94. številka.
Ljubljana, petek 25. aprila.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt ieia 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje (»d četiri-stopne petit-vrste 6 kr. Če bo oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V ljlll»ljuill, 24. aprila.
„Novice" govore v svojem poslednjem lista o shodu rodoljubov 20. aprila in centralnem volilnem odboru, in to store, da ne rabimo hujšega izraza, nekako čudno. Ono povedo, da so o tem sbodu, katerega so sklicali gg. P. Grasseli, dr. Vošnjak in dr. V. Zamik, poizvedele iz Novega mesta. Kako to? Saj so ljubljanski gospodje, kateri so bili povabljeni k sbodu, med temi tudi gg. dr. J. Bleivveis, dr. C os ta in dr. Ptoklukar, tudi dobili vabila in ti gospodje so gotovo v najožji dotiki z uredništvom „Novic." Da so se vabila na deželo par dnij poprej razposlala, je naravno.
Dalje reko „Novice", da so bili mnogoteri narodni možje osupneni, da so edino le gori imenovani gospodje podpisali in razposlali vabilo, da pa je vendar nekoliko povabljenih prišlo. Da, prišlo jih je res, pa ne samo nekoliko, ampak dosti in gotovo več, kakor je nekaterim ljubo. Prišli so naj veljavne jši rodoljubi iz vseh okrajev slovenskega S taje rja in Kranjskega, katerih imen ne moremo razglašati vsled storjenega sklepa, pa smo vsigdar pripravljeni, „ Novicam" in njenim privržencem imenik nazočih predložiti.
Dalje trde „Novice", da se nij volil centralni volilni odbor in so jo zbor razšel prav za prav brez uspeha. Koliko resnioc je na tem, bi najbolje vedel povedati g. predsednik polit, društva „Slovenije", kateremu jo predsednik dne 20. aprila izvo-IJeiiefrta <'4kiit ruliii'gii o«il»oi*aa že naznanjal po nalogu zbora rodoljubov storjene sklepe, izrazujoč najgorkejšo željo, da naj v tem   važnem trenutku de-
lamo vsi Slovenci složno in vzajemno.
Ce pa smemo po „Novičinih" mislih o centralnem volilnem odboru soditi na odbo-rove sklepe „Slovenije," imamo res malo nade, da se uresničijo želje zbora rodoljubov, katerim nij mar za osobe , ampak samo za stvari.
„Novicam" se nepotrebno zdi centralni volilni odbor. Vsaka dežela naj dela za-se. Baš to žele naši nasprotniki, oni nas hote ohraniti za Kranjce, Štajerce, Korošce , Go-ričane itd. Večjega veselja jim ne moremo učiniti, nego da imamo svoje Kranjske, Štajerske itd. odbore; zakaj ne segamo dalje? Naj se loči Gorenjsko od Dolenjskega , tudi Notranjsko je staro ime; čemu si daje iz Ljubljane oktroirati dr. Costo ?
Ako se govori o oktroiranji, ne vidimo ga v tem, da se povsod volijo pododbori, katerim na čelu stoji centralni odbor, repre-zentant zedi njene Slovenije; da pododbori izreko svoje nasvete o kandidatih in in se naposled kandidature odloče za vsak okraj s ozirom na izražene želje. Pač pa se nam zdi neopravičeno nasilje, ako odbor „Slovenije" v Ljubljani pomnožen po sedanjih kranjskih deželnih poslancih odloči kandidature za vse Kranjsko. Odbor „Slovenije" sestoji ii 10 udov, pa se menda že dve leti kljubu §. 6 društvenih pravil nij na novo volil, je tedaj prav za prav brez mandata.
Deželni poslanci pa si gotovo sami ne bodo prilastili pravice, kandidate postaviti.
Pri tako važnem činu se morajo poslušati vsi narodni glasovi, računati se mora i vsemi faktorji. In baš zato zbor rodoljubov pri svojem prvem shodu se nij spuščal v postavljenje kandidatov. Edino pravilen pot je
vendar le, da se pred vsem izvedo misli odločilnih rodoljubov v dotičnih volilnih okrajih.
Pa ne spuščajmo se v razprave, kako si mislimo delovanje za direktne volitve. Izrekamo samo še enkrat nado, da odbor „Slovenije" ne bode protivil slogi in vzajemnemu delovanju, katero žele in pričakujejo vsi Slovenci in da bode sklepal, kakor se spodobi njegovemu naslovu, ki se glasi „Slovenija", in ne „Kranjska".
Politični razgled.
Notranje dežele.
V LJubljani 24. aprila.
M)»'Ž€*vni «Aor se je 23. aprila sklenil. Prej so pa za Galicijo, Kranjsko in Tirolsko volili delegate. Za Kranjsko je voljen Korošec Jesernigg. Ramo tako je sklenila gospodska zbornica svoje seje. Novi minister Zicmialkovski se je bil v obeh zbornicah predstavil.
MMeiegnoije se sklenejo 4. maja, ker se 5. maja začenja ogerski državni zbor. Skoraj dve točke skupnega proračuna so že pregledane in sprejete.
