučaji. Anton Rajh, kurjač v Halbertovi tovarni za usnje, je ukradel kože in podplate. Skoda znaša nad 65,000 K. Obsrf-jen je bil na 18 mesecev težke ječe.—Nato je prišel na vrsto Anton Trnjak, ki je 7. avgusta na planinski veselici v Rušah zaklal maturanta Serajnika. Zagovarjal se je s popolno pijanostjo, kar so porotniki tudi upoštevali. Dobil je samo tri mesece zapora.—Avgust Peit ler je 26. decembra 1920 v Rač jem v gostilni med prepirom s kolom udaril po glavi Štefana Klina s tako silo da je ta čez iiekaj dni umrl- Peitler je bil obsojen na 2 leti težke ječe.— Kot zadnji se je zagovarjal I-van Vesnjak radi posilstva in copa. Dobil je 10 let težke je-
v
ce.
Ponočni napad. V Maribo ru so 20. sept. v Gubčfvi ul. 3 ob 5. uri zj. našli v stanovanju 60 letnega čevljarja Antona Rozmana vsega v krvi. Bile so mu prerezane žile na rokah. Ljudem, ki so prihiteli na njegovo upitje, je izjavil, da ga je zbudil neki neznanec, ki ga je napadel z nožem, ko mu je odpel. Kdo je bil napadalec in zakaj ga je napadel, ne ve. Rozmana so prepeljal v bolnišnico.
Stotisoč dolarjev saplenjenih.
V Zagrebu so zasledili, da od našajo bankirji tujo valuto preko meje. Dne 20. sept. sta nekemu takemu bankirju iz Zagreba sledila dvaN detektiva do Maribora, kjer sta ga čakala, misleč, da bo oddal dolarje v Mariboru. Tihotapec pa se je odpeljal z brzovlakom dalje, vsled česar so vlak ustavili ter prijeli bankirja, pri katerem so dobili 100,000 dolarjev.
Ciril Ličar—profesor zagrebškega konservatorija. Iz Zagreba poročajo, da bo znani slovenski pianist Ciril Ličar i-menovan za profesorja na za grebškem konservatoriju. *
Zbirajte znamke! Jugoslo-venska Matica se obrača do vseh rodoljubnih ameriških Slovencev z uljudno prošnjo, naj zbirajo rabljene znamke, s čemur bi prišla Jugoslovanska Matica do novega stalnega in izdatnega dohodka. Brez vsa ke žrtve, le z malim trudom lahko pripomorete Jugosloven ski Matici do lepih svot. Torej: vsi, ki imate smisla za narodno obrambno delo, zbirajte rabljene znamke! Znamke naj se ne trgajo iz papirja, marveč naj se izrežejo in sicer tako, da Ostanejo zobčki nepoškodovani. Znamke je pošiljati na naslov: Jugoslovenska Matica, Ljubljana Pred škofijo 21.
Kakšne knjige izdaja Pribi-čevič za šole. V hrvatskih li-, stih iz Bosne čitamo da je Pri-bičevič odobril čitanko za srednje šole, katere naslovni list je tiskan samo v cirilici. V njej so med drugimi tudi sledeči stavki: "Karlo, car lavstrij-ski i kralj ugarski, naš je gospodar.' ' — "Dunav, največa reka u monarhiji, teče pored Beča i Budim-Pešte." — uZa carice Marije Terezije sagradi-le se mnoge školc.'' — '4Dajem život i krv za eara." — "Nj. c. i. kr. Ap. Veličanstvo itd. — Knjigo je odobril Pribičevič in bast&l Ona je vzgojna v državotvornem smislu! -
Belgrada, ali prepir
99k.
lujočim ostalim, možu, otroči- zaradi državnih himen- Pevci
zapojo: Bože pravde. Poslušalci sc odkrijejo in vstanejo. Ko je pesem končana, se pri; pravljajo pevci na izvajanje daljnega programa. Poslušal ci pa stoje in čakajo, kdaj pride na vrsto Lepa naša domovina in Naprej zastava Slave. Ker se pevci ne zganejo, se sli-sijo protesti, kar neugodno vpliva na celo prireditev. Konec takim neprijetnostim je naredil prosvetni odbor, ki je za-povedal, da se morajo vselej, kadar se poje državna himna, peti vse tri.
Število ministrov bodo znižali na 12 ,zato pa bo vsak dobil svojega stalnega namestnika. To bodo takozvani državni pod-tajniki. Tako -smo plačevali doslej 18 ministrov, zda j jih bo pa 24. Zakaj pa ne, saj imamo denar.
Odkrita zarota proti kralju in Pašiču. Belgrajski listi po ročajo iz Subotice, da so v Ve-likenuBečkereku aretirali dija ka Spasoja Stojanoviča, ki je došel.iz Moskve, da ubije našega kralja in ministrskega predsednika Pašiča. Aretirani je vse priznal Ž njim sta do-šla tudi dva poniagača, ki ju je poslal Sima in Markovič. Za to dvojico se še ne ve, ali sta že aretirana. Preiskava jo v teku.
Razžaljenj e kralja. Zaprli so hlapca Franceta Repota, ker je prostaško žalil našega vladarja.
Strašen detomor. Ana Sever iz Aleksandrovega v Vojvodini je povila po 7 mesecih zdravega dečka. Ker je mislila, da ji bo z ozirom na predčasen porod istega mogoče utajiti, je otroka zakopala na polju. Čez par dni pa so ga izkopali psi, ki so truplo popolnoma izjedli. Brezsrčna mati je bila aretirana iti oddana v zapor, kjer je svoj zločin priznala.
Sina ubil. V vasi Klokoče-vik,y Bosni sta se pred par drte-vi sprla oče in sin radi delitve premoženja. Tekom prepira je oče zagrabil velik nož in ga zadri sinu v prsi- Sin je bil prepeljan v bolnico, kjer je kmalu nato umrl, oče pa se je sam javil sodišču.
