Izhaja vsi ki četrtek ob 8. un popoldne Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne spre-|em»jo. Cena listu znaša 12 celo leto 4 krone, ra pol leta 8 kroni. Ja man premožne za celo leto 3 krone, u pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna* r Oorici, ulica Vet-tnrini itev. 9. Naročnino in naznanila »prejema upravništvo v Gorici Semeniška ul. it. 18. Posamezne Številke se prodajajo v tob.ikarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V- XXI. letnik. V Gorici, 18 septembra 1LM3. 38. žtevllka. ,W£U'i\ Žalosten položaj francoskih delavk Ze od časov francoske revolucije sem beremo večkrat o posebno blagodejnih razmerah, ki baje vladajo na rancoskem. Navadno se vsakdo, ki to trdi, sklicuje na veliko francosko bogastvo, kateremu res ni para na svetu, a vaj pomaga to bogastvo vsem onim re-nim slojem, ki z bogataši nimajo no-jenega stika, razun da delajo po njih vornicah in po njih podjetjih. Od tega rromnega francoskega kapitala, ki pre-avlja kakor vemo ne le celo francosko Iržavo, ampak tudi celo Evropo, pa ni-na n. pr. francosko delavstvo prav nič, cer razmere za delavce so tam morda labejše kot drugod. Mogočno so sicer sklicali v svet francoski revolucijoni-ti. da hočejo povsod: Enakost in brat-tvo, a žalibog so to razumeli le bolj ase, ne pa tudi nasproti drugim. Tisto iratstvo je bilo le prikrita samopašnost n enakost je bila le. kjer se je dalo kaj zeti. Krščanske požrtvovalne enaki • ti. ljubezni do bližnjega pa niso rodili isti nauki. In zato vidimo dandanes )sledice, ki prav nič ne kažejo na ka-) bratstvo in enakost, niti ne na ena-opravnost kakoršna bi pritikala vsem movom. Kako slabo je n. pr. preskr-jeno za ženske delavke, nam najbolj isno kažejo sledeča izvajanja: Kapital, ki na Francoskem silno arašča in katerega gospodarji so upni-skoro vseh držav in večjih podjetij na a-tu, grdo izžema kri iz ubogih delavk. oziroma vseli žensk, ki si marajo služiti kruh z rokami. Na Francoskem je približno 14‘/m milijona žensk in od teh m mora služiti svoj kruh približno 6'/s milijona! Statistika dokazuje, da je nad dva milijona žensk zaposlenih samo v predilnicah in tkalnicah in v oblačilni industriji. Druge so zaposlene po raznih industrijskih strokah, prodajalnah, bankah in v državnih uradih. Najboljše so plačane delavke, ki brusijo drage kamne in iinajc največ do 9 frankov na. dan. T>, pa je tudi edina stroka, ki je boljše pla-čana kot pa so plačane uradnice. Zato so ženske v vseh drugih strokah uprav mizerno plačane. Šivilje dobe do 24 h na dan s slabe prehrano in preskrbo. Pri nas na kmetih ima vsaka dekla več poleg zdrave domače hrane in oskrbe. Največja plača tovarniških delavk znaša 2.50 do 3.50 frankov na dan. Največ delavk, in to skoro dve tretjini, ima pa dnevno 1 do 1.51) frankov. Na Francoskem je pa tudi velika draginja in tako so socialni demokratje izračunih, da je treba vsaki ženski najmanj 2 franka dnevno samo za prehrano. Kje naj ga vzame? Tu odgovarja modro uradna statistika, da si mnoge po delopustu z nemoralnostjo nadome-stujejo primanjkljaj. Tu je vzrok, da francosko ljudstvo propada telesno pa tudi po številu. Povsod v modernih državah se dela na to, da se nočno delo za ženske odpravi ali ' saj omeji m da se delovni čas skrajša. Na Francoskem pa delajo ženske v :, slučajih še vedno po 14 do 10 ur dnevno, lo je gotovo žalostno in ;.a republiko in narod, ki se smatra za naj- prosvitlejši na svetu malo častno. Medenic ideje po knjigah, političnih banketih in na shodih ob volilni agitaciji niso še vse: republika bi morala tudi dejansko pekazati več zmisla za liumani-teto. Kaj koristi Franciji »kulturni boj«, ko so pa socialne razmere njenega proletariata tako slabe? Republika sc je s tem. da je cerkev iz javnega življenji iztirala. sama oropala moralnega vira. iz katerega se najbolj poživlja ravno bedno ljudstvo. Jasno je iz teh podatkov pač dovolj, da o kaki posebni »enakosti« seveda na Francoskem ni govora. Nasprotno, tam vlada najhujša judovska samopašnost i:’ rajgrši gospodarski liberalizem, ki nima prav nobene naklonjenosti do trpečih mas, ampak jih le izsesava in :/.-žetna. Tudi za Francosko državo pač velja naš slovenski pregovor, da ni vse zlato kar se sveti. Tudi tam je marsikaj navidezno ugodnega in lepega, v respici pa je gnjilo in trhlo. Kaj pomagajo vse miljarde. ki jih ima francoski kapitalizem razposojene po raznih državah. če pa imajo Francozje doma tako nemoralne in nečloveške razmere glede delavk. Jasno pa je tudi. da se mora prava sanacija izvršiti le na podlagi krščanskega evangelija, ki ne pravi samo o enakosti, ampak jo tudi praktično izvaja. Ako nastopijo na Francoskem v verskem oziru drugačne državne razmere, potem je upati, da sc tudi delavsko vprašanje reši na korist ubogih in lačnih trpinov. Papež PijX. (Dalje.) Novi patrijarh je vzel vajeti krepko roke. \ Benetkah samih je držal davščino tako ostro, da bi se marsikomu oraj preveč zdelo. Vsak mesec jih je ical skupaj k nekakim duhovnim va-m, pri katerih je navadno sam imel )\ore. — Ljudstvu je pridigal po vsa-pontifikalni maši in. ker je znal govo-ti iz srca v srce, ga je vse rado po-ušalo. Prav rad je hodil pridigat tudi druge škofije, ako so ga povabili. Za zidanje cerkva je vedno rad pri-eval. Cerkev svojega rojstnega kraja zelo podpiral in jo sam posvetil. Ko se mu nekoč zahvaljevali za izdatno liporo, tkaero je bil dal za zidavo ne-cerkve, rekel je šaljivo: »Po moji nrti boste slišali nekaj lepega: Sarto bankrotiral.« Bil je velik prijatelj vede in umet-ti, zlasti glasbe. Nas bo pa posebno iiimalo vedeti, kakšno stališče je za-tmal nasproti tisku in društvom. Sil-moč branja, zlasti časnikov, je on ro ooznal: zato je bil vedno do jjnosti radodaren, ako seje šlo za to, se zagotovi obstanek kaKemu kato-emu časniku. Ko je imel radi pomanj- kanja denarnih sredstev propasti časnik »La diiesa«, izrekel je Sarto značilne besede: »Raje prodam svojo škoiovsku palico in svoj škrlat, nego dopustim, da propade ta časnik.« In kolikokrat ie moral Sarto z denarnimi prispevki priskočiti na pomoč katoliškim časnikom! — Sam je hi! vsled tega večkrat v hudih denarnih stiskah, a po drugi strani si je uprav s tem vzgojil in pridobil odločnih bojevnikov za dobro stvar. Kakor je z vso vnemo in požrtvovalnostjo podpiral katoliški tisk, tako je imel tudi za delavstvo vedno odprto srce in odprte roke. Zato je pisal o njem nek: židovski svobodomiselni list: »Sarto je politik prve vrste. On je znal na čudovit način vtrditi v Benetkah krščansko stranko in obvladati z njeno pomočjo občinski svčt, javno življenje in celo mesto.« Posebno veliko je storil za časni blagor delavcev. V ta namen je na tanko proučeval delavske razmere, potegoval se za delavce, ako so bili zatirani. in se ponižal celo do posredovalca med delavci in delodajalci. Nekoč je na ta način dosegel, da je srečno končal resen štrajk tobačnih delavcev. — V Benetkah je bil član ljudske banke: v Mu-ranu, kjer cvete steklarska obrt. je pri- ! stopil kot član K delavski blagajni sv. j Jožefa, in ko so tam sezidali delavske hiše, prišel je osebno tje ter jih blago-j slcvil in tako pokazal svoje očetovsko I srce do delavcev. Gotovo ie tako delovanje patrijar-hovo ugodno vplivalo na delavstvo in na ljudstvo sploh. Zato se mu je pa tudi posrečilo ogromno število mož pridržati v katoliškem taboru in z njihovo pomočjo vreči framazonsko vlado. Prvo tako zmago je izvojeval I. 1895. Kakor sedaj na Francoskem, tako so tačas v Benetkah framazoni zatirali vero in žalili versko čustvo katoličanov s tem. da so prepovedali v šoli moliti, odstranili križe iz bolnišnic itd. Prehudo napeta struna pa poči. To velja tudi v politik-:. Benečani so se naveličali framazonske-ga pritiska ter z veseljem šli za patri-jarhom, ki jih je vabil za seboj z geslom: »Delajte, molite, volite!