Imenovanje ZicuiifHeovskeju* za gališkega ministra je najimenitnejši politični dogodek poslednjih dni. Ustavovorni listi so nekako iznenađeni, da sedaj, ko bodo po volilni reformi uničene vse deželno pravice, se imenuje poseben poljski minister. Ministarstvo namerava zopet Poljakom kako drobtinico koncesij velikodušno podariti \ ali pa je za spravo zadela pravega moža, bode se skoraj pokazalo. Ziemialkovski res vedno koketuje z ustav o vere i in zato je v sedanjih vladnih krogih priljubljena osoba. Tem manj ga čislajo na Gališkem ia sicer baŠ neodvisna poljska stranka poštenih rodoljubov vidi v Zieuialkovskem samo častiželjuega človeka, kateri je že dolgo časa spenjal svojo roko po niinisterskera porifelji. K temu še pride, da mož ljuto sovraži K a s i n e ter jih Še neče
Podpukovnik generalnoga štaba Hay-merle o slavenskom pitanju.
(Konec.)
„Ako nam je pi ije vsega pri tom za rukom pošlo osvojedoćiti čitatelja, da Rusija politički pogibeljnije izgleda (gefar-lichcr aussieht), nego jc u istini , to smo čitatelja već unapred za naše razlaganje, tumačenje produbili, koje ima predočiti geografski element za slučaj ratu avstro - ruskoga. Mi držimo, da je jednako opasno (gefahrlich) neprijatelja preveč kao i premalo cieniti, a dokazat eemo u tom smislu, da chause Rusije ni S daleka nisu tako povoljne, kako to mnogi tvrde , a mnogi opet vjerujo. — Neradi sco tora, da se ratište (kricgssehauplatz) vpile i s ono strane Nicnmai Dnjepra do linije pctrogradsko-iuoskovske, a s druge strano
do Dunava , nego s ove strane rečenih riek i okolo Ni sle i karpatskih gor. — Svedsko-ruski ratovi za Petra Velikoga i francuzko-ruski z*i Napoleona 1. pokazuju, da Rusijo štiti, brani neizmjerni prostor carstva u defenzivi , ter da ju gubitak relativno velikih delov zemlje još nečini nesposobnom za odpor i ratovanje. — Austrija nije bila u prošlosti agresivna država , jer jc naravi skroz i skroz konzervativne, osim toga jc morala u Italiji , Njemačkoj i proti oiieutu vojevati, a uz to jc u srdeu Evrope. U Rusiju je Austrija još manje gledala, jer tamo ncinia ništa dobiti (gevviuneu): niti stratcgiČkc bolje granice niti političkoga upliva boljega.
Dapače još bi povećale nutarnje zapletaje, da se Austrija poveća naproti ruskoj [granici. Austrija s toga neće nikada politički udariti na Rusiju , da si carstvo poveća novini zemljištem , nego će u ratu gledati, da zagospodi nad ofenzivnom basisoui na Bug-Vislinoj liniji, ter da uzmogne ofenzivno
branit nove stečevine, ako i dok nebi sliedio definitivan mir.
Isto bi tako učinili u analoguom slučaju i Rusi — kod eventualnoga osvojenja Galicije. Dovoljno je napomenuti, da Rusi nebi u Galiciji danas našli večih simpatij, nego bu Ijet 1862—64 u ruskoj Poljskoj, te bi morali prije zauzeti sve pozicije i strategičkj učvrstjena mjesta i svu zemlju politički paci-likovati, nego bi mogli i jedan korak načiniti preko Karpatov. Netrcba ni toga zaboraviti, koliko je vremena trebalo 1849. 1., dok su Kusi samo 180.000 momkov uz posve sigurne okolnosti za ledjima prebacili za onu gorsku banieru. Koli gorostasnih treba priprem i vojničkih i administrativnih (pa makar 6U željeznice tako gesto posijane), dok se vojska od 400.000 momkov prebaci preko Karpatov i dunavske linije za pokorenje Ugarske. Smielo se može zaključiti odtada (hieraus den Bohluss ziehcn) da bi se Rusija „vor-.laulig"  zadovoljila   eventualnim osvojenjem
kot narod na Gališkem priznati. Rusini tedaj zopet vidijo, koliko mara vlada za njih in vendar se vedno vijejo v prahu pred mini-sterstvom ter lizujejo po pasje roko, katera jih šiba.
t\>tjska „Gazcta narodova" pravi glede imenovanja Ziemialkovskega: VeČina galiških deželnih poslancev, kateri se dne 7. maja v Lvovu zbero, ostala bode pri svojem političnem mnenji; in sploh ne bode imelo to imenovanje na politično prepričanje dežele najmanjšega upliva.
Iz Zagreba si da „W." telegrafovati, da iz Hrvatskega k dunajski razstavi poslane reči ne bodo razpostavljene, ker ogerski mi-nistcrijalni svetnik ne dopušča, da bi se odprli zaboji, kateri so zaznamovani z hrvatskimi deželnimi barvami. Magjarska oholost res že presega vse meje.
V ii ji u J«»<lrJs»vc
Na Francoskem se sedaj vsa pozornost obrača na volilno gibanje. Za izpra-zneua mesta v narodnej skupščini priporočajo radikalni pariški listi naslednje kandidate: v okraj Seine, U ar odet, poprej župan v Lijonu , v okraj Bouches-du-Rhone, Edvard Lackrov, ki je bil že prej poslanec narodne skupščine, pa je ob času komune odstopil, in je sedaj mestni odbornik v Parizu, v Corr-reze: Louis Lat rade, poprej republikanski prefekt, Gironde: Evgen Dupuy, član generalnega soveta, Jura: Vladimir Gag neti x, poprej poslanec narodne skupščine, v okraj Mame, Alfon Picart, profesor naravoslovja v Poitiersu, za Morbihan: Beauvais, župan v Lorientu, za Nievre Turignv, Član generalnega soveta. Mnogi zmernejši republikanci priporočajo v Parizu Rčmusata, med njimi tudi bivši predsednik narodne skupščine Grčvy.   Trideset poslancev   skrajne levice
Ca je izdalo razglas pariškim volilcem, v aterem priporočajo Barodeta. Državni dohodki prvih treh mesecev letošnjega leta so iznašali 15 miljonov frankov več, nego je bilo preračunjeno.