6ez 100,000 kron kazni je naložil finančni uradnik — seveda'liWalec — svetnik Reich nekemu kmetu, ker je kuhal meseca maja žganje z suhih hrušk, naznanil je pa samo kuhanje iz hrušk, ker je prisojal gospodi pri financi toliko pameti, da se v maju ne more ku hati žganje iz svežih hrušk. Nekdo pa je moža naznanil, in liberalni uradnik, kj mu • je ljudstvo samo zato, da ga mu či, mu je naložil kazni 408,953 K 60 vin. — Tako se godi kmetu pod vlado samostojnega Pu-clja.
Narobe svet. V Jugoslaviji so milostne sodbe. Sin, ki u-mori očeta, dobi štirinajst let, onemu, ki se kaj obregne ob Jbelgrajsko gospodo pa za vse življenje vzamejo besedo.
Ljubljana se zdaj nima župana. V Ljubljaiii je bil pred 5 meseci izvoljen za župana narodni socialist Anton Pesek. Ker pa se liberalci boje, da ne bi zavela na magistratu nova sapa, ki bi odnesla gotovim gospodom in bankam ogromnih dobičkov, ki jih sedaj delajo z mestnim denarjem, hočejo na vsak način liberalnega župana. Ker pa večine nimajo, so začele ruvati proti Pesku začeli mu očitati razna protinravna dejanja, ki jih je baje zagrešil pred več leti, na kar je vlada, kot poslušna njih dekla odredila tajno preiskavo, ki je baje dokazala njegovo krivdo. Splošno pa se govori, da se. pod to preiskavo skrivajo grde goljufije, ker se vlada boji pokazati preiskovalne spise, da bi se Pesek vsaj lahko branil- Na podlagi te čudne in sumljive preiskave je vlada odklonila potrditev Peska za ljubljanskega župana. Novega pa tudi ne pusti izvoliti.
'' Nervozne, oslabele žene,
Id tvpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka "k tlom in dela v spodnjem telesu teto, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe od pomoč, ko vzamejo ^
Severn's Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen Je za zdravljenje tistih posebnih Usesti neredov in hiranja, ki so jim podvriene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju ie danes. ' Cena $1.26.
w. f. severa co. cedar rapids, iowa
Look out za pijače
katere so zdrave kot je Triglav Čaj vroč preden greste k počitku, zavoj 75c. TERPOTEC zavoj 75c. RMAN zavoj 75c. 1000 R02E zavoj 7Sc, En-cian (GENTIAN) zavoj 75c, in druga zelišča v zalogi.BRINJE iz starega kraja po 16e fun>t, 125 funtov $11.00. Naročite si iz Chicage, s tem s.^ "prihrani na vožnji. PRAŠEK od vina (Weinsteui) po $3 fwnt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. Sugar Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) , za alcohol autoraditor in za vse tekočine, ki imajo proof v sebi, meri manj \i<A pol gradil pa do 200 gradov, stane $3.00.
Vse cene vsebujejo tudi. poštnino, farno malt in brinje ne. Naročil se ne posije, ako niso naprej plačane. Pišite • glede Zastopništva prodaje Gauge.—Velik komišen!
A. HORWAT, 1903 W. 22 St. Chicago, 111.
NAJVAŽNEJŠI STEOJ.
flovesko telo jo najvažnejši delujoči stroj. Sicer pa kar je
potrebno pri vseh strojih, je potrebno da se pa-zi nato, da deluje naravnim potom in brez vsake posebne prifiiljenosti, pokvare in posebnega truda. Trinerjevo grenko vino je ideja! no gonilno sredstvo katero 'pomaga stroju, da deluje gladko. Pomaga prebavi, odžene vse zaostale snovi iz notrajih delov telesa in ojača ves život-ni sistem. Je prijazno in naj manj ne škoduje najfinejšim delom želodca. To so stvnri potrebne v vsaki hiši kot nam pise Mr. James Kabela z dne 3. septembra, 1921. iz Limon, Co lo. 4 4 Pošlji te mi takoj 6 steklenic Tninerjevega grenkega vina, mi ga zelo potrebujemo. Moja goproga ne more biti brez njega, ker je zelo vi»žno domače zdravilo, počljfte takoj.'• Vaš lekarnar ali lra:>ve3 z zdravili ima v zalogi vsa Trinerjeva zdravila, Vie.^r odi« km i o zahtevajte le Tcfrjorjeva zdravila.
(Adv.)

TKlfk
DONT
fjp FO
grrrg
FORGET

America's Making Exposition „
: SEVCNTYflRST RfiGMENT ARMORY -
34* STREET fc 4* JVEMUE
NLW YORK CITY
Octotxr	12s
|£Oct
r ahmort«
*UE i.
B
ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA
obrnite se v vseh slučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili E. Greenwald, odvetnik. William B. Launch, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, in Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.)
Pnsilj^uUlobra volja ali prisiljen zadovoljen počutek ni pri človeku nikdar umesten.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN
2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
IVERI..
Razsodni in moclji farmarji ne bodo nikdar svojih pridelkov sejali na političnem polju.
DR. J. E. URS1CH
SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG.
185S W. 22nd Street, in na vogalu Lincoln St., Chicago, 111. Phone Canal 4918.
Ordiniria vsak dan v svojem zdravniškem uradu.
Od 9. do 10. ure popoldne,	od 2. do 4. ure popoldne.
od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. dopoldne.
=
Columbia Grafonola
je najboljši govoreči stroj za Vaš dom. Na prodaj proti takojšnjemu plačilu, ali na lahke obroke.
KUPITE GRAMOFONSKE PL060E (RECORDS) V TRGOVINI
International Music Shop
1043 Collins St.
Joliet, ni.