« Z neumorno vstrajnostjo je šlo vse na delo. In na dan volitve je dobil zadnji kandidat združenih dobromislečih 1200 glasov več, nego prvi kandidat nasprotnikov. Med volitvijo so po samostanih, cerkvah in družinah goreče molili za srečen izid volitev. In res. molitev združena z delom. je pripomogla k dobremu vspehtt. (Dalje prih.) Politični pregled. Delegacijsko zasedanje. Državni zbor bode sklican, kakor se zatrjuje od vseh strani, 15. oktobra t. I. Ena prvih nalog, ki se mora rešiti v prihodnjem zasedanju, so volitve v delegacije, ki bodo letos zbbrovale na I lunaju koncem oktobra. Sklicanje deželnih zborov. / Sobotna »VViener Zeitung« je priobčila cesarski patent, s katerim se sklicujejo k zasedanju sledeči deželni zbori: solnograški 17. t. trt., nižeavstrij-ski. tirolski in predarelski 23. t. m., kranjski dne 24. t. m., goriško-gradiščanski dne 1. oktobra 1913. Olede na gališki deželni zbor odločitev še ni gotova. Odstop Auffenberga in Conrada? Razni listi poročajo, da pojde bivši vojni minister pl. Autfenberg, ki poveljuje južni armadi pri velikih vojaških vajah na Češkem, po končanih vajah v pokoj. Dodatno k temu odstopu se javlja tudi, da odstopi tudi šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf. Konierence avstrijskega episkopata. Letošnje konference avstrijskega e-piskopata se prično začetkom novembra v dunajski knezonadškofijski palači. E-piskopat povabi starosta avstrijskih kardinal Katschthaler. Na konferenci se bodo razmotrivala tudi cerkvena vprašanja. ki se tičejo juga monarhije in so v zvezi z zadnjimi dogodki na Baikanu, o katerih se zdaj tudi pri apostolski stolici v Rimu posvetujejo. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Iz Belgrada se poroča, da se v ta-mošnjih dobropoučenih krogih zatrjuje, da se bodo pričela začetkom oktobra med Avstrijo in Srbijo pogajanja glede sistemacije in organizacije medsebojnih trgovskih odnošajev. Papež Pij X. in demonstracije proti katoliškim telovadcem. Politična korespondenca na Dunaju poroča: V vatikanskih krogih se govori, da bo sv. oče proti nečuvenim izgredom. naperjenim proti katoliškim telovadcem v Ritnu in v drugih krajih ob priliki športnega kongresa protestiral. Cas in oblika protesta še nista znana. Protest izide ttajbrže po končanem sla-vlju Konstantinovega jubileja, da ne bi rimski romarji, ki utegnejo priti med slavnostmi še v Rim. *bili izpostavljeni kakim insultom. Krvavi volilni boji v Italiji. Sedanje volitve v Italiji se vrše po novem razširjenem volivnem redu. Vo-livna borba ie strastna. V Cassoriju pri Neaplu je bil en volivec ustreljen. Nato se je ('red podprefekturo razvilo živahno streljanje. Nastopila je policija. Neki kmet je bil težko ranjen: ''Oletnega duhovnika, ki je prišel k oknu. da bi iii&iijčag množico pomiril, je zadela krogla, da je bil takoj mrtev. Iz Neapla so poklicali na pomoč karabinjerje. Tudi v Paternu in drugod je prišlo do volivnili nemirov ter je bilo več oseb ubitih. Spor med Avstrijo in Italijo v Skadru. Angleški vieeadiniral Burney, poveljnik vseh čet v Skadru, je poveril posle pomorske vlade za to mesto italijanskemu agentu paroplovne družbe »Puglia«. »Reichspost« poroča, da 'a agent protežira italijansko plovbo, medtem ko ovira in zapostavlja promet avstrijskih parnikov. List pravi, da je a. o. konzul uložil tozadevni protest in da b:> tudi av. trg. minister storil potrebne ko rake. — Ce je na stvari kaj resnice, so na tem krivi zopet naši diplomatje. ki se niso o pravem času pobrigali za potrebni vpliv v Albaniji. Ce pa ni nič res. tio potem začenja list po starem sistemu zopet hujskati in namerava uprizoril zopet neko »afero« a la Prochazka. Palic itd. Novi srbski konzulati v Avstriji. Belgrajski list »Štampa« poroča, da namerava srbska vlada ustanoviti nove konzulate v Splitu. Pragi in Sarajevu. Bolgarsko-turška kriza rešena. Nova meja. Kakor se zatrjuje, se je vršilo včeraj zadnje posvetovanje turškega mini* sterskega sveta o načrtu bolgarsko turške pogodbe. Danes se vrši skupno posvetovanje delegatov. Pričakovati je. da bo pogodba že danes v celoti ali pa vsaj v glavnem delu sestavljena. Pogodba se. podpiše najbrže jutri. Pogodba vsebuje točke o določitvi nove meje. o duhovni oskrbi mohamedanskih prebivalcev, o izmenjavi vjet-nikov in o denarnih zahtevah Turčije, glede katerih se je Bolgarska obvezala da plača vsa nasilno izterjevana živila tekom bolgarske okupacije. Vprašanje Dimotike se reši danes definitivno. -Mesto Dimotika pripade najbrže Bolgariji, a vse strategično važne pozicije ostanejo pod turško oblastjo. l-o raznih še nepotrjenih poročilih bo šla nova bolgarsko-turška meja od 11 tke točke med Inlado in Sv. Stefanom ob Črnem morju, odtod ob toku reke Rezvaja, tako da pride Trnovo pod Bolgarsko, Lozengrad pa pod Turčijo. Nato 2 km vzhodno od Svilena (Musta-fa Paša), ki ostane pod Bolgarsko, potem 5 km vzhodno od Ortakeja, ki pride istotako pod Bolgarsko, dalje 9 ktn južno od Dimotike in potem ob reki Marici. Tripclis. Italija še vedno ni mogla napraviti miru v Tripolisu. Iioji se vedno bolj množe. V enem zadnjih bojev je padel italijanski general Torelli. Menelik še živi. — Lahi v Abesiniji. »Giornale d' It ilia« objavlja, da a-besinski cesar Menelik še živi, a da vlada cesarica Toutu. ker cesar boleha na paralizi. Na abesinskem dvoru je v službi veliko Italijanov; inženir Castagmi je bil še pred dvema letoma minister za javna dela. odvetnik Balassari pa zunanji minister. Ko so izvedli reorganizacijo. so ministri pestali Abesinci. a bivši laški ministri so ostali na d\cru kot svetovalci vlade. Vojska med Japonsko in Kitajsko. . Listi pišejo, da pride skoro gotovo do vojske med Japonsko in Kitajsko, in sicer v najkrajšem času. Darovi. Jubilejni darovi za »Slove n-skosirotišče«; I . n. gg. Jožeia Korte v spomin pokojnega soproga Alojzija 10 K 10 v: Sinu n Kos. kurat, mesto srečk za tombolo 1 K: Ivan Simčič, blagajničar, mesto srečk za tombolo 1 K: Nekdo za pre-plačo srečk 1 K 10 vin.; Jernej Kopač, svečar v Gorici, je daroval za kapelo sveč v vrednosti 19 K 30 v.; Amalij i Hovanskv štiri sveče; Blag duhovnik nam je daroval štiri stare mašne plašče, drug duhovnik nov plašč vijolča- ste barve, neka blaga oseba kelih s pa-teno. Za sklad »S I o v. s i r o t i š č a«: V Bači pri Podbrdu Marijanica Kemperle 80 v, Fr. Kodez K, Blaž Ku-šterle 1 K, Ana Kusterle I K, Marija Bi-jak 60 v. Jerica Maure 20 v, M. Bizjak 20 v, Kat. Kemperle 41.) v, M. Drole I K, Kat. Kovač 1 K, Kat. Mlakar 60 v, Mar. Bizjak 30 v, A Kusterle I K, A. Mlakar I K, K .1 )role 1 K, M. Kovač 50 v, A. Cucker 30 v, v Morejcah: L. Bizalj 1 K, V. Štrukelj I K, Kat. Kavčič 20 v, Pet. Kubic 1 K, Iv. Fortunat 1 K, Jos. Kragelj I K, Iv. Krivic 1 K, Mat. Golja 40 v. Mat. Bizajl 1 K 20 v, Kragelj 1 K 10 v, Jos. Namar .30 v, Neža Štrukelj 1 K, Ter. Štrukelj 1 K, I. Kovačič 1 K. Jos. Valentinčič 1 K, A. Krivic HO v, I. Kragelj 1 K. Kat. Kragelj 20 v. Jos. Krivic 40 v. Iv. Kragelj 40 v, Neža Kragelj 40 v, K. Manferda 50 v. (Palje prih.) V Koj-skein. Vrhovlju, Krasnem, Višnjeviku, Oradnem, Hlevniku, Hruševlju. Št. Lorencu. v Fcjani, Barbani, Biljani, v Dobrovem, Drnovku, Snežatnem, Šlen-bergu. v Medani, Jordani, v Pleševem, v Vipolžah, v Kozani in v Šmartnem se je nabralo 360 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljfo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado NjegE Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.! Domače in razne vesli. Odlikovanje dunajskega knezonad-škoia. Cesar je imenoval dunajskega knezonadškofa Piiiki za tajnega