Na Sparitjskent je republikanska vlada uvela porotne sodnije, katerih Španjci do sedaj nijso imeli. Oboroženje narodnih prostovoljcev dobro napreduje. V posljednih bojih pri Puvcerdi in Figuerasu so že izvrstno pomagali redni vojski. Pri Figuerasu je mestni Župan z narodnimi prostovoljci in vojaki napadel druhal Baramotevo, ter jo zapodil po dve uri trajnem boji v beg. V severji dežele je general Nauvilos otepel Karliste pod Dor-regaravem, ki so se nato razdelili v dve četi in se podali v beg. Dorregarav, ki ima baje še 3000 mož, bode skušal najbrže uiti na Francosko.
Na ilrmifcm bi se pruski narodno liberalci zopet radi združili s tako imenovano naprednjaško stranko, ker se boje, da bi vsled njihove politične breznačajnosti ne
Galicije i pridržanjem te zemlje (fcsthaltung Galiziens), te bi ostavila daljne navale kaš-njemu vremenu, kad bi si basis bolje konso-lidovala. S toga se gledišta može smatrati i uvažiti prostor, koj odpada na Galiciju i Rusku Poljsku i južno-zapadnu Rusiju s druge strane, respektive rusko zemljište do linije Grodno -Bobrvjsk-Bogačev-Kiev-Dnjepr-ustja (mttndung), taj se prostor može smatrati za ratište (bojište, kriegsschauplatz) za sebe ograničeno. Upravo se tiem ima uvažati i razjasniti geografsko - strategki odnošaj iz-medju Austrije i Rusije.
Sedmogradsko ili Erdelj sačinja po sebi poradi susjedne Rumunjske i po geografiji manja važno , sekundarno ratište , jer će se glavne operacije i ratni dogodjaji vrtjeti u avstro-ruskom ratu oko San-Visle."
To je politički uvod Havmcrlovc knjige. On dokazuje, da Austrija može samo onda sretno proti Rusiji operirati, ako uzme Rusiji desnu obalu Visle i Varšavu i ako budu Po-
propali pri prihodnjih volitvah v jeseni. A naprednjaki, posebno porenski, so se krepko zavarovati proti taki zvezi, katera se ne zlaga s politično poštenostjo naprednjaške stranke. — V Strasburgu je vsled silovitega postopanja pruske vlade vse zelo razdraženo. Protinemška agitacija se utrjuje. — B a-ron Keudell, dosedaj poslanec pruske vlade v Carigradu, je imenovan za poslanca v Rimu.
Dopisi.
Iz TUrlJO 20. aprila. [Izv. dop.] Že sem mislil, da je tukajšni „Tagblattov" dopisnik za vselej spravil svoje lažnjivo pero. A ko dobim v roke rTagblatt" od 16. aprila vidim, da sem se jako zmotil, „Tagblattov" dopis je kot po navadi poln laži. Da Tol-minci zmirom izvrstno meso donašajo, temu naj bo že to v dokaz, da ga že toliko ča«a donašajo, da se nihče več ne spominja, kdaj so ga prvikrat prinesli. „Tagblattov" dopi-sun terja pa nekake „Bcschauscbeine". Vprašam ga jaz, mu li pri gosp. H. v štacuni tudi kažejo „Beschauscheine", kadar gre salami kupit, da je meso od zdrave živine. Kar se tiče tehtnice, v kateri je nekdo na sejmu med tehtal, da je bila „uber und ttber mit Grttnspan tiberzogen", je gola laž. To že zato nij mogoče, ker je bila železna, in ne bakrena, pa ko bi tudi bila, „Uber und Uber mit Grttnspan ttberzogen" bi nič ne škodilo, zakaj pri nas se tehta med v posodicah, katere gospodinje ali dekle saboj prineso. Drugo, kar je pisaril dopisun, je tudi laž, pa ne bodem vsega razpravljal, le o vozovih nekaj povem dopisunu, ki je gotovo c. k. rudarski uradnik. Da ob sejmu, ko pride veliko vozov skupaj, nijso in ne morejo biti v najlepšem redu, temu se nij čuditi, da pa rudniški dopisnik ne vidi rudniških vozov, ki leto in dan na trgu in drugod stoje, da ne vidi rudniškega lesa in kamenja, s katerim so leto in dan zastavljene vse ceste, da še po dnevi vozovi brez nevarnosti mimo ne gredo, to je čudno, in tako slep zamore le nemškutar biti in lehko mu rečem: Brudcr ziehe zuerst den Balkon etc. Kaj so nem-čurjem ceste po mestu mar, da so le njih ceste „zum vvilden Sce" in steze po njih vrtih lepe, kar si pa dajo le z erariČnim denarjem napraviti. Na njihov „Markus-platz beim vvilden See" redkokrat kak meščan pride, le oni si včasih „koncert" tam napravljajo.   Je-li zato  treba   denarjev iz