Največja trgovina s takimi ploščami v Jolietu.
V zalogi imamo veliko izbero Slovenskih in hrvatskih plošč z lepimi in znanimi komadi, pridite jih za poskušnjo k nam poslušat!
Odprto dnevno do 9 ure zvečer. Odprto tudi ob nedeljah.
THE DOLL AH SAVINGS BANK
* BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
j
Posebno posomoat dajemo Inozemskemu oddelku.
VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV.
Vaš prijatelj Philip Denmark Vam sedaj ponuja vso svojo zalogo najboljših čevljev po jako znižani ceni vsled tega, ker bo. odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova:
5213 Butler St., Pittsburgh, Pa.

e -k " M ifr&'.raMBB Lj'., .. t- ■ ■ «v ^ ^^»»Mife:
1
V Belgraau.
da se
mora vfea' po-
t'» Lii\> » '• i i *
u, se je vlegltt že precej debela žveplena skorja. Poskusili smo z vžigalico zažgati
Zdaj-le, ko so Matevžu z^ju-iino drli zo|?, mi je ainila vgpl* vo SfB' druga 4°rja, ki je tudi ne laže zamolčati, namreč o ribniškem zoboderu. Tem poslom je v Ribnici stregel od nekdaj kovač in je imel svojo tarifo; groš za sprednji zob, dvo-jaco za kočnik, in. jih je drl s golo roko ali s kleščami, kakor je nanesel zob.
Pfc je pristregel k mojstru zoboderu svojo č§ljuet graščinski birič in je stkalo in veka-lo in se balo kovačevih rok in kovačevih klešč.
"Daj nu daj,*' je rekel kovač, "ne vajm, zekaj stokaš in vefafs, saj nič ne boli, mene že net Pa ker si gaspuskega rodu, naj bo, ti bom izdrl kruoto po gasposki, brez rok in brez
spovi nji gre
teremu, £«} ne boj in jim^pb resnici in pravici rezloži in povaj, kaj si daj-lal in počel. Boš videl, ne bo na-
bokal likofa.'
Ravnala sta se Pred kovačnii co; ubogi birič je'sedel na hlocf* mojster kovač je vzel dolgo žico in mu zob dal v zanjko, drugi konec žice je ovil okoli stebra, ki je na njem slonel napušČ.
"Lej," je dejal, "pa si opra-vljenrMar te je kaj bolajlut Nič!'Menq tudi net Zdajle samo ae, de počasi in ne^glas ste ješ do pet pa ti zob sam skoči iz ust, kakor zajec in grma."
Birič uboga, šteje eno, dve, tri, štiri, pet, — tedaj ga kovač skrivaj dregne s svedrcem v Se. dalo. Birič je zatulil, kakor zver v hosti, skočil kvišku pa* mu je zanjka z zobom vred odletela iz ust.
Izpljuval se je, odkrehal in ^-edduškal, Potem je povedal:

Matijeo gre in se skesano izpoveduje, kaj vse je delil in po, čel: "Nagpoprajd sem s krivcem lešfcbvih ^eflic nesejkal.
sem vitre klal in ravnal. Obodi kriviti in šivaii pa še ne znam, vajste, se bom poboljšal. Potlej sem pa 2 obetom suho rnobo po gvajjji porivaT.'l
Gospod Poslušajo, pofcimajo in pravijo: "V žagrad pajd, tam bo obhajilu." SH^rW
ji staje rs' e ^8K>v«ke in obi-e vezi z štajerskimi Slo-, naročeni so bftji na slo- : rke liste in knjige (posebno trst, vsak- "Slov. Gogpodar" in Mohorje-NiJse jih vo drtfžbo) ter'so tako vsled vedjiega stika z Slovenci ohra-fnile bolj slovenski značaj. Ob zasedbi Med jiniurja je prebi-teh krajev tudi zelo želelo priti pod slovensko upra-v6, ter «mo prepričani, da bi i danes, ako bi se v teh kra-* izvedel plebiscit, nad 80
odst. prebivalstva hotelo priti pod slovensko upravo. Jfe. kraji so zelo bogati na meljskih rudah in vrcl-pfposebno kraji, spadajoči v župnijo Selnico, — katero vodi izredno naroden in blag župnik g. Ignacij Rodič, nečak ško-
l' o *----*	---------r ■ ■ ."	1 V	•	Mf'»*.
klajšč, kakor jih dero cesarski i. Matijec uboga, kakor so mu pa dr. Dominika Premuša v_Za-padaYji, — ali vajš, imš pia&sf vetefr gospud prt^jrnea^hjim;
pa ga
"Kruota, kaku globoku de je la.
majlu korenino! Noter v hlače sem zečutil, ko se je izrula, ran-ku bi me kaj zbodlu. Vajš, de me je lehku bolajlu!"
Te storije je pravzaprav konec, ali naj bo, da še povem, kako sta pila likof.
Birič je poklical bokal, čuda hitro se jima je sušil, vino je
bilo dobro in birič ga je ponva-
HL
"Ze sveto mašo pa Ie naj," mu je ugovarjal kovač.; ,
"Kaku de naj?" "Zetu de naj! Vajs, bi ga bi-
lu škoda, ko bi ga mašnik maj
šali z vodo. — Poslušaj ^Ojlyefltfo, kakor ga £ bfla Poduči.
■adi za njo zvon^kljal in zvončk-
svet, še anega ukaži ze nu kakor ze rečni je, ali naj takut"	"	- :
Birie je bil pameten mož — kakšen i>a, ko je dan na dan že dvajset let stregel graščin ski pravici! 9toril je po kovačevem svetu in sta spravila še drugI bokal pod krov.
Tedaj se je zahotelo kovaču še tretjega: "Da bo kapa maj-la cof! — Je rajs dobru," je dejal* "taku dobru, de bi ga ne špagco dal in po grlu gori in doH vlačil, de bi dalij časa bHu luštnu."