svetnika. Potrjen zakon. Cesar je potrdil v našem deželnem zboru sklenjeni zakon o vodnem pravu. Sicer neradi, a vendar so priznali pri »Novem Času«, kdo ima zaslugo za slovensko gimnazijo v Gorici. Dolgo so se novostrujarji repenčili, a nazadnje, ko so videli, da je to storil tudi že »Slovenec«. so bili tudi oni takorekoč prisiljeni priznati, da je goriška slovenska Zavržljvosf socijalne demokracije. (Dalje.) Varujte se lažnjivih prerokov — volkov! Ne dajte se zapeljati in pripra viti ob najvišjo in najsvetejšo blaginjo tu na svetu, ob sv. katol. vero; ne berite nikdar socialnodeinokraških spisov: nasprotno: spoznavajte vedno odkrito in brez strahu svoje kršč. prepričanje, slabo naj se umakne dobremu i;» ne nasprotno. Ne pozabite, kar sle obljubili pri prvem sv. obhajilu: Trden krstni obet bodi: V e r e n bom vselej — povsodi. čem pokoren Cerkvi bit' naukom njenim čem sledit"; hvalo bom Bogu dajal, da me v Cerkev je pozval, Cerkvi bodem zvest ostal. III. Delavnost v gospodarskem pogledu. Napačni so njih gospodarski nazori in torej zavržljivi. Po njih mislih ni drugega kot materija, tvarina, telesno. Človek da je le razvita opica. Torej da na svetu ni nič nespremenljivega; vse se dalje razvija in ne miruje nikdar in vsako ljudstvo si polagoma napravi take verski, pravni in socialni (družabni) red. kot je potreben za vsakokratni gospodarski položaj. Res je. da se ljudstvo spreminja v navadah in šegah in da napreduje vsled raznih iznajdb. Ali zgodovina.nam pripoveduje tudi o poginu mnogih ljudstev, in o vzrokih, zakaj se je to zgodilo. Ali zgodovine, se zdi se ne uče social, demokrati! Poleg tega je pohvala o napredku tudi pretirana, ker je večkrat le lažnjiv napredek. Visoka omika starih ljudstev njih umotvori so n. pr. še dandanes vzor; in srednji vek se svojo globoko učenostjo in umetnostjo enako. Ce je pa današnji svet napredoval v tehniki, pa v drugih rečeh je za preteklostjo. Napačen pa je stavek, da je vse spreminljivo. Ne! Nespremenljive in večne so resnice krši. razsodje. nespremenljive so in ostanejo tudi verska in nravna načela. Vedno in vselej bo pravilo, da jt dobro lepo in tr:--ba po njem hrepeneti, slabo grdo in se ga je treba ogibati. Ni dovoljeno kra«ti, ubijati, slepariti, lagati itd. Tudi človek ni imel bistva drugega kot ga imamo vek ni imel bistva drugega kot ga imamo mi in ga bo imel poslednji človek na svetu. — Enako je človek tudi isti po nagnjenjih. \ vseh časih je bil človek počutno - duhovno bitje, ki nosi v sebi nagnjenje do uži\ anja, lenobe, jeze. spoštovanja; le krotenje zmaga večkrat po dolgem boju nad nagnjenjem. Napačna je zopet tudi trditev, da si vsako ljudstvo polagoma napravi svoj verski, nravni in družabni red po gospodarskem položaju. Zgodovina uči drugače. Pri : Judih je nastal družabni red iz vere. — Krščanstvo ni nastalo iz gospodarskih razmer rimskih: nastopila je od zunaj in nasproti tem gospodarskim rimskim razmeram to je še le preobrazilo zapad v gospodarskem obziru, ko je odpravilo sužnost, dvignilo družino, napravilo razne ustanove itd. Enako so n. pr. kri-; žarske vojske napravile razne spre-) inembe v gospodarskem življenju. Na-| pačna je tudi misel, da bo sedanji družabni red pripeljal v socialni red in da potem ne bo več ne potrebe ne .stiske. Seveda polna usta laž' in oblju!*. morda se vjame kakega kalina? (Dalje prih.) gimnazija zasluga dr. Gregorčiča, ki su ga bili novostrujarji politično že pogru-bli. 1'oda kako so se pogrebci pri »No. vem Casu« preplašili, ko so videli, da so pokopali le prazno rakev in da ie dr. dregorčič politično še živ in čvrst med nami. Nas prav veseli, da se tudi »Novi Cas« počasi navadi pisati objek. tivno o političnih domačih dogodkih in da lepo prizna zasluge, komur res pri-tičejo. Počasi bomo »Novi Cas« morda pripravili tudi do tega, da bo objavil vsaj začetne odstavke iz onega članka, ki ga je napisal dr. Mahnič o katoliškem časopisju in o katoliškem radikalizmu. Ce so gospodje dr. Gregorčiču priznali zasluge, potem bode šlo tudi to. Res, da so se glede dr. Gregorčiča pomišljali celih štirinajst dni, a nazadnje je pa vendar šlo gladko: tudi velik grešnik se počasi spokori! Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 191.5. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za 1914. 2. Pravljice. .3. Mlada Breda. Zgodovina slovenskega naroda, 3. zvezek. 5. V tem znamenju boš zmagal. ii. Krščanska mati (molitvenik). Kdor je doplačal 60 vinarjev za broš., oziroma I krono za vezan izvod, prejme: Zori-slava. Družba se bo portudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor inogoCe hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Amerika, Afrika in Aziia. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Ljubljanska škofija. 5. Goriška nadškofija. 6. Tržaško-koprska škofija. 7. Lavantinska škofija. Vsak družbenik naj sprejme svoje knjige v t sti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stano-vališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu »aviza« pošljejo takoj po knjige ra železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi sami zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsa kemu zavoju so tudi priložene vpisoval ne pole in potrdilni listki za prihodnji leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. iw verjeniki za odposlatev denarja in pre jem knjig, morajo jim posamezni udi. povrniti. One čč. gg. poverjenike, k dobivajo svoje knjige neposredno družbini tiskarni, prosimo, naj čin preje pošljejo po nje, da nam zavoji m zastavljajo prepotrebnega prostora. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Za vsako naše društvo in družlr — za vsako našo šolo — za vsako nav. županstvo in pisarno — za vsak na dom naročite v trajen spomin posvetil ve ljudstva Brezmadežni ob priliki Ka toliškega shoda veliko trobarvno po dobo Brezmadežne z besedilom posve titve. Cena veliki umetniški podobi sku pno s poštnino samo 1 K. Naročite ve podob skupaj! Naročila sprejema p: sama Katoliškega shoda v Ljubljan Ljudski Dom! Častni doktor dunajske univerze i postal dunajski knezonadškoi Piifl. Zagonetna smrt 83-letnega stari ka. V torek okolu 10. zvečer je istrs-1 vlak v bližini Milj povozil nekega starka in ga dobesedno prerezal na d< dela. V razmesarjenem trupiu so s[< Če hočete imeti dobro, lepo novomodno in po cen jesensko obleko in sploh manufakturno blago, obr nite se zaupno do tvrdke TEOD. HRIBAR v Goric Gosposka ulica štev. O. znali pozneje 83-lctnega starčka Ivana Brajnika iz Farneja. Policijski komisarijat v Miljah je pričel takoj,po lokalnem ogledu dvomiti, da bi šlo tu za samoumor ali nezgodo, in je odredil zato obširne poizvedbe. Preiskava je popolnoma uspela. Dognalo se je namreč, da gre tu za grozen zločin. da je bil sivolasi starček umorjen in da so morilci Brajnikovo truplo le radi tega položili na železniški tir, da bi je vlak tako zelo razmesaril, da bi izginili vsi sledovi zločina. Voditelj policijskega koinisarijatu v Miljah, policijski adjunkt Mrak, je dal takoj aretirati pokojnikova sinova. Sinova sta na sumu, da sta umorila svojega starega očeta zgolj iz dobičkaželj-nih vzrokov. Poizvedovanja po tretjem sokrivcu se nadaljujejo. Prodaja oštrig prepovedana. Tržaški magistrat je z ozirom na nevarnost razširjenja legarja prepovedal prodajo oštrig do nadaljne odredbe. Odredba tržaškega namestništva v obrambo zoper nesreče pri kmetijskih strojih. Tržaško namestništvo je izdalo naredbo, ki stopi v veljavo il. febr. 1914, ki zapoveduje pri vseh kmetijskih strojih varnostne naprave v, obrambo proti poškodovanju oseb, ki imajo opraviti pri kmetijskih strojili. Trž. namestništvo zahteva, da je vse zobovje in kolesje pri strojih solidno