ljaci sa zidovi i Niemci proti Rusiji, a za Austriju. Nepodje li to Austriji za rukom, tad joj nepomože ništa, a Rusi su jednom bitkom gospodari Galicije i Bukovine, te diktuju mir, kako je Bismark posije Sadove i Kraljičine Hrada 18G6. g. Proti Havmcrlu su ustali sami njemački i ustavovjerni strategi, dokazali mu, da mu je djelo nepodpuno i slabo, jer se mora i Rumunjska, s Erdel-jem i Ugarskom, Črno more i sva južno Rusija s Moskvom uzeti u ratne kombinacije i stratežke operacije. Moskva, vele Rusofagi njemaČko-židovski, mora doživjeti u ratu au-stro-ruskom sudbinu Pariza u prošlom fran-cuzko - njemačkom g. 1870—71. Havmerle osobitu važnost polaže u to, što se Rusija širi po Aziji i na rimski način učvrščuje svoje gospodstvo šireći evropsku civilizaciju. Vitcžki se podpukovnik boji, da nebi Crno more postalo ruskim jezerom (russ. binnen-sce). Bilo to njemu ili Niemcem i Magjarom žao ili drago, Črno more bude s kaspij. i aral-
erarične blagajnice dajati, ko so v tako slabem stanu ceste po mestu, ki spadajo k rudniku in za katere mora rudnik skrbeti ne pa komun? Ko je bil g. Ilflchtl pri nas župan, zakaj ste pa takrat molčali, ko je bilo vse ravno tako in še slabše. Kaj ne „er war Fleisch von euercm Fleische und Ocist von euerem Geiste". To vam nij vseč, ker je zdanji vrli narodnjak. Zdaj bode v kratkem nova volitev, torej ga obrekujete, ker bi se ga radi iznebili. Ponuja se jih več, ki bi bili radi voljeni, pa nobeden nij zato sposoben, zakaj pri nas župan biti je jako teško. Ponujata se posebno gg. Eder inPerlitsch oba nemčurja in starokopitneža, da vsacega smeh lomi ko njih imeni zasliši. Naj boljo bi bilo, da bi ostal g. Str., ki je dozdaj izvrstno županoval. Idričanje, volite ga še enkrat, s tem mu najbolje pokažete svoje zaupanje in zahvalo. Vem da mu nij ljub ta posel, pa iz ljubezni do vas prevzel ga bode gotovo še enkrat!
Iz Ittizdrtcgrtl 21. aprila. [Izv. dopis.] Pretekli petek , to je 18. t. m. sta imela neki oderuh Martin Srebotnjak in pa neki tesač po imenu Janez Majerčič, obadva iz Predjame, tožbeni dan v Senožečah. Prvi je bil tak človek, da malo enakih solnce obseva. On je prekupoval dolgove za polovico, ali gorje dolžniku, ki je prišel v njegove roke. Ako se ga nij kmalu rešil, potem se ga nij več, dokler je kaj pri njem čutil; pri bogu je milost, ali pri njem je nij bilo. Majerčiču je bil tudi že vse skoraj pobral, imel je samo Se neko njivo in še to mu je hotel pobrati. Ta pot se mu nij posrečilo, pot je bil v Senožeče zastonj naredil, kajti, pravdo je bil izgubil. To ga je pa jako jezilo , tega on nij bil vajen. Domu sta šla skupaj. Ko prideta kakih 600 korakov iz Razdrtega, sta se nekaj začela pričkati, oderuh je pa kmalu pokazal svoje maščevanje, udari namreč Majerčič-a po glavi, z neko s svincem napolneno palico tako krepko, da je zadnji komaj do Razdrtega nazaj prišel, kjer je drugi dan ob 3. uri zjutraj po strašnih bolečinah umrl! Zapustil je rajnki ženo na smrtni postelji. Porodila mu je bila 5 otrok, kateri so vsi živi, starši je star kakih 9 let. UbošČina je zdaj tam strašna: mati umira, otroci pa lačni okrog nje jočejo, oče, kateri je z njegovo neutrudljivostjo vse pre-živil, ubit, in leži v hladni zemlji. Ubijalca
skim jezerom bolje rusko jezero, nego su Como, d' Iseo i lago Maggiore s Gardom talijanska jezera. Kad sada Rusija anektira Hivu na iztočnoj obali kasp. jezera, a na južno-zapađnoj stranu Arala, mora zauzeti dalje Kabul, a onda Afganistan i Be-ludžistan, da dopre do indičkoga morja i da uzmože rus. flotu onako imati, kako ju uz amursko primorje ima. Perzija je već sada faktično onako ovisna od Petrograda i Moskve, kako je Saksonska s Bavarskom od Berlina. Trgovački-stratcžki i polit, interesi zah-tievaju, da Rusija uzme u svoje ruke sama i sredstvom Perzije gospodstvo nad Efratom i Tigrom i pera. zaljevom s Omanom i Maš-kateni. Za tem i stom ili ujedno sliedi Armenija, Sirija, Eubcja, Palestina i mala Azija s Dardaneli i Carigradom. Za to živi i umire svaki Rus, rekoh 3. marta u Beču 1. 1869,, a sad ponavljam.
Petar Tomić, profesor.