No in potem se je zgodilo, da je kapa res dobila cof, mačka se pa b! malo čudila, zakaj so ji je birič odkril in jO pozdravil z botro.
tu je stala pal i eno natresk:r]o. atijec pride obmot, ga v-;praša oče;.
"Nu, ljjjbi moj lajpi sin, kaku je k-t|!bilu ?"
Sin poVe: "Spoved rajs ni bila napek. Ali obhajilu, obhajilu se mi je pogrbi lomilu."
Mater je peklo, da se sinek ni obnesel pred gospodom. Pa ga je šla opravičevat, češ, ni se nalašč tako nerodno izpovedoval, le prav ni razumel očetovih naukov.
s ^Gospod so bili dobri in so mu odpustili? še jih je mati pre-prosila, da ga vzemo za minis stran ta.
"Naj bo," so rekli, "poskusim ga, £aku bo vozilu, ali mi
ne prekucne svajtega opravilo »>
Mati zadovoljna, sin tudi. "Ministrirat znam," je dejal, jej, saj še Jerin Jakec zna, ki ga z ano roko vržem. Le tu mi ne gre v glavo, kclaj tfBFff* de pozvonckljam."
"Kar mene v cerkvi Poslušaj!" ga je potolažila mati. "Kadar bom zakašljala, taSas pa pozvonokljaj, to ti bodi ran-ku znamenje!"
Prišla je maša, ki je Matijec pri nji stregel. Ali se je zgodilo, da je bila mati Mina prehlajena
in je vso sveto mašo prekašTja-la in prekrehala. Matijeo pa je
bu, ki je tudi rodom iz Pre-loga v Medjimurje — so polni teli podzemeljskih bogastev. Ako se voziš po železnici iz Ča-kovca proti Dolnji Lendavi v Prekmurje, opaziš pred predzadnjo postajo Murskim Sre dilčem na nizkem gričevju levo od železnice visoke droge in večjo skupini novih stavb. To. so petrolejski vrelci ob Selnici. Vrtati so začeli že pred vojno, in sicer je bila neka družba, kateri je načeloval žid Singer z Dunaja. Nabavili so mnoge rezervoarje in druge za pro dukcijo potrebne stvari, a ker se vsled takrat nizkih cen petroleja in visokih produkcije kih stroškov ni izplačalo, je delo zastalo. Med vojno, ko je petrolej pofctal precej drag ter ga tudi ni bilo veliko, so v nekaterih rovih zopet nadaljevali delo, katero pa je ob prevratu zopet zastalo. Takrat so gotovi revolucionarci postali lastniki teh vrelcev in vseh naprav. Hišo in. skladišča so lju dje v času, ko so mislili, da ni sedaj nobene oblasti, skoraj popolnoma razdejali. Po zasedbi Medjimurja po našilih četah se
je to brezpravno stanje odpravilo. V Medjimurju je pa v tej dobi zavladal eksponent demokratske stranke dr. Ivan Novak, katerega je ta strančica postavila za poverjenika te pokra."
KAKO 80 VSEPOVSOD ČIS-UiLI MATIJ6EVO' UČENOST. 4
* Oče Matevž je bil.-vesel :mo-(lrega sina, pa tudi mati Minn} ga" " "
1 jal;- še pri evangel ju, da ljudje *rii&o vede«, ati bi štafi kTecafc.
Po maši so mu stisnili gospod sold v roko zato, ker jim je stregel, še enega pa, da ga ne bo več blizu. "Vajš," so rekli, "krivo vero smo že imajli, pa se ni tuliku obnesla, de bt mi jo mistronti spet obnavljali."
Modrost Matijčeva je bolj rasti a z leti. Pravijo, kadar je -šel rake lovit v potok, si je vsakikrat roke opljuvat, da bo bolj trdno prijemal.
In se je raznese glas njegove učenosti. Se je Primerilo, da so dejali: "Matevžev Marije bo
kakšna je to zver. Potem so pa vajdel, ftaj de je, Matevžev Ma tijc naj pride."
Gredo ponj, pride, si ogleda ježa in pravi: "Ali je volk ali lpBL medved; če naj mar lisica!"
daj
Žveplepi vrelec v
iu.
:vž, fanta |
betico!" • Poleg Prekmurja leži med oriT: 4 Kaj Miro in Dravo Medjemurje,
a z ljubeznijo in je*, možu: "Matevž, fanta t, fant ima
je odgovoril. ------ --------------.
Vitre klati in r a vrnit i* katero inia skoraj isti obsegam tudi, drugih.1110-J isto število prebivalstva neuči majhnu Jprekmurje	a .. .
od tebe, od valcev). Obe ti pokrajini ste
rajine v sladki nadi, da bo se-dai on celo Medjimurje poba-sal v demokratski koš in ga ob .ugodni priliki poklonil mogočnemu Svetozarju. Dobil je ta a-drvokat, ki je sicer do pravra-ta bil popopolnoma neznatna osebica, vso oblast, še mnogo večjo, nego je ona današnjih pokrajinskih namestnikov, v svoje roke. In kjer so korita, logično da se najdejo tudi ko-rttiarji. Javili so se mogočne-rtji medjimurskemii paši enakovredni bratci iz cele kraljevine. Vse pisarne poverjeništ-va so bile že polne, občinska notariatska mesta vsa zasedena, učiteljska mesta isto od teh "znesljivih" pedagogov napolnjena, dočim so. se vsi nekdan-učitelji brez izjeme kot "zanesljivi" odpustili, čedudi so bili domači Sinovi, vešči popol noma poleg domačega narečja tudi hrvatskega jezika, ter ne
kateri, ki so bili pozneje spre jeti v Prekmurje, slovijo kot i zborne učiteljske moči. To vse ni nič pomagalo, kajti "doma či sin", kfCkor se rad naziva paša Novak, ni imel srca za domače šolane sinove Medjiniur-ja, marveč je iste vrgel na cesto in dal krufy drugim, od katerih je pričakoval, da bodo slepo
tistu me skrbi, I Medjimurje	.