pokrito, da so rezila tako podložena, da delavec, ki dela s strojem, nikdar ne more med delovanjem stroja doseči rezila. Odločno in strogo je prepovedano med tekom stroja mazati stroj, kolesje, natikati jermena. Tudi je prepovedano, da bi se stroju približali med obratovanjem ljudje, ki stroja ne poznajo in nimajo pri stroju ničesar opraviti. Pri strojih za rezanje rezaniec za zobanje morajo biti napravljene okrog stroja ograje, in sicer take, da je nemogoče, da bi se igrali otroci pri stroju in ga poizkušali. Ta odredba se razteguje na vse stroje v kmetijstvu. Lastnik stroja je odgovoren, da se varnostne naprave priredijo na stroju in da so Vedno v dobrem stanju. Ako je lastnik stroja svojo dolžnost glede varnostnih naprav izvršil in potem stroj dodelil delavcu, je potem ta odgovoren za vse nesreče, ki bi se pripetile in se kaznuje, in sicer od 2 do 200 kron globe ali ob <> ur do 14 dni zapora. Mestni blagajni v Trstu je nakazal dež. odbor v kritje bolniških stroškov, ki so jih povzročili ubožtii bolniki iz naše dežele tekom februarja 1913., znesek 12.714 K 6 v. »Splošni zvezi kmetijskih zadruga na Dunaju je dež. odbor nakazal svoto HM 10 K kot ustanovni delež pri snujočem se »avstrijskem društvu za prodajanje kmetijskih pridelkov«. Sokolski cvetlični dan prepovedan. Ker se razteza nameravana zbirka za Sokole v obliki »cvetličnega dneva« na več upravnih okolišev, je kranjska deželna vlada predložila tozadevno naznanilo ministerstvu za notranje stvari v pristojno uradovanje in razsojo. Mini-sterstvo pa je prireditev prepovedalo. Naši fantje v Albaniji. Minoio soboto je pod vodstvom nadporočnika A. Martina iz Belo vara odpotoval voj 60 mož 97. pešpolka, ki so namenjeni za varnost komisije, ki ima urediti severne in vzhodne albanske meje. V južno Albanijo je v isto svrho prispela italijanska vojaška četa. Pozor pred sleparskimi zdravili. Namestništvo naznanja, da se v raznih listih priporoča neki »Mann-ov zavod« iz Pariza, ki zdravi baje vse mogoče m nemogoče bolezni. Namestništvo javlja v tem pogledu, da ta zavod skuša oslepariti občinstvo s tem. da si pusti plačati precejšnje svote denarja, za katere pošlje potem brošure brez nikake vrednosti Torej pozor! Kontrolni zbori odpadejo. Vojni minister je odredil, da imajo tudi letos cd- pasti kontrolni zbori rezervistov in nadomestnih rezervistov. Razstava živine na Dunaju. Nižje-avstrijska kmetijska družba je priredila dne 12., 13. in 14. t. m. na Dunaju razstavo živine in poljedelskih strojev. Razstavo je otvoril poljedelski minister ekscelenca Cenker. Navzoči so bili sekcij-ski šefi in drugi uradniki poljedelskega ministerstvu ter mnogoštevilni živinorejci in živinorejski veščaki vseh avstrijskih dežel. Minister je v enournem govoru razložil važnost živinoreje v Avstriji ter poudarjal, da se bo ministerstvo pričelo intenzivno pečati v vseh kronovinah z živinorejo. Posebno poživlja avtonomne oblasti in kmetijske korporacije na intenzivno sodelovanje. Minister zelo priporoča rejo na užitek, vpeljejo naj sc preizkusne molže, kontrolna društva, slaba živina naj sc počasi proda mesarju. Nadalje priporoča pašo tam, kjer se izplača. Vpeljejo naj se v vseh deželah v pripravnih krajih središča za iz-rejo plemenske živine in vzrejevališča za bike. Potreba je temeljitega pouka o živinoreji. Razstavilo se je 2000 glav govedi, veliko prašičev, perotnine, kuncev, koz in ovac ter poljedelskih strojev. Razstavile so živino vse avstrijske dežele, razen Kranjske, Goriške in Dalmacije. »Ali smejo cestni odbori podpirati posamezne občine cestno-skladovnega okraja pri gradbi in vzdrževanju občinskih cest in poti?« Gradba in vzdrževanje občil 'h cest. poti in stez z dotični-mi mosto\ d, je notranja zadeva občin. Rotrebn oevki v Jenarju ali v delu. se oprav po določilih občinskega reda. Vei. na je načeloma dovoljeno cestnim oc oni, da dajajo primerne podpore občinam, ki gradijo nove ceste ali ki predelavajo in popravljajo že obstoječe. Toda določila cestnega zakona stavijo v tem oziru gotove meje. Paragraf 15. zakona z dne 21. maja 1894 dež. zak. in ukaz. št. 13. določa namreč za take slučaje sledeče: »Pri gradbi ut predelovanju občinskih cest in poti sme gestni odbor posameznim občinam dovoljevati podpore iz zaloga okrajnih cest za razlastitev zemljišč, za razstreljevanje pečin in za bolj draga podzidja, kakor tudi za mostove in druge cestne zgradbe, ako skladajo te občine same za svoje ceste in poti najmanj 50 odstotkov izravnih davkov.« Iz tega torej sledi, da cestni odbori lahko dovoljujejo le z visokimi cestnimi dokladami obremenjenim občinam podpore na račun okrajnega cestnega zaloga. ali tudi takrat le za važnejše zgradbe na občinskih cestah. Za posipanje takih poti z gruščem, za malenkostne poprave na njih in slično, seveda, ne smejo cestni odbori dajati nikakih podpor. »Samouprava«, Spomenik češkemu pisatelju. V parku Cliotek na ilradžinu so v torek odkrili spomenik češkemu pisatelju Juliju Zever, čigar nekatera dela so prestavljena tudi v slovenščino. Velike vojaške vaje končane. — Včeraj tnalo pred poldnem so se končale velike vojaške vaje na Češkem z zmago južne stranke, katero je poveljeval bivši vojn: minister pl. Auffen-berg. 266 milijonska elementarna škoda v Galiciji. Uradno se poroča, da so napravile letošnje povodnji in deževje ' Galiciji 266 milijonov škode, in sicer na polju 210, na cestah 15 milijonov, ostanek pa odpade na poškodovana poslopja. vtopljeno živino in na druga opustošenja. Avstrijsko obrtno šolstvo. Statistični urad objavlja ravnokar podatke glede našega avstrijskega obrtnega šolstva v I. 1911 12. Vseh obrtnih šol je bilo 2919. ki so imele skupno 284.379 u-čencev in učenk. Število zavodov je v imenovanem letu poraslo za 124, število učencev pa za 18.474. Ro posameznih deželah se razdele obrtne šole tako le: Nižje Avstrijsko ima 864 zavodov in 80.385 učencev. Na Zgornjem Avstrijskem obstoji 136 šol, ki so imele 80.385 učencev in učenk. Solnograško ima samo 33 obrtnih zavodov in 2648 učencev. Na Štajerskem je 89 obrtnih šol 0851 učencev. Koroška dežela ima 53 zavodov, ki jih je obiskovalo 4076 učencev. Na Kranjskem imamo 41 raznih obrtnih zavodov in 4222 učencev. R r i-m o r s k o ima 77 zavodov in 7559 u-čencev in učenk. Od teh zavodov na Primorskem je 13 obrtnih podružnic, 2 državni obrtni šoli, 3 strokovne šole, 44 obrtno nadaljevalnih šol in 15 zavodov za žensko mladino. Tirolsko ima 108 šol in 8069 učencev. Na Češkem obstoji 740 obrtnih šol in obiskuje jih 102.56/ učencev. Moravska dežela ima 309 o-brtnili zavodov in 29.914 obiskovalcev. V Šleziji obstoji 79 šol in štele so 8404 učencev. V Galiciji je bilo 154 zavodov in 10.860 učencev. Bukovina ima le 15 obrtnih šol in samo 2320 učencev, ravno toliko Dalmacija, učencev pa le 2038. Največ obrtnih šol pride na Češko, celili 32'a . najmanj na I lalmaeijo in Bukovino 0.5'a . Posestni promet v I. 1911. Ro uradnem izvestju ej spremenilo v I. 1911 v avstrijskih deželah 440.249 posestev svojega gospodarja. Skupno so bila ta posestva uredita 2649 miljonov kroti. Največ posestev je bilo prodanih, cela vrsta pa jih je šla na dražbo. Kar se tiče prodanih posestev, jih odpade na Goriško 3057 in so bila uredita skupno II miljonov kron. Največji posestni promet je še vedno v Galiciji, kjer je bilo prodanih v omenjenem letu za 351 miljonov kron zemljišč. Listnica uprave: G. Uršič Anton, delovodja: Denar prejeli! Plačano do konec I. 1913. Hvala! Mesine novice. t Umrl je dne 17. t. m. ob treh zjutraj v Gorici pri usmiljenih bratih č. g. F r a n c K r a m b c r g c r. kurat v kaznilnici v Kopru. Blagi pokojnik je bil rojen dne 22. sept. 1803. v Orehovcih pri Lutomerii na Štajerskem. Ro končanih