-so v Postojno v zapor odpeljali, udal se je precej, ker vedel je, da ne more utajiti. Ljudstvo je na odcruha-ubijalca strašno razkačeno. Ko so ga žandarmi gnali, je vse za njim srdito upilo : „na vešala, na grmado z njim!" Drugi zopet: „nam ga dajte! mi ga bomo kaznovali." Strašno je bil zasovražen •od vseh, ki so ga poznali, pa kaj bi ne bil ? Tak ki ne pozna usmiljenja, tak, ki se ne boji boga ne ljudi, ampak samo po denarji preži, ne zasluži drugega nego sovraštvo in zaničevanje, in tak je bil ta ubijalec. O kolikokrat je on prisegal, pa bog ve kako? V imenu vseh sofaranov se s ponižno prošnjo obračam do čestitoga občinstva, naj vsak po svoji moči blagovoli tem zapuščenim in brez pomoči ostalim sirotam in revam pomagati. Lepo bi bilo od čč. duhovščine, da bi v cerkvah milodare v ta namen pobirali, kajti revščina, kakor že rečeno , je tu res velika. Poplati vsem bog! Milodari naj se pošiljajo g. Jakob B 1 a z n i k u, župniku v Hrenovicah pri Postojni. Podnanoski.
S KrtlNU [Izv. dop.] (O pogozdovanji krasa — na dalje.) Iz Bresta sem šel proti Učki (Monte rmiggiore). Župana v Raapom in Bergudcu sta na moje priporočc-vanje precej dala luknje za drevesca izkopati. Pa žalibog, da se jima nij moglo precej sadik poslati, kajti nij jih bilo više dobiti, in v drevesnicah so bile Se premlade. Mogoče, da še zdaj čakajo skopane luknje na drevesca, kar bi pa ne bilo pravo, da se ne bi moj naslednik na te vasi nič spomnil. Od tod pridem v drugi Brest blizu Učke. Prebivalci so tu kot hrasti, podobni mongolskemu rodu; žive se od poljskih pridelkov, lesa in ovČarije. Zdej grem od tod na Veliko in Malo Učko; v obeh vaseh so koče zelo uboge, a ljudje prijazni in postrcžljivi. Žive se od svojih pičlih poljskih pridelkov, lesa in ovčarstva. Ugodnega vremena imajo tu kake 4 mesece, kajti sneg v jesen zgodaj zapade in trpi dolgo v spomlad. Ozračje je zelo hladno; torej ne sejejo tu druzega, nego samo jarino. Bil sem saj tu tako srečen, da sem videl eno staro jablano; druzega sadnega drevja nij tu, kot kaka slaba cimbora. Na tej slavnej Učki sem želel stopiti na njeno višavo, da bi videl krasni prizor in velikansko okrožje daleč po suhem in po morji črez kvarnerske otoke. Idem na vrh, in ko gori pridem, zares prekrasen razgled! Le žal mi je bilo, da nijsem imel časa se tu više pomuditi ter se tako radovati nad modrim stvarnikovim delom. Hladno mi pride, in tu se poslovim od te višine ter se podam po velikih strminah doli do morja, zelo prijaznega kraja. Tu poprašujem, katere vasi da so kaj drevesc posadile, in kje da bi utegnila kaka drevesnica biti. Na več krajih sem dobil take odgovore: „V našem vrtu je bilo posejano neko seme od božjega drcva, izrastlo je; pak ča je po letu zrastlo, to je po zimi usahnulo. Ali ono nij baš božje drevo, zač njegovega perja neče ovca, ni koza, ni vol ni konj. Dajte nam drugega, pak 5emo sadit." Tako pridem do čestitega gospoda Burno-a, koji je bil uadžupan v Veprincu, pri katerem je bilo vsedrugačno govorjenje Ta gospod mi obljubi dati drugi dan na vse zgodaj dva tamošnja šumara, da bomo šli pogledat kraj, kjer so bili posadili več tisuč borov, smrek iu mecesnov. Dobri 2 uri pred dnevom prideta dva šumara me klicat v pošteno krčmo zgoraj Vcprinca nii
Istrskoj cestij. Ko pozajterkvarao, idemo v Lisino dobre tri ure od Veprinca. Možaka sta bila dobro oborožena se dvocevkama, samokresi in noži. Po poti gredoči se marsikaj razgovarjamo, in eden nju dveh mi jame pripovedovati: „ Ja sam več puno let v toj službi; više puti se je jur pripetilo, da so nam drva kradli; robat smo jih oteli, a blizu nijsu dali, i tako je došlo na to, da smo iz puŠak hitali jedan v drugoga. Tako vidite, da nesmemo brez oružja od kuče." Tako pridemo do Lisinc, kjer so bila drevesca posajena. Drevesa so bila pa na tak prostor posajena,kjer so bila stara drevesa posečena, in že v prvem letu so bila toliko pognala, da je bilo veselje gledati. V tem velikem gozdu so pa taka bukova drevesa, da človek, ko prvič tu pride, ostrmi: visoka so, da komaj človek vrh zagleda, in ravne kot sveča. Na več krajih so ležala velikanska drevesa, katera so od starosti sama popadala. Prišli smo tudi do kraja, kjer je v velikem plamenu gorel ostanek posekane bukve in okolo njega listje, in ko to zapazimo, hitimo gasit in listje proč odmikovat ter bližnje grmovje proč sekat, da se nij ta prekrasni gozd vnel; in sreča, da je bilo tiho vreme! Kako se je to vnelo, nam n j bilo znano; najbrže je to kako otroče storilo, ko so deca gori na pašo s govedi zahajali. Starši! podučujte svoje otroke, da v gozdih ne netijo ognja na takih prostorih, kjer je polno listja in snhega šumlja okolo, da na tak nespametni način cela občina