aldal." ' pod zaladsko županijo a drugi
vž vzel v roke fdel Prekmurja pod zelezno zu-
državno nadzorstvo. Z obe rokama so vzeli p*ša med-jinnli^ski io naredbo v rolye in začeli temeljijo izvajati. Na j bolj odlična, to je dobieko-11a podjetja in veleposetva se postavile prve demokrat-korlferje, a druge sineku-Jjso dobili ostali agitatorji e-0 državotvorne stranke. Da š|Jpri razdelitvi teh mest ni po_ zatbily na rezne pobegle frair eiŠkaire ter seijim visoko na la stvi agrarne reforme zasigura-lo precej trde kline, je bilo samoumevno.
<Sekve8ter in drž. nadzorstvo mediji murskih včleposestev in podjetij, osobito temeljito uničevanje alkohola po grajskih kje^b in še mnogo takih junaš kih činov demokratske gospode v.Medjimurju bo tvorilo še poseben članek, s katerim hočemo vse te Čine oteti pozabljivost. Za danes moramo omeniti le enega od mnogih "nadzornikov", to je čistokrven demokrat slovenskega rodu, ki sliši na ime Vargazon. Med vsemi mogočimi drugimi funkcijami ie bil ta mož po naših informacijah s poverjen z proizvedbo nacionalizacije teh petrolejskfhj *vtelcev v Selnici in premogo-kopa v Peklenici pri Muskem Središču. Slednjega je izborno f'nacionaliziral^, (kajti -danes je njegova last. Kako je to uspelo, ve samo gospoda Novak, Vargazon & konz. Pa tudi pri petrolejskih vrelcih je slo precej hitro. Za to "nacionalizacijo" se je zainteresirala "bra-ča" iz Srbije. V smislu demo-kratskorradikalnega bloka sd t&itegnili k temu "aktn" tudi .8if)a g. min. predsednika 'Pasi Ča, kateri je. kakor so tajni šn-šlja, "zaradi" pri tej akciji nekaj stotisič dinarjev. Zanimivo pa je, da je danes kot prej la stnik tega podjetja že začetkoma omenjeni žid.
,Ker se je že pred vojno 11a več mestih poskušalo vrtati ter so vsled preslabe petrolejske žile ostale tistikrat cehe* fcevi zemlji, "je v okolici' Selnice mnogo takih v zemljo zavrta-nih cevi videti. Nekatere so že zarastle s travo in grmičevjem, P^i drugih se se je pozneje kaj poskušalo, dočim nas zanima le ena teh cevi, ki je zavrtana v zemljo dobre pol ure od Selnice proti Muri, ali pa tričetrt ure iz Sv. Martina odnosno tudi Strigove v kraju, ki se naziva Grkaveščak ter ima po hribčku raztresenih do 30 bornih hišic.
Cev je na malem, en oral obse-jajočem travniku, ki je last u4 božnega kočarja Martina Hadi-la v Jurevčaku. Njegova hiša je pet minut oddaljena od tega travnika. Ta cev nas zanima radi tega, ker iz nje neprestano, po dnevu in ponoči, v Jet-žvepleosolna voda, katera pose" duje izredne zdravilne moči. Voda je ob izbruliju 28—30 stopinj topla. Odkrili so to zdravilno vodo delavoi in kmetje, ki tam v okolici obdelujejo svoja polja in delajo na setfo-žetili in v gozdih. Tukaj je is-* la petrolejska družba baje pred Šestimi leti petrolejsko ži-^o ter je vsled neuspeha pusti-' cevi na mestu. Pozneje se
(dolOO.OOO prebi-f orodje v njegovih rokah.
Ker pa med1 temi mnogimi pristaši še bilo več takih, ki niso bili ne za šolo, ne za kance-larijo, je svojemu drugu priskočil pomoč enakovreden drug, dr. H. Krizman, advokat
itva in vsa podjetja, last tuj- žveplo ob izbruhu, ter je naen-r, dati odmah pod sekvester krat plamen švignil iz vode. 0-
kus je poleg žvepla tudi zelo .sdlni, da moramo reči, da se sol pri pitju bolj čuti.
Podjedni kmetje in delavci so si ob izbruhu te vode izkopali-precej globoko jamo, ki ima do 4 štirj. metrov obsega. Tu «em se prihajajo dnevno kopat, in sicer je od zjutraj do pozne nočne ure ta jama vedno polna ljudi moškega in ženskega spola, ki prihajajo od blizu in da-' leč iskat zdravja proti revma-tizmu in sličnim boleznim. Ob času, ko smo mi ogledovali to kopelj, je stalo v njej 34 oseb. Ako pomislimo, da ima le največ 4 m. obsega, si pač lahko predsta/vljaom, kaka gneča je to. Kljub temu so bili vsi izredno dobre volje. Lepo ubrane slovensko pesmi so se razlegale po dolini. Peli so vsi, moški in ženske. Zanimalo nas je, od kod so ti ljuddje prišli sem. Tri stare ženice so pripovedovale, da so iz Bogojine v Prek-miirju, to je nad 30 km. oddaljeno. Zopet drugi so bili od Sv. Miklavža, Sv. Bolfenka, ljutomerske in kriievske okolice 11a Štajerskem, nekaj jih pa je bilo bližnjilj domačinov. Zunaj jih je še enkrat toliko čakalo, da gredo v vodo, ko prvi dokončajo svojo kuro. Moralično in sanitetno je cela stvar pod vsa-
la
nikdo ni zanimal za to. Vrtano je po podatkih, ki smo jih mogli na licu mesta dobiti, 840 metrov globoko v zemljo. Kakor nam je pripovedoval posestnik travnika, na katerem še nahaja ta vrelec, so baje presekali poleg vroče žveplene žile tudi dve mrzli, Vsled česar ima Voda le do' 30 odgt. toplote. Po analizi nekega privatne ga zdravnika, ki se je zanimal za ta vrelec, je voda baje 3% bogatejša na žveplu in natronu,
nego ona v Varaždinskih Top-
raanimi kožnimi in drugimi leznimi čepe po cele ure 1
z drugimi t vodi, ker ni kega nadzorstva.