giinn. študijah je stopil kot bogoslovec tržaške škofije v goriško bogn-slovnico. Bolehal je dolgo časa na vnetju v hrbtišču. V bolnici je ležal dva meseca. Njegovi sorodniki razen sestre Marije, ki je bila do zadnje ure pri njem, žive v Lutomeru. Njegovo blago dušo priporočamo vsem č. sobratom v me-mento. Svetila jej večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje. Hlagoslovljenje nove kapele v Slov. sirotišču oziroma v »Slovenskem dekliškem zavodu« bo v soboto dne 20. t. m. ob 6’/s zjutraj. V »Slov. dekliškem zavodu« v Gorici. Ponte Isonzo 32, je za slovenske u-čenke in dijakinje še prostora. Zavod nudi v vsakem pogledu velike ugodnosti in se smejo stariši popolnoma zanesti. da so njih otroci tu v najboljših rokah. Izpred sodišča. Minole dni se je vršila sodnijska obravnava proti učencu ML razreda tukajšnje realke Miroslavu Božič iz čepovana, ki je koncem leta 1912 in začetkom I. 1913 izmaknil iz fi-zikaličnega kabineta realke ter iz laboratorija Medvedovega kinematografa neke motorje, žice itd., vse seveda h namenom, da bi delal poiskuse v študijske namene. Obravnava je trajala dolgo časa in konečno je bil Božič oproščen. Porotno sodišče v Gorici prične kakor smo že poročali svoje delovanje dne 20. oktobra. Vršile se bodo, kolikor je sedaj znano, obravnave, in sicer proti onim ponarejalcem in razpečevalcem denara. katere so lani v Gorici zasačili. proti dvem osebam iz (iradeža zaiadi detomora oziroma sokrivde detomora, nadalje obravnava proti odgovornemu uredniku lista »L' Fco del Litorale«, katerega toži deželni svetnik in deželni odbornik dr. Rettarin zaradi razžaljenja časti potom tiska, ter obravnava proti istemu uredniku, katerega toži dež. odbor istotako radi razžaljenja časti potom tiska. m Onemogočeno zborovanje železničarjev. Člani železniškega »Recht-sehutzvereina« so hoteli obdržavati v torek zvečer zborovanje, na katerem bi poleg svojih zadev razpravljali tudi o nastopu dr. Dereanija pri demonstracijah povodom nemške slavnosti. Zborovanje so hoteli imeti v neki gostilni v pokopališčih ulici. Ker je bila gostilna polna slovenskih gostov, so hoteli nato zborovati v Vidovi gostilni pri drž. kolodvoru. A tudi tam so se zbrali številni Slovenci, tako da se zborovanje ni moglo vršiti. Zato so Nemci preložili zborovanje. Pred kolodvorom se je nato zbralo kakih 200 oseb. ki so demonstrirale. m Novo vino. Goriški muiiicipij razglaša. da je v mestu pAd kaznijo prepovedano točiti novo vino pred 20. oktobrom. Prestop v katoliško cerkev. H katoliški veri je prestopila in bila krščena g.čna Ciina Luzzatto, hči znanega advokata Rajmunda Luzzatto. 900 K primanjkljaja imajo baje Nemci od zanje veselice na Telovadnem trgu. V bolnišnico usmiljenih bratov so prepeljali: 191etnega Antona Golja iz Grahovega, ki se je pri delu ranil na desni roki; 19letnega Karola Stekar iz Cerovega, ki je zadel, ko se je hotel, vozeč se na kolesu, ogniti nekemu možu. ob drevo ter se precej težko poškodoval; lSletnega Frančiška Jejčič iz Svinega pri Šmarjah, kateri je zadobil liri streljanju s topiči več ran na obrazu in na prsih in mu je odneslo tri prste leve roke. Trgovci pozor! Odkar je prevzelo c. kr. okrajno glavarstvo posle prenesenega delokroga, je bilo več trgovcev in obrtnikov že ovadenih, ker se niso držali odredb glede zapiranja in odpiranja trgovin. Da se izognejo globam in drugim sitnostim, opozarjamo trgovce in obrtnike, naj se natančno drže določenih ur za odpiranje in zapiranje svojih lokalov. m Brez luči je vozil izvošček F.rnest Lisjak ponoči, a si ni nič prihranil, kc-r mora plačati 2 K globe. m Kokoš je ukradel Ludvik Kumar iz Gorice posestniku Andreju Radovan. Za to je dobil 24 ur zapora. tnSluŽba lekarn. Od 21. do 28. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: Cristofoletti - K ii r n e r. Iz goriške okolice. g Lokve. V Lokvah pri Trnovem je 14. t. tn. nagloma umrla 56letna Katarina Voglar. Zadela jo je kap. — Dne 10. t. m. je minoio 3 mesece, odkar ni pri nas umrl nikdo. g Lokovec. Z ozirom na žalostne gospodarske in finančne razmere, v katerih se nahaja občina Lokovec, je deželni odbor naprosil c. kr. namestništvo, da se zavzame pri c. kr. osrednji vladi za to, da izjemoma podeli 50 G podporo za zgradbo kapnice v tamkajšnji občini. ki je proračunjena na 12.200 K. — Deželnemu zboru bo deželni odbor predlagal, da se podeli tudi iz deželnih sredstev primerna svota v ta namen. — Županstvu se je naročilo, da si izposluje starešinstveni sklep glede kritja vseh stroškov, ki ostanejo po odbitku deželne in državne podpore. Kmetijsko društvo v Vipolžah bode imelo izvanredni občni zbor dne 2!. sept. t. I. v društvenih prostorih. I >ncv-ni red po pravilih. - Odbor. K Zanjke je stavil zajcem Andrej Kralj i/. Dornberga. Obsojen je za to na tri dni zapora. Iz ajdovskega okraja. a Z Vipavskega sc nam poroča, da ne manjka tudi letos dunajskih vinskih kupcev Nakupili so tudi ali vsaj '.aarali že več mošta. Plačujejo ga po 28 do 32 K. — Zadnje dni je začelo zopet deževno vreme, kar grozdju seveda prav nič ne prija. Ce bi deževno vreme še naprej trajalo, prisiljeni bodo Vipavci s trgatvijo pričeti poprej kakor so nameravali. Grozdje je dozorelo in vino bode lelus mnogo bolje od lanskega. Iz cerkljanskega okraja. c Županstvu Cerkno se je nakazal znesek 600 K kot prvi obrok deželne podpore za zgradbo občinskega vodovoda v Gorenjih in Dolenjih Jaznah. Iz tolminskega okraja. Protialkoholno društvo »Sveta vojska« v Tolminu priredi v nedeljo 21. t. m. ob 2. uri popoludne v ljudski šoli v Tolminu shod, na katerem bo predaval g. dež. sadjarski učitelj M. Humek o uporabi sadja. K obilni vdeležbi vabi odbor. t Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji, reg. zadr. z neom. zav., je imela prometa 1. leto K 38.45.'.!«, II. leto K 112.232.91, III. leto K 103.80J.57, IV. leto K 153.709.48, in V. leto (1912) K 160.101.94. Na občnem zboru, dne 14. t. m., je bil izvoljen, z malimi spremembami stari odbor z načelnikom g. Andr. Manfreda. t Iz Idrijske doline. Pred enim letom se je sklenil v deželnem zboru vodo-pravni zakon. Ne vem sicer kake določbe vsebuje, a vseeno Vam sporočim, kar mi teži srce. — Reka Idrijca teče no dolini in mnogo ob njej ležečih hiš nima druge vode za piti in kuhati kot Idrij-čino. Vsak si lahko misli, s kakim zaupanjem pijemo mi to vodo. Včasih pride po vodi doli kaka crknena žival, pa tudi take brezobzirneže imamo, da vodijo celo straniščnico v vodo. Prosimo sl. c. kr. glavarstvo, naj se za stvar zanima in naj odredi potrebno, da sc kaj takega odpravi in v bodoče zabrani. t Pobegnila je od svojega moža neznano kam Marija Hvala iz Zalisca ufcč. Grahovo. Mož prepove dajati ji blago ali denar na njegov račun. t Od nekod nam javijo, da je nekdo toliko časa lazil in moledoval okrog lovcev iz Trsta, da so ga vsprejeli v službo za lovskega čuvaja. Ta mož pa je pred par leti ostrelil dečka, ki je tičal za grmom, misleč, da je srnjak. Iz kobariškega okraja. Pozor! Zahvala in priporočilo. — Koncem julija t. I. sem podpisani Franc Gregorčič, posestnik na Krnu štev. S predlagal svoja poslopja in premičnine v zavarovanje pc krajevnem zastopniku g. Leopoldu Humar na Banjšicah pri c. kr. priv. avstr, zavarovalni družbi »Dunav« na Dunaju. Dne 6. avgusta 1913 mi je zgorelo gospodarsko poslopje in deloma tudi hiša. — Polica še ni bila izdelana in seveda tudi zavarovalnine še nisem plačal. — Vkljub temu, da torej zavarovalna pogodba še ni bila v veljavi, mi je pa vendar naša c. kr. priv. avstr, zavarovalna družba »Dunav« na Dunaju po njenem generalnem zastopu v Ljubljani izplačala odškodnino v znesku K 1000 (eden tisoč); za to resnično dobrohotno postopanje izrekam imenovani