iu posamezni kmetje v nesrečo ne pridejo. Hvala Vam lepa! gospodin Rumacki da Vam je tako mar za mlajši rod. Bog daj dosta takih županov po našem ubogem in s kamenjem pokritem Krasu! Gorje pa občini, kjer je župan pri svojem starem kopitu vedno zaspan, in mu uij nikakor mar za občni blagor svojih vaščanov, ampak le za to, da vodo na svoj mlin obrača, in je vaščanom na mesto skrbnega očeta, samo požrešna pijavka! Z draženo močjo se veliko stori; a kjer nij sloge, tam so doma reve in nadloge! Sedanja doba terja, da župan v eni občini mora vedno na blagor svojih vaščanov misliti, ter se pogosto razgovarjati s takimi osobami, katere bi gotovo mu dober svet dale storiti eno ali drugo, da je le na korist ljudem, a ne na škodo! O pogozdenji Krasa je iu more biti županov nalog, da poskrbi mlada drevesca posaditi v tak prostor, kjer bi v rasti ne imela zapreke. Dobro bi bilo drevesca tudi v tak kraj saditi kjer je žc gost iztrebljen in izsekan, kjer nij več drevja velikega, ampak le kakšen grmič sem ter tje; tukaj bi imela drevesca v gnojilni podlagi dosta živeža in med grmovjem ugodnega zavetja. Pa jeza me lomi, ko morem tu opomniti, da so bili taki župani pri sejanji mladih borov nazoČi, kjer so sadači za 20 borovčkov v eno luknjo posadili, a drugi so pa vrhe v zemljo vtek-nili in korenince so pa navzgor molele! Se to pravi dobroto v prid obračati? S takimi gospodi župani boni že prišel na dan. Drugič dalje. M. K.
J« Zug£*r«kl»ifc 22. aprila. [Izv. dop.] Naša narodna stranka je bila zmirom protivnica avstrijske volilne reforme, ter je s to protivšČino dokaz doprinesla, da so med njo in avstrijsko opozicijo solidarni dotikljaji. „Obzor" je glasovanje dalmatinskih zastopnikov v rajhsratu za volilno reformo najodločneje obsodil. Dencs je volilna reforma po
Nj. Veličanstvu posvečen zakon, in kakor avstrijska opozicija ž njo računi, ravno tako jo tudi naša narodna stranka v poštev jemlje. Mi smo prepričani, da volilna reforma ustavoverceni ne bode nobenega blagoslova prinesla, opoziciji pa preje koristila nego škodovala. Prihodnja večina dunajskega rajhsrata se bo na „kvinteljce" merila. Trije glasovi gore, trije glasovi dole, tako bo teh-tilnica sem ter tje nihala. S tako večino pa ne bode nobena vlada trdno krmiliti mogla, da! pri takem razmerji glasov je parlamentarna vlada v Avstriji celo nemogoča. Centralizacijo Avstrije bodo na tak način usta-voverci sami ad absurdum dognali. Kaj bode nasledek tega? Ali absolutizem, ali pa, kar je verjetnejše, Hohcnvvarthovi fundamentalni artikuli. Tako sodi naše javno mnenje o avstrijske} volilnej reformi, in skor bi rekel, da nc sodi napačno. Cas je, da se tudi mi Hrvati na predstoječo akuto ustavno krizo v Avstriji pripravimo. Brez upliva na naše zadeve gotovo ne bode.
Mrazovič in Vončina vrnila sta se iz Dunaja v Zagreb. Kako prav za prav stvari med našo in ogersko kraljevinsko deputacijo stoje, o tem se mnogo piše, izvest-nega pa vendar nič na dan ne pride; koncem tega meseca se bodo razprave v Budim-Pcšti na novo pričele. Glasi se, da bodo v kratkem dognane.
Dasiravno je še prezgodaj o letošnjej letini kaj poročati, vendar se nekaj že reči more. Strni so še precejšnje, samo obilnejše primake jim manjka. Letošnja spomlad se sploh bolje na suho stran drži. Zavoljo tega je tudi letošnje oranje trdo in težavno. Zemlja, ki po zimi nij prezebla, se kar v grudah skupaj drži, ki na vetru tako utrdijo, da so kakor kamen. Po tem soditi, bo jaro žito, zlasti koruza, slabo. Tudi senokošim suha spomlad ne ugaja. Sadje je obilno in lepo cvetelo. Na trsji se že vidijo grozdiči. Pravijo, da lepo kaže.
Živinska kuga že zopet po deželi razsaja. Iz Bosne pritepla se je v vojniško krajino, iz vojniške krajine v civilno Hrvatsko, in od tod tudi še naprej na Kranjsko in Koroško. Cena za funt govedine je skočila od 20 na 28 krajcarjev, kar v Zagrebu še nikoli nij bilo. To je dobiček naše državne politike, podpirajoče „bolnega moža" Turka, da nam redno vsako leto svoje epidemije in epizocijc črez mejo pošilja. Bog daj norcem in avstro-ogerskim državnikom pamet!
Domače stvari.
— (Banka „Slovenija") sc ima posebne ljubezni c. k. ustavaško-ncmŠke vlade veseliti. Leta jej je namreč vzela skoro polovico upravnih odbornikov. Gospodje: poslanec Herman, dr. Hočevar, deželne sodnije svetovalca Stuhec in Pesarič in dr. Valeuta — so kot c. kr. činovniki dobili ukaz od vlade, da morajo iz upravnega odbora tega zavoda izstopiti. To terja ista vlada , katera je prej bankina pravila, na katerih so bili imenovani gospodje podpisani, potrdila. — Ustanovniki banke Slovenije" bodo morali tedaj upravni odbor dopolniti iz narodnih mož, ki so popolnem neodvisni t. j. nc c. kr. činovniki.