Poudariti moramo, da je ta izvor šele eno leto poznan. Lastnik travnika, vrašan, zakaj * ničesar ne ukrene, da bi se vsaj na prostem razširila ta jama, v kateri bi se lahko kopali ljudje, ki bi mu za to lahko dali za oeobo vsaj eno krono, pravi, da ne upa ničesar ukreniti, ker so ga nekje ostrasiH, da bo moral potem plačati več davka, nego bo imel dohodkov. Pač pa je rekel, da bi rad videl, ako bi se našel kak konzorcij, ki bi izrabil ta vrelec, ako bi država, ko" je last so po ustavi vsi vrelci, dovolila. Hrvati so premalo podjetni zaitako stvar ter se bodo tega najbrž morali oprijeti Slovenci, ako ne bodo zopet prej prišli žid je. Doslej se ni nikdo še za to stvar zainteresiral.
Precej je doslej že odkritih podzemeljskih zakladov v Medjimurju, a mnogo jih je v zemlji ter čakajo pridnih pod-'jetnih rok, ki naj jih dvignejo in uporabijo. Žile, ki se nahajajo v Med ji muiju, Vodijo čez Muro tudi v Prekmurje. Blizu Doljne Lendave so nekateri
globokejši studenci, katerih voda sploh ni užitna,* ker ima preveč duha po petroleju..* Brez dvoma je blizu tega vira*kaka petrolejska žila. tipamo, da Se bo to narodno premoženje ohranilo v rokah naših; ljudi! % "Slove
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
----T	, g.
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti tale« večje množine denarja med ljodstrom delaj u ipekuiantjt velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naa denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvo)i nljndni in hitri postrežbi
ki jih pripišemo k fiavnid ako jih oe dvignete.
Naša banka je pod OMOT*, vom vlade Zdrniegrih drfiv ki članica federalnega laaaiwao-ga sistemi*.
Pri pošiljanju denarja t Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam viaoke cene, ker »e hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva, kadar želite podati denar v
Povprašajte nas sa nasTet in cene, ataro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 -	Prebitek $380,000.00
Established 1857,
Ako potujete t staro donoYioo
—
boste našli v svojo lastno korišt; da nosite svoj denar v obliki	^
Potniških čekov
Traveler'« Check«.
na katerih je označena svota, kojo želite vzeti v . AMERIŠKIH DOLARJJH. Ti čeki—kadar. vnOv-ceni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih celo Oolno vrednost v evropejskem denarju.
Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in-.vsi varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te, čtke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMX!
KUPITE TOREJ VAfiE
ČEKE "? TEJ BANKI.
I?! f



do hi:
Ljudska povest.
■i'F
(Napisal Franc Jaklič). .«
(Nadaljevanje.)
— Otroci so strmeli in se. u-mikaii spoštljivo, gledajoč v ti sta zlata koleščeka na njegovih prsih.
"Strieek, kaj pa imate? — Jej, pokažite vendar, stricek!'
A strieek se je smehljal otro kom, ki so se pehali ob straneh 44 Vidite, kogar ima rad cesar ali papež, pa dobi tako svetili


44Ali ima vas cesar rad?" "O, pa še kako! — Bolj, kakor vas vse!"
In otroci so še bolj spošt ljivo zrli starega invalida, katerega ima sam cesar rad.
Nasproti mu pride Kovačeva Liza. Ko ga uzre, osupne in obstane, upre roke v bok in ga pazljivo gleda. Ij> videla je svetle svetinje in trde rožičke pod no som. In to je dražilo njen smeh. Ko pa pride Barbie vštric nje in jo pogleda po vojaško, češ, kje je še tak pod solncem, prasne prešemo dekle v smeli in ploskne z rokami:
4tHe-lie-he! — (Bejte ga, sta rega, kako se postavlja!" —
Dekle se reži za njim, a ko vidi prihajati Barbiču nasproti svojo znanko, ji zavpije:44Marta, ogni se! Varuj se, da ti vol oči ne iztakne!" A invalid si pogladi rožičke in gre svojo pot, kakor zmagujoč vojak.
Rohne je klepal koso v jabla-novi senci, ko prikorak^ Barbie v paradi. In kakor nekdaj v službi pred poveljujočim častnikom, tako se je postavil po vojaško prem 44moža" in ga vprašal: "Kje naj začnem?"
Rohne ga pogleda in smeh mu .šine preko obraza ko se mu zasvetijo vojne svetinje.
4 4 Kam pa, stari, tako ubri-san?"
4 4Od hiše' do hiše, kakor si mi ukazal." —
44Tako, tako? — Pa s temi svetinjami? — Haliaha! . . .
4 4 Tako, povej mi kje naj začnem!"
4 4 Kjer hočeš, najbolje je pač po vrsti — "
4	4 Kakor ukažeš."
* 'Začni pri Lazarju! Ta ima prvo številko." 4'Dobro!"
In stari invalid se zasuče in gre. Rohne pa zre za njim in neko sočutje se mu zbudi, da mislit 44Malo prida je sicer bil, pa je vendar nekaj vreden. Ko bi bil še malo pameti imel, pa bi imel še kaj drugega poleg Bvetinjl'*
» 4 4 Pa bi ga bil pri nas ustavili' se oglasi ona na pragu. "Da bi ga ti gledala?" "<Malo že. Vsak nima takih Bvetinj kakor Barbič. In danes je tako snažen." ."Le počakaj, še sita ga boš!" In klepec je zopet zapel tisto dolgočasno pesem, ki pa vendar tako prijetno zveni po vasi.
iii.