družbi najtoplejšo zahvalo in jo priporočam kot res zaupanja vredno vsem posestnikom. Obenem se tudi is- kreno zahvaljujem krajevnemu zastopniku g. I.eop. Humar na I3ranjšicah, Ki mi je šel v resnici na roko. Krn pri Kobaridu, dne 16. avgusta 1913. Franc Gregorčič I. r. posest, in zavarovanec. kbd Iz Krnskih bivališč. Kdor čita naše liste, vidi, da se malokdo oglasi v naših listih iz naših bistrih, planinskih krajev. V naslednjem hočem napisati nekaj, kar sem opazoval iz preteklih in sedanjih in morda za bodoče čase, ker noče »Novi Cas« tudi sedaj, po volilnem boju, povedati kaj poštenega, kakor želi ljudstvo. V vsaki številki čitamo napade na starostrujarje, tako da je ljudstvo že sito do grla tega pisarjenja. Ljudstvo ie zato sklenilo, da odpove naročnino "Novega časa« in ga pošlje odkoder je prišel, ako ne neha s svojimi napadi do novega leta. Ljudstvo se zave, da "Novi Čas« slabo piše o zaslužnih možeh, ki so v stari struji. V svojih napadih je šel ta list mnogo dalje kakor pa »Gorica« in »Prim. List«. Bodi povedano, da nam novostrujarji vedno postavljajo za vzgled S. L. S. na Kranjskem in njeno časopisje. A povedano jim bodi, da ie »Domoljub« pisal pred nekaj leti, da šteje med pristaše S. L. S. tistega, ki dela na to, da b i b i I a S. L. S. močna in edina, s pristavkom, da je tak mož vse časti vreden, ki zasluži spoštovanje. Oglejmo si pa delovanje »Novega Časa« in njegovih pristašev! Ali moremo o njih trditi, da so delovali v smislu »Domoljubovih« besed, ki jih stavlja »Novi Čas« za vzgled? Ne in ne! Pač pa nasprotno. O tem se je prepričalo ljudstvo okolu Kobarida. V kobariški okolici se pripravljajo nekateri ljudje za odhod v Ameriko. — Kdor bo odšel, mu želimo onkraj oceana obilo sreče. Iz komenskega okraja. km Iz Škrbine. Ker je resnica vsakemu ljuba, tako jo tudi jaz ljubim, sovražim pa neresnico; zalo sem prisiljen, opozoriti gos. dopisnika, ki se me je obregnil v št. 37 11. sept. 1913, pod dopisom »Škrbina« v »Prim. Listu ( na njegovo neresnica Dopisnik trdi: j.Na plesu 31 avgusta 1913 je bil tudi nek mladenič, katerega brata so isti dan pokopali.« Že sam pomankljivi stavek (njegov spis, vsebina) priča neresnico; zdi se mi, da hoče s tem povedati, »da je plesal, bil na plesišču, opravljal vse potrebno pri plesu« a to ni res. Res je pa, da sem član bralnega društva »Narodni dom« v Škrbini, ki je istega dne priredilo ples. Res je tudi; da so bratu pokopali 6 mesečnega sinčka, zaradi česar sem z družino žalujoč ostal doma. Dopisnika prosim, ako ima v sebi kaj poštenosti, da dokaže resničnost njegovega dopisa s svojim lastnim podpisom. drugače ga smatram za lažnika. Ivan Fakin, mladenič, resnicoljub. km S Krasa. Minulo je precej milo in hladno poletje s preobilnim dežjem. Nastopili so bili lepi topli dnevi. Ajda je v najbujnejšem cvetju ter obeta biti bogati pridelek. Lep pogled je na razcve-teno ajdo; valovito se krčijo polnoraz-cveteni cveti, čebelice po njih frče ter nabirajo si sladko strt. Po opustošenju vsled toče se je grozdja mnogo poizgu-bilo (odpalo na tla. posušilo se), ostalo pa prav dobro zori. Vino bo mogoče boljše od lanskega, tako belo vipavsko, upamo, da tudi kraški teran. Druga poljščina obeta srednje pridelke. km S Krasa. Krčmarji se pritožujejo. da malo točijo. To ni čudno. Dnevi so hladni, vino drago, osmič vse polno in vino v njih poceni. Letos so res krčmarji malce osmojeni. — Čebele imajo letos dobro letino. Žal. da na Krasu tna! j skrbijo za to koristno živalco. km Medvejska vas. — Pri nas je letos prav živahno. Polno je sena. pa tudi turšice in Božje kapljice. km Komen. Dne 1. okt. se bo začela nadaljevalna obrtna šola. Vsled tega je bila II. t. m. posebna seja, ki je določila, za risarski pouk g. učitelja iz Branice. Za drugi potrebni pouk pa začasnega voditelja komenske šole. km Tublje. Dne 11. t. m. zvečer so zapazili pastirji na pašniku 4 neznane fante. Ker se je bliskalo in grmelo, so zlezli v eno uto. Pastirji so to povedali doma. Hitro se je zbralo 10 hrabrih možakov z vilami in koli in šli so proti uti. Prišli so 'do ute in začeli so ptičke spravljati na svetlo. — Prvega je potegnil vun njegov oče; ta je vsklik-nil: »Oče, pustite me, saj sem jaz!« Oče pa odgovori: »Ker si ti, pojdi prvi vun!« Potem so vse štiri spraviii na svetlo in so jih peljali k županu. Seveda so se zvijali, da bi ušli ali zaman. Hitro so šli po orožnike, ki so mladeniče zvezane peljali v komenski zapor. — Vsa vas je bila pokoncu. Tički so menda vsi kraški potepuhi, ki so po raznih kiajili že mnogo pokradli. Isti dan jih je videla ena žena iz naše vasi v Trstu vse štiri skupaj. Poznala je domačina. km Komen. 14. t. m. je imelo katoliško sl. iz. društvo veselico, ki je dobro vspela. km Kosovlje. Trgatev kaže pri nas dobro. Trte so zdrave in zelene kot lovor. Grozdje pa črno kot oglje — no, saj nismo imeli že več let skoraj nič. Potrebni smo da nas Bog dobro pogleda pod Komnom. kmVolčjigrad. — Še nekaj terana je na prodaj v naši vasi. Krčmarji naj si ga priskrbijo, ker ne bojo smeli točit novega bržkone do Vseh Svetih. Kmetje ga dajejo poceni, samo da si spraznijo sode za novega, ki kaže izvrstno. Iz korminskega okraja. kr Medana. V svoji seji dne 17. avgusta t. I. je sklenilo naše starešinstvo ustanoviti za svoj okoliš občinski posredovalni urad. To je prvi tak urad, ki se je ustanovil v naši deželi. Za zaupnike so bili izvoljeni župan Anton Zuc-chiati, podžupana Henrik Perin in Fran Kraševec, ki so si izvolili za predsednika župana Zucchiati-ja. Iz fržiškega okraja. Shod za ustanovitev slovenske šole v Tržiču. Za minulo nedeljo so sklicali nekateri tržiški slovenski rodoljubi v Tržiču shod za ustanovitev slovenske šole. Napovedali so javni shod v hotelu »International«, a na hujskanje nekaterih tržiških Lahov je politična oblast, oziroma c. kr. okrajno glavarstvo tr-žiško prepovedalo javni shod in to zaradi tega, ker se je bilo bati nemirov, tembolj, ker so min. nedeljo Slovenci v Gorici demonstrirali po ulicah. — Zalo pa se je vršil zaupni shod v sobi imenovanega hotela. Na shodu, na katerem je bilo zbranih okrog 100 slovenskih sta-rišev, je govoril g. dr. Otokar Rybar iz Trsta, ki je pojasnil težave, ki so združene z ustanovitvijo slovenske šole. -Ustanovil se je šolski odbor, ki naj pripravi vse potrebno, da se ustanovi »Šolska družba«, ki naj potem vse potrebno po vzorcu »Šol. Doma« v Gorici ukrene, da se začne enkrat resno delo za ustanovitev prepotrebne slovenske šole v Tržiču. — Upanje je, da se z združenimi močmi posreči s časom o-snovati v Tržiču slovensko šolo, kajii slovenskih šolodolžnih otrok je v Tržiču okrog 120. — Na shodu, je govorilo še par drugih govornikov, ki so navduševali tamošnje Slovence k u-strajnemu delu za ustanovitev slovenske šole. — Dal Bog. da bi seme, ki sc je vsejalo v nedeljo v Tržiču, rodilo zaželjeni sad. Grozna železniška nesreča bi se bila kmalu pripetila sinoči na južni želez- nici med postajama Ronki in Tržičem. Brzovlak, ki odhaja iz Gorice ob 7.46 uri zvečer sc je nahajal med postajama Ronki—Tržič, na istem tiru, po katerem je vozil brzovlak,ki pride iz Trsta v Gorico ob 8.30 uri in odhaja s tržiške postaje ob 8. uri zvečer. Obadva vlaka nahajala sta se seveda v največjem diru. K sreči se je posrečilo še pravočasno ustaviti vlaka, ki sta se približala drug drugemu na 100 m razdalje. Da je zavladal velikansk strah med potniki,, ko so izvedeli, v kaki nevarnosti so se nahajali, razume se samo ob sebi. Drobtinice. Berolin -I milijonsko mesto. Scdai šteje Berolin 3,970.664 prebivalcev. — Računajo, da bo mesto štelo koncem leta 4 milijone prebivalcev. Fanatičen patrijot. Iz Tokia poročajo: V zunanjem ministerstvu si je neki obiskovalec