— (V Smarskcm okraji) na slov. Staj eru snujejo učitelji slovensko učiteljsko društvo.   Dobro !
— (V Planini na Kranjskem) je bil 24. t. m. okrajni učiteljski zbor pod pred-seduištvom okrajnega šolskega nadzornika, g. Stegna rja. Na dnevnem redu je med drugim bila volitev euega zastopnika v okrajni šolski svet.
— (Nevednost šolskih svetovalcev.) Iz konjiškega okraja je dobil „Slov. nčit." dopis, iz katerega se razvidi, kako nevedni so ondašnji okrajni, zlasti pa tudi krajni šolski svetovalci pri sv. Duhu v Lo-čah. Hoteli so namreč v tem okraji napraviti 3. razred z nemškim učnim jezikom — pri čisto slovenskih otrocih. Ne čakaje zato dovoljenja razpišejo službo in vzemo si učitelja g. K., kateri se pa brez dekreta na novo službo poda. A malo časa je v službi; ko izve od dež. šolskega sveta, da 8. razred nij dovoljen. Nevedni učitelj, zapeljan še od nevednejših šolskih svetovalcev mora zavoljo tega le začasno plačo od 300 gold. namesto 400 gold. uživati.
— (V Vidmu) je bil društven zbor učiteljev, dne 24. aprila v učilnici z dnevnim redom, 27. februarja sprejetim.
— (O. Viljem Ogrinec,) zdaj c. kr. adjunkt v Slovenjem gradci, bil je pred nekoliko časom še iskren rodoljub slovenski. V „Novicah" je pisal dolge razprave o zvezdo-slovji. Zdaj pa beremo v „Tagesposti", da je pri banketu za volilno reformo v Slovenjem gradci napil na zdravje ustavovernih zastopnikov poslanske in gospodske hiše državnega zbora!! Torej zopet eden, ki je svoje prvo preverjenje zatajil, da se birokratstvu prikupi V
Razne vesti.
* (Starost evropskih kron.) O priložnosti postavljanja avstrijske krone na poslopje svetovne razstave bi utegnilo zanimivo biti, starost vseh kron v Evropi naznaniti. Najstarejša od vseh je od Karla Vehcega, leta 800 ustanovljena rimsko-nemška cesarska krona ; njej je sledila 1. 827 angleška kraljevska krona, 1. 843 nemška in francoska, 1. 852 lombardska, 1. 888 burguudsko arelatiška, I. 1033 norveška, 1. 1130 sicilj-ska, 1. 1139 češka krona, krona in partibus ciprijska in jeruzalemska. Kot četrta krona v starosti je sledila leta 1000 Spanj ska, poljska in ogerska v istem letu, 1. 1015 danska, švedska, I. 1139 portogijska, 1. 1701 pruska, 1. 1720 sardinska, 1. 1721 ruska, 1. 1739 ponovljena siciljska, 1. 1804 avstrijska, bavarska, 1. 1805 virtemberška , 1. 1806 saksonska, 1. 1814 hanoverska , 1. 1815 nizozemska, 1. 1831 belgiška, 1. 1882 grška, 1. 1816 italijanska, naposled leta 1871 nova cesarska krona Nemčije.
* (Grof Lažan s k i.) V nemškem me-stici Cbieš na Češkem ima graščino mladi grof Lažauski , kateri po svojem političnem prepričanji federalistični stranki pripada. Ko je Skrejšovski bil za uekrivega spoznan, je mladi grof razsvetlil svoj grad in tako je storilo tudi en del meščanov. Ustavoverni listi so bili zarad tega hudo razljutcni. Te dni pa je bil grof Lažanski po noči od štirih žaudarmov na lastnem gradu /.^rabljen iu odguau  ua grad  Jiatclnovo  na Mi.ravskem.
Nemški listi trde, da se je to zgodilo na povelje njegovega jirofa, ker se 19 letni mladi grof nij hotel podati na gospodarsko šolo v Iglavi. Vsakako je čudno, da bi moč jirofa smela tako daleč segati, še čudnejše pa, da so njemu za njegova povelja na razpolaganje c. k. žandarmi.
* (Coprnice molzejo krave!) V bor-zoderskem okraji na Ogcrskem so zadnjič našli hlapca nekega gostilničarja na. rokah in nogah zvezanega v hlevu ležati. Čudno je to, da je hlapec pripovedal, dve copernici ste ga zvezali, ena stara, ena pa mlada, o kateri poslednji jo rekel , da ji je IJorsca ime iu se še le pred letom omožila. liabjeversko ljudstvo je začelo neko gospo tega imcua kot coprnico preganjati, tako da je pri občinskem sodniku za pomoč prosila. Ta je pričel energično preiskavanje , in hlapec je izrekel, da se je po noči vsled šuma izbudil in zapazil, da nekdo krave molze. Mislil je, da je dekla in ko mu na vprašanje nij nič odgovorila, začel je luč prižigati. Še le tretji klinček se je vžgal, in tii je spoznal, da ima s coperni-cami opraviti. Videl je dve, ki so ga zvezale. Krajni sodnik si vse prizadeva, da bi gav-nerje zasledil, ki, opiraje se na coprnsko bab-jevero, po noči tujih ljudi krave molzejo.