44Tako, danes bom pri vas!"
5	temi besedami se oglasi Barbič nekako o pol poldne La-zarici, ki se je nosila z velikimi,
črnimi lonci pred pečjo.
In Barbič je pozneje pripovedoval :
Pogledala me je, in ko me je videla v paradi, je potegnila »predpasnikom po križastem obrazu in si popravila ruto, da
se ji niso usipali lasje po čelu .... Zasmejala se mi je — ej veste, nekdaj, ko je bila še mlada in ni imela tega Lazarja, je imela zame eno ofko inpol — kakor staremu znancu. 4 4 Prav, prav, mi boš kaj povedal," je rekla in mi primaknila stol. Jaz sem kmalu spoznal, da žena ne
ve, po kaj sem prišel----Po-
sPm ji, da bom ujen gost dni____ Prestrašila se je
tega in mi očitala, zakaj nisem
prej prišel in se jezila na moža,
da ji kaj takega ni povedal----
Potolažil sem jo, da sem z vsem zadovoljen. Ej, kako je bila vesela zaradi tega in se radovedno ozirala na moje prsi, kjer sta tako lepo blestiirmoji svetinji____In zmenila sva se to
in ono. Rekel sem ji potem, da je srečna, ker ima Lazarja. Nasmehnila se je nekako tako, da se mi j> vsiljevalo mnenje, da pa morda le ni srečna.... Nekako žal mi je bilo zanjo....
Opoldne je prišel (lomov Lazar. Na rami je prinesel raoti-ko, pod pazduho mlade koruze. Bil je bos, srajco na prsih je imel odpeto, rokave zavihane in po rjavi koži mu je lil pot, da se je svetel, kakor sta baker, ft i rok slamnik mu je senčil i-tak resni in temni obraz.
Motiko je postavil v kot, svežo koruzo je razgrnil v 'senci. Nato je pogledal v hjev. Otroci, ki so prišli ž njim, so' se brž lotili dela. Poznalo se jim je, da so vajeni clelati, da imajo ostrega očeta. In potem je prišel Lazar v vežo. Že pred hišo se je odkril in si brisal potno glavo. Ko me je ugledal, je osupnil in videlo se mu je, da bi me rad vprašal, česa iščem — a spomnil se je morda, po kaj sem prišel in je molčal. Obraz pa mu je postal še bolj teman.
Sedel je na tnalo, nh katerem se je sekala zelenjava, in iladil se je pihljajoč si s slamnikom sapo. •
44Zakaj mi nisi povedal, koga dobimo danes k mizi?" mu spočitne ona. 'Skuhala sem ka-tor ponavadi."
On/se je pa porogljivo nasmejal in me zaničljivo pogledal.
4'Mar sem vedel, da bo zade-a našo hišo taka čast, da bo Barbič naiprvo^ stopil pod našo streho?"
4 4 Zakaj pa imaš prvo številko?. ... Sem mar jaz kriv?" ga zavrnem jaz.
On *se je ugriznil v ustnice in nekaj zamomljal. Zdelo se mi je, da^je malo zaklel.
Jaz se nisem zmenil za to, ampak sem si mislil: Možje ste, mora biti že prav tako, kakor ste uganili — pa sem gledal njegovo hčer, ki se je bila pre-cej pripravila pomagati materi. Bila je taka, kakoi^mati nekdaj, dokler je ni preobrazilo trpljenje. Vse mi je bilo všeč na nji: zagorela lica, ponosni nosek, temni lasje, ki so se svetili kakor svila, polni život, ki je bil vendar vitek in gibčen. Tudi ona je gledala moje svetinje, na katere sem v tistem trenotkn skoraj pozabil. Gledala je moje ponosno navihane brke, in zdelo se mi je, da ji ugajam, zakaj oče so se je zadovoljno smejale in vedno zopet uhajale proti meni. y Ta ga bo pa lahko dobila ; sem si mislil, in dejal Lazarju: 44Dekle je pa kakor zarja."
Zadel^sem bil pravo struno, ki je prijetno zvenela jn božala očetov ponos. Gube na njegovem obrazu so se pogladile in turobni mrak je zbežal z njegovega obraza.
Spoznal sem takoj, da sem Vlobil prave vojake v roke in sklenil sem, da jih ne izpustim iz rok, dokler bom živel vsled županove modrosti od Lazar-jevi milosti.
"Punca ni nič boljša, kakor druge," je odvrnil oče navidez malomarno.
"Ej, je pa gorsa!----Jaz tq
vem, ki sem videl že dosti sveta in dosti deklet."
"Si ImI cvet!" me je zavrnil
on. Dekle me je pa tako tiva-
raj1 zjokal od veselja, jela jo pograbila skledo ni ognjišču in jo nesla na mizo aod zeleno jablano.
4»Pa kar tako očitno se decline ne hvalijo," se oglafci ona. ' A tudi njen veseli glas je pričal, da ji je bila hvala. všeč...; ;
Potem smo šli za njo, za skle-, do pod jablano. Ko smo ponip- j lili in je bilo treba Najeti, je meni manjkalo^žlice. Zato sem obsedel in gledal v skledo. ,
44Viš ga, kako »e drži !----
Ali ni zate?" zareži Lazar. Tudi ona me sili: "Zajmi ven-darl"
4 4 Ko bi imel ilico^" sem o-pomnil skromno.
<4Kaj, še žlico!" zagrmi La ] zar. 4 4 Tako ni uganjeno. Dva dni te moram prehraniti, a o žlici ni bilo nobenega pomeni ka."-
44Brez žlice vendar ne bom jedel."