prerezal trebuh v protest, ker japonska dinastija ničesar ne dela. Najdražje mesto za poslanike je Peterburg, kakor je splošno znano. — Stroški za reprezentacijo so naravnost silni. Sedanji avstro-ogrski poslanik grof Thurn-Valsassina gre sicer iz Peterburga iz političnih vzrokov, toda go vori se, da je že pred letom dni izjavil, da se noče gospodarsko vpropastiti v Peterburgu. Njegov predhodnik grof Berchtold je zdržal samo par let, nato pa prosil za premeščenje. Grof Aehrenthal, ki je bil preje jako bogat posestnik, je po poslaništvu v Peterburgu zapustil jako zmanjšano premoženje. Princ Lich-tenstein, ki je bil pred njim v Peterburgu, je jako bogat, da se mu tudi poslaništvo v Peterburgu ni nič poznalo. Navadno se pošljejo v Peterburg le najbogatejši aristokrati, pa kljub temu ne more nobeden dolgo zdržati. Velika elementarna katastrofa. Pri vasi Šimbark se je v torek pogreznil cel gozd v obsegu 80 oralov, s sedmimi hišami. Na mestu, kjer je poprej stal gozd, se je pojavilo sedaj malo jezero. Prebivalci pogreznjenih hiš so se še pravočasno rešili. V varstvo rudništva v novih srbskih krajih je srbska vlada izdelala načrt zakona, glasom katerega bo srbska država sama prevzela vsa še prosta ru-dosledstva, da se tako zabrani špekulacija. Obenem se je napravil podroben načrt za iskanje rud. Pomanjkanje učiteljstva v Srbiji. Da se pomanjkanju učiteljskih sil vsaj nekoliko odpomore, je srbski glavni na-učni svet določil, da morejo postati stalne učiteljice tudi ona dekleta, ki so dovršila višjo dekliško šolo. Zdravilno kopališče pri Štipu. V neposredni bližini Štipa se nahaja izvrsten žveplen vrelec s 60 stopinjami toplote. Zdravniki so mnenja, da ima vrelec veliko bodočnost kot zdravilno kopališče. Koliko gozda ima Avstrija. V naslednjem podajemo čitateljem svote avstrijskega gozda v okroglih številkah na hektarje. (1 hektar = 10.000 kvadratnih metrov). Skupno ima Avstrija gozdov 9,777.935 ha. Po deželah pa se ta svota razdeli sledeče: Nižje Avstrijsko: 680.269 ha, Zgornje Avstrijsko: 407.750 ha, Solnograško 231.908 ha, Štajersko: 1,075.255 ha. Koroško: 455.896 ha. Kranjsko: 442.201 ha, Tirolsko: 1,036.600 ha, Predalberško:71.387 ha. Goriško: 66.776 ha, Trst: 2202 ha, Istra: 164.382 ha. Dalmacija: 380.884 ha, Češko: 1,507.627 ha. Moravsko: 610.475 ha, Šlezija: 175.835 ha, Galicija: 2,021.230 ha in Bukovina: 451.231 ha. — LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec . . . . 31. 26, 72, 12. 17. Priloga »Primorskega iisla" sl. 38 z dne 18. septembra 1913. Humanistična in realna gimnazija. Goriški »Novi čas« je bil edini uiecl slovenskimi listi, ki z novo goriško slovensko gimnazijo ni zadovoljen. Ves drugi slovenski svet je povdarjal važnost in pomen tega dejstva, da smo dobili v Gorici enkrat samostojno gimnazijo s popolnoma slovenskim učnim jezikom. Tudi po drugih slovenskih pokrajinah so se razveselili te ustanovitve, ker znajo ceniti tako važno pridobitev, ki pomeni za goriške Slovence novo kulturno dobo. Do sedaj smo se izobraževali posredno potoni nemškega jezika in potom nemške kulturne, sedaj pa stojimo na lastnih nogah in sedaj lahko pokažemo tujcem, da se na podlagi naše kulture doseže ravno tako lahko ono stopinjo omike in olike kakor pa na podlagi nemške. »Novi čas« pa iz raznih vzrokov z novo slovensko gimnazijo ni zadovoljen. Kar se tiče oprave in stavbe smo že pojasnili, kako stoje stvari in mislimo, da bo tudi »Novi čas« sedaj potolažen. Rolcg tega pa je spravil »Novi čas« še en »dokaz« proti novi slovenski gimnaziji na dan, češ, da je sedanja slovenska gimnazija, humanistična, klasična zastarela; nova nemška in laška sti pa realni gimnaziji, moderni, aktualni itd. In zato naj bi bila tudi slovenska gimnazija realna in ne humanistična, da bi bolj odgovarjala duhu časa. Zdi sc nam pa vendar, da tudi za tem grmom tiči nekaj drugega. Bistveni razloček med našo slovensko iu nemško realno gimnazijo je ta, da na realnih gimnazijah odpade grščina za vse, kar pa dandanes že ni več tako važno. Tudi na navadnih gimnazijah je grščine lahko oproščen v 3. in 4. gimn. razredu, kdor se za to o pravem času oglasi. Razun tega je dandanes grščina že tako olajšana in vse težje naloge so skoro odpravljene, tako da za dečka, ki je količkaj talentiran, to ni posebna težava. Kar se tiče modernih jezikov, pa bo na novi slovenski gimnaziji v tem oziru vsestransko preskrh-bljcno, da se bodo dečki lahko temeljito priučili laščini in morda tudi francoščini, ako sc bo kazala potreba. Hrvaščina sc bo tako ali tako gojila že pri vsakdanjem pouku iz slovenščine v višjih razredih. Kar se tiče risanja, je bilo že do sedaj uvedeno kot neobvezen predmet, a skušalo se bode doseči tudi za to stroko stalne tedenske obvezne ure, kakor je to za telovadbo že določeno, iu je tudi že imenovan zato stro-kovn učitelj. Sploh pa je danes gimnazija že sama na sebi skrajno modernizirana in o tisti »zastarelosti«, katero vidi »Novi čas«, pač ni niti govora; to vedo stariši in učenci. In naravnost neodpustno bi bilo, ako bi kdo sedaj poslal svojega otroka v nemški zavod, ko ima slovenskega ravno pred nosom. Od strani »Novega časa« pa je tako pisarjenje kot smo ga brali predzadnji petek naravnost zavijanje dejstev in zdi se, kakor bi hotel »Novi čas« raje imeti slovensko realno gimnazijo, da bi imel potem več uzroka udrihati po njej kakor sedaj in bi morda tako še več otrok odvrnil od nje kot sedaj. Kaj pa bi nam koristila realna gimnazija. V danih razmerah prav nič, pač bi nam pa škodovala. Ker če bi imeli enkrat slovensko realno gimnazijo, potem bi ne imeli nikoli več ne realke in ne humanistične gimnazije. Zato pa je edino pametno, da imamo za sedaj klasično gimnazijo na eni strani, drugi dečki ki so talentirani bolj za realne stvari, naj gredo pa v realko, ki bo sedaj imela po večini slovenske študente, ker bodo Lahi in Nemci obiskovali vsi svoje nove zavode. Naravnost nepolitično bi bilo za nas vzeti realno gimnazijo in se tako oropati pravice, do realke. Potem bi vlada počasi lahko gori-ško realko čisto navadno odpravila, kajti nujne potrebe po njej bi potem pač več ne bilo, ker bi šel več malokdo ali nobeden na realko. In »Novi čas« hoče tako »koristiti« goriškim Slovencem, da bi jili oropal za en srednješolski zavod. Taka politika izgube je sicer pri »Novem času« menda načelo, a za nas goriške Slovence to, kar »Novi čas« pridiguje, prav gotovo ni. In še nekaj! To zadnje nas pa še prav posebno zanima in upamo, da nam bo to točko »Novi čas« gotovo pojasnil. Ako bi se zgodilo po želji »Novega časa« bi namreč sedaj v Gorici ne imeli nobene humanistične gimnazije, ampak tri realne gimnazije in eno realko. Radovedni smo sedaj, od kje bi dobili na ta način potrebni duhovski naraščaj na Goriškem, kjer je duhovnikov vendar še dosti premalo. Realne gimnazije vendar niso zavodi, ki so podlaga za teolo-gične študije, to bo menda vedel tudi »Novi čas«. Torej že s tega stališča, ki bi moralo biti pri »Noveni času« na vsak način znano, je gotovo boljše, ako imamo Slovenci popolno klasično gimnazijo. Ob koncu bi opozorili gospode pri »Novem času« na članke, ki jih je svoj čas napisal »Slovenec« glede idrijske realke. Na Kranjskem imajo štiri slovenske gimnazije in nobene realke razun idrijske, in vendar je bil »Slovenec« p roti realki v Idriji in je zahteval gimnazijo, češ, z gimnazijskimi študijami je dijaku odprtih dosti več poli do kruha kot pa z realko. Ce so hoteli na Kranjskem imeti še celo peto gimnazijo, zakaj bi mi ne imeli prve in edine. Na vsak način je pisanje »Novega časa« skrajno neosnovano in brez prave podlage. Gospode jezi seveda, ker nimajo oni pri tem niti črhniti in zato nekako nalašč pišejo tako