* (Velik kraval v F ran kob rodu.) Omikani Nemci v državi bogaboječesti in kulture se prav surovo in divje obnašajo. Kakor tc dni v Manhajm-n, so ti kulturonosci 21. aprila v Frankobrodu napravili strašen škandal. V svoji besnosti so razdjali 16 pi-vovaren in ropali iz njih imetje. Vse za to, ker so pivovarji zarad višje cene hmela in ječmena morali tudi ceno piva za en krajcar pri vrčeku povišati.   Vojaki so naposled ne-
srečnim pivovarjem prihiteli na pomoč. Uporniki pa so se tudi vojakom ustavili. Bilo jer 12 osob ubitih, 37 ranjenih in 120 zaprtih. Ko bi se to godilo v kakem slovanskem ali francoskem mestu, kakšen hrup bi zagnali nemški časniki o surovosti Slovanov ali Francozov. Da bi raji pometali pred svojim pragom, kjer je toliko smeti nakopičenih. In tu ne gre za politična vprašanja; za vzvišene ideje, ampak za — pivo! Predno Nemci hote nositi svojo kulturo sosedom, naj jo vcepijo svojim rojakom !!
Dunajska borsa 24.	aprila.		
(Izvirno poročilo.)			
Enotni drž. dolg v bankovcih	70 gld.	10	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	72 ,	85	n
1860 drž. posojilo.....	102 .	25	n
Akcije narodno banke   . .	942 .	—	n ■
Kreditne akcije......	328 ,	75	n 1
	109 „	_	
	8 „	7l'/9	n
	n	—	rt-
Srebro ........	107 „	85	
Trgovski pomočnik
z dobrimi priporočili, v manufakturnem, špecerijskem in železninskem oddelku izurjen, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, išče službo.
Dotična pisma se prosi na opravništvo „S 1 o v. Naroda" pod naslovom 9,T§*gnv ski pomočštik'* poslati. (118—1).
Menjavnica
„Wiener Commissions - Bank",
geliottpiirliigr ^"r. Itt,
razpošilja
dobitne liste (Sezugs- Scheine)
na sledečo razpisane gruče sreček, in bo morejo to sestave iz tega razloga naj koristni jim prištevati, ker jo vsakemu posestniku taksnega dobitnega lista mogoče, vae glavne in postranske dobitke sam zadoti in razen tega obresti 30 frankov v zlatu in lO. gld.
v papirju uživati.
Gruča A. (16 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vloibi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledečo 4 srečko: 1 Spere, državno srečko po lOO gld. od 1. imoo.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premijo potegneno serijo 400 gld. a. v. 1 Spere. e. tunik, državno srečko loo frank.   Glavni  dobitek  G0O.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsvisko srečko 2« tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000 tolarjev brez
vsakšega pridržka. 1 lusbruško (tirolsko) srečko.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (13 ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki h. 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledečo srečke: 1 »pere. e. turšk. državno srečko loo  Irauk.   Glavni  dobitek (300.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsi Isko sreeko sso tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000  tolarjev brez vsakšega pridržka.
Navhtten-SIciuiuKeuska srečka. Glavni dobitek 4~>.000 gl.. 15.000 južnonemake veljave. Potem dobitne liste na peti del. Spere. drž. srećke 1. i s«o. Mesečni obroki a (J gl. Potem dobitne liste na cele državne srečke 1. isiil. Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne liste na pol državne »recite 1. isn i. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dol»i(ne liste na pol ogerske srečke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne liste ua Brunsviške srečke -o tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liste na Insbrušk«' srečke. Mesečni obroki a 2 gld. ltnzcn tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica „n'lener Coniinisslous-Ilank'4 vso kakor koli imenovane bankine, moiijičiie in borzno opravila. %M Potrjene menjico in priporočila so na vse velike mesta v Evropi in v Ameriki
po najnižji ceni razpisavajo.  —  Naročila na tukajšnem mestu in iz pokrajino so naglo, 5^     gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjico in vrednosti se %0     oziroma na vsakokratni položaj denarskega tržišča pO najbolj dobrokupnili pogojih dajejo. „ Opiavilski prostori so vsak dan od     ure dopoldne do G. ure zvečer brez pre- ^|
O*-*     stanka odprti. \ ifiniM   n 'i l*nAl I 'i 80 natančno iu tudi na povzetje izvršujejo.  Zapisniki vzdigatev fLj
8V Jlctlljd  IldlUllKi se po vsakem zmebanji franko zastonj razpošiljajo.       (,80—17) Q GOOCGGOGGGOGOGGGOOGGGGOOGGGGOOO
Tujci.
23. april a.
Pri Rlefantui Erlaoh i/. Belo peči. — Prime rradoa.   - Peitavo, Bemandel Iz Starega trga. — .s
gradca. IVstavc. S.'inainlul iz Starega trga — Bi Pace iz Ptuja. — lluber z gospo, Ziminer iz Dunaja skegn.
Pri Mulići: liotlii. Braune ta Kočevja. — Oelarc iz Vrhniki
žič, Ribar i/. Polhovega tuiazzj iz Trsta.— Grof . —  Sorman  i/. Gorenj-
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast B>r. O« ItilliMCli. Berlin, LouiaeaBtrasBe 45. (255—44) Pričujoče ima, ćrez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Issdateij in m aredniitvo odgovo<eu; Ivan Setucu.
Lastama in tisk „Narodne tiskarne".