44Kaj meni mar! Bi jo bil pa seboj prinesel."
Tako brž ga je bila premagala umazanosj in sirovost. A ona
je tarnala: "Jehj!----Jeht____
Tono, kaj si boš mislil----"In
je pogledala hčer, ki je naprav-Ijala na mizo in pozabila, da bom tudi jaz sedel k mizi. Zardela je do las, položila žlico in zdirjala v kuhinjo. Lazar je pa še vedno godrnjal, da ga je morala ona krotiti, češ:44Nikar ne golči, ne, kaj si bo kdo mislil." (Dalje sledi.)
"ON
]? glavni sedež Združenih držav •m je trnli sedež urada za izdajo pdtentov in nas veliki slovenski urad se nahaja SAMO v ^Vashingtonu," blizu patentnega i^rada, tako da mi lahko vse o-se^no opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CEN r. .
Ime A. M. Wilson je znano že 30 .let.
Pišite danes po našo sloven-»bo brezplačno knjigo v izumih ih patentih, r
A. M. WILSON, Inc.
Registered Patent Attorneys 312 Victor Building. , WASHINGTON, D. C.
ALI STE ŽE POSKUSILI ROYAL MALT EXTRACT?'
Ako Istega ne dobite pri Vašem trgovcu, pošljite nam svoje ime in naslov, ter priložite naročilu $3.00, nakar Vam bomo poslali tri konve (can«) poštnine prosto. Pasamezne kon-ve veljajo $1.25.
V zalogi imamo dve vrsti ek-strakta za varenje domačega piva:
Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega ni treba vreti). Pišite na:
BUTTLER & STEWART
Western Branch. 1326 Olybourne Ave Chicago, 111.
ljudje s kilo.
Na tisoče ljudi z ntrganjem (kilo) si lajiuje trpljenje s tem, da nosijo m rabijo STUARTOVE umetne PRI-LEPIJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vfzite torej proč voj stari kilni pas. Ne nosite veti jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tiiijo in tudi lahko vbodejo« Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS.
Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažen>o številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge it dobrega storile. Pilite po našo knjigo o »trgovanju (kili), tam boete mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevali in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so ie mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. PpJljite nam svoje Ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju, Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St. Louis, Mo.
EMIL KISS, bankir,
ustanovljena leta 189S.
Pošilja denar v vse kraje Jugoslavije potom pošte in kablo-grama.
Izplačuje v gotovih dolarjih v Jugoslaviji.
Sprejema denar v hranilne vloge in plača po 4% obresti.
Prodaja šifkarte.
Urejuje vse bančne posle.
PIŠITE PO CENIK.
EMIL KISS, bankir,
133—2nd Ave., New York, N., Y.
tu
Začimbe, zelišča in najrazno vrstne j ša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pilite po brezplačni cenik.
MATH.. PEZDIR;
P. O. Box 722, City Hall Station ]f NEW YORK CITY.
==
Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem.
Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli sv6j delež t Ce ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti.
Kar se tiče slabili časov je inano, da je obzorje najbolj temno baš pred solnčnim izhodom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iste
Mi bi radi izvrševali tudi vaše bančne posle; pri tem vas zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj.
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
Odprto dnevno od 9. do 3. Ob sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne.
LOfcAIN, O. Telefon: 7116
Mihael Malovrh
SLOVENSKI ODVETNIK.
naznanja otvoritev <syojega odvetniškega urada.
poslopju City Bank Bldg (Vogal Pearl in 28. St.) LORAIN, OHIO.
in se priporoča rojakom Slovencem ter br. Hrvatom za izvrševanje vseh odvetniških poslov. Osobito . se priporočam cenj. članstvu K. S. K. Jednote, kojc sem tudi jaz član.
Uradne ure: 9 A. M. 4 P. M. in zvečer od 7. ure do 8. ure, ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah.
Na domu; 1394 Bast 44th St., Cleveland, Ohio, vsak Pondeljek in torek vsak čas.
CLEVELAND, OHIO Bell Tel. Prospect 2229-R
JE V
biti pre-ANO.
Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče.
Za slučaj neirspelosti ali za^ kasnelosti prošenj povrnem denar.
MATIJA SKENDER
Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St __ Pittsburgh, Pa.
■r
POZOR! •
Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn^ in okolici.
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari io zanesljivi
Miner's State B*nk
Chisholm, Minn.
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaao trgovino lahko odpravite v materinem jeziku.
"T o č n o s t", "Ylrnost" "Postrežba" je naše geslo.
Slavna društva K, S. K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vise tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
V naii tiskarni se tiska "GU.iU" K. S. K. J.
AMER1KANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Zanesljivo in hitro
poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland St., New York, N. Y.
Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada.
Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA".
• j
— ZA —
frank sakser state bank
FRANK SAKSER, predsednik.
P0Z0K ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešneje na cveta m rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očess in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-
zdravim Bruslintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane ooekline, potne noge in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto
1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10.
JAKOB WAH6IC, 6702 Bonna Avene N. e.' CLEVELAND, OHIO.
Denar v stari kraj
500 kron za.......$ 2.60 . 100 lir za .......$ 4.60
1000 kron za.......$ 5.00 500 lir za . .*.....$22.00
10000 kron za.......$47 00 1000 lir za.......$43.00
Den.Tr prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draitu.
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj kot: pooblastila, prošnje, pobotnice ku<pne wi druge pogodbe. V vsakem oziru se obrnite za pojajsnilo na
' MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. -	Chicago, m.
Največja slovenska banka v Ameriki
V 3 TEDNIH POŠLJEMO
denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) s lastnoročnim podpisom prejemnika v teku
6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ.
Denar pošjljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi.
Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupale Vaš denar.
Prodajamo šifkarte za vse tjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko.
Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku.
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00