vznevoljeno — da se milo izrazimo — o novem zavodu. Mislimo pa, da »Novi čas« ne bo nikogar premotil, da bi ne dal svojega otroka v slovenski zavod, kakor je to dolžnost vsakega zavednega očeta. Kdor pa ima dečka, ki nagiba bolj do realnih študij, ta naj ga pošlje mirno v realko, ne pa v nemško realno gimnazijo. Realka in gimnazija naj cveteti in se razvijati, tako bo najbolj vstreženo slovenskemu šolskemu vprašanju v Gorici. Novi vek. Romantičen Igrokaz v petih dejanjih, Spisal %* (Dalje.) Deseti prizor. Prejšnji ter solkanske in grgarske deklice mej njimi: Marica, Alojzija in Ivanka, Uršulinc tov. in drugi ljudje^ Marica: Glej jo, mrtva je. O ti uboga Urška. (Začne jokati.) Slutila sem, da se je kaj zgodilo, ker je ni bilo pri sprejemu. Prvi m o ž:. Ni mrtva, ne! Alojzija (ki prime Uršulo za roko); Urška, Urška! Drugi m o ž: Pustite jo, da jo neseva domov. Ivanka: Saj je pogledala! Ni mrtva, ne! Prvi mož: To so naredili Lu-trovci, naši prijatelji. Tako bodo delali v tistem novem veku, ki nam ga vedno obetajo. Uršula (poluglasno): Odpuščam. Marija F e r I i g o j (jokaje): Da, da, vse odpuščaš, otrok moj! Le bodi mirna. Urška zlata! Prvi mož: Pojdimo! (Začnejoz njo odhajati. Mati jo drži za roko in se joče.) Drugi mož: Zdaj nesemo pobito nedolžnost. Prvi m o ž: Toda Lutrovci ne bodo zmagali nikdar! Drugi mož: Nikdar! (Klici: Nikdar. nikdar!) (Zavesa pade.) (Dalje prih.) Gospodarsko. Vinski pridelek raznih držav znaša okroglo sledeče svote: Francosko 51 miljonov lil, Italija 33 milj. lil, Španija 17 milj. lil, Avstrija 7.8 milj. lil, Nemčija 3.9 milj. hi, Rusija 2.8 milj. lil, Združene Države 1.4 milj, lil, Grško 1.3 milj. lil, Švica i.2 milj. hi. Popije pa se na osebo: na Francoskem 126 I, v Italiji 120 I, na Grškem 109 I, na Španskem 95 I, v Švici 71 I, v A v s t r i j i 2 0 I, v Nemčiji 6 I, v Rusiji 3 I, na Angleškem 1.8 I. v Združcnh Državah 1.4 I. Računski zaključek avstrijske lote-• rije za I. 1912. Igralo se je skupno 102,588.950 krat. Svota vloženega denarja znaša 41,898.574 K. Dobitki so znašali pa 22,791.055 K. Čistega dobička je torej bilo 19,107.519 K. Odbiti je treba še upravne stroške v znesku 2,381.000 K. tedaj je ostalo državi iz loterijske igre čistega denarja 16,726.519 K. Največ sc igra na Nižje Avstrijskem (Dunaj!), najmanj pa na Koroškem in v Dalmaciji. Vzdigovalo se je 210 krat, vseh loterijskih razprodajahiie je bilo pa 3030. Naročbe ameriških trt iz državnih trtnih nasadov Primorja za dobo sajenja 1913—14. Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1914 proti plačilu odda nastopna množina ameriških trt pod temi-le pogoji in sicer: I. 20.000 cepljenih raznih evropskih vrst, cepljenih na velikolistno Riparjo in Rupestris montikolo. 2. 300.000 korenjakov (bilf) veliko-listnc Riparje in Rupestris montikole. 3. 800.000 kolči (reznic) velikolist-ue Riparje in Rupestris montikole. Cene trt za 1000 komadov so te-le: a) ameriške cepljenke stanejo 140 kron; b) ameriški korenjaki (bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 K; c) ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožneje 16 K. Potrebo revnejših vinogradnikov, koji naročijo trte po znižani ceni, mota županstvo vestno in resnično potrditi. Cepljenke oddajale se bodo posameznikom le v manjših množinah, glavno v svrlio razširjenja boljših trtnih vrst. Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 komadov kolči, si namestništvo pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno številu naročb znižati. Trte je naročiti najkasneje do 31. oktobra t. 1. potom občine, pri kateri se v to svrlio nahajajo posebne tiskovine. Pozneja naročila se ne bodo upoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem uaro-čilnem izkazu v razpredelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne pole taki,j poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestništvemu svetniku v Trstu, magistratu v Rovinju), da jih predloži c. kr. namestništvu. Trte oddajale se bodo samo primorskim vinogradnikom Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt. Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Monfalcone) oziroma Kanfana-ru. Dotični znesek je položiti pri prejemu trt oziroma, ako se te dopošljejo po že- leznici, pošti ali karniku, se isti povzame z embalažnimi iu dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo-po lastni ceni. Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime, bivališče h. št. iu poklic; 2. davčno občino, v kateri sc? nahaja vinograd ki ga je obnoviti; 3. zaželjeno vrsto in množino trt; 4. železniško in poštno postajo, kamor naj se pošljejo trte. Ako bi bila zahtevana vrsta že pošla, ali če bi je ne bilo več v zadostni količini, nadomesti se ista z drugo. Trte je takoj po sprejemu pregledati; morebitne pritožbe je nemudoma prijaviti tukajšnemu c. kr. nadzorniku za vinogradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bode oziralo. Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da narede ameriške matičnjake v svrlio pridelovanja podlog. Prošnje za brezplačno prepustitev ameriških korenjakov v omenjeno svr-lio je vložiti do zgoraj navedenega roka naravnost pri c. kr. namestništvu. Koliko piva so zvarile avstrijske tovarne 1. 1912. Po izkazu dunajske trgovske in obrtne zbornice so izdelale naše avstrijske tovarne 1. 1912 skupno 21,637.758 hi piva in sicer skupno za 5% manj kot 1. 1911. Posamezne dežele kažejo sledeče svote. Nižjeavstrijsko 3,716,464 lil, Zgornje Avst. 1,077.219 lil. Solnograško 451.963 lil, Štajersko 1,302.949 hi, Koroško 239.114 lil, Kranjsko 106.733 lil, Primorsko 131.222 hi, •Tirolsko 587.999 lil, Češko 10,221.675 lil, Moravsko 1,615.637 lil, Šlezija 565. 456 lil, Galicija 1,459.395 lil. Bukovina 167.934 hi. Ako prištejemo še Ogrsko (2,932.090 hi) in Bosno (147.300 lil) tedaj dobimo za skupno državo zvarjenega piva 24,717.148 hi. — Pivovaren, ki so izdelale ta ječmenov sok, je skupno 48. Na prvem mestu stoji »meščanska pivovarna« v Plznu, ki je izvarila 981.400 lil. Štajerska tovarna Reininghaus je izdelala 460.600 lil, Puntigam pa 381.317 lil. Dreherjeva tovarna v Trstu je producirala 127.812 hi itd. Ako računimo lil piva povprečno na 4 0 kron, tedaj predstavlja količina v I. 1912 izvarjenega piva v naši monarhiji ogromno svoto 988,685.920 K t. j. skoro cela miljarda. g|||*hn išee 39*letni mož oženjen, brez UlUliUU otrok, zdrav, krepak, poštene preteklosti in neomadeževan. Sprejel bi službo za hišnega oskrbnika, čuvaja, vratarja itd. Govori slovensko, italijansko in nemško. Prevzel bi tudi kako drugo službo. Pojasnila daje uprava „Prini. Lista". Trvdka 0. ZAJEC trgovina /, žele/Jeni v Gorici v kiši ,,goriške ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga.) Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, stianiščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in purnpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne. ZAHVALA. Podpisani se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so povodom nenadne smrti našega soproga oziroma očeta PETRA RIJAVCA nam izrazili svoje sožalje. Posebej se še zahvaljujemo preč. g kurat« Fr. Kodriču, družini g. gozdnega oskrbnika, gg. gozdarjem in sploh vsem dragim domačinom, ki so v tako obilnem številu spremili telo pokojnika do kraja večnega počitka Hvala tudi domačim dekletom, ki so ob njegovem truplu prepevale lepe pesmi. Ilog vsem plačaj ! TRNOVO pri GORICI, ti. septembra 1913. Andrej, Jožef, sinova. FrančiSka Kijavee, soproga. Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem mostu St. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moSke obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. Usnje podplati. Vrvarsko < 1111111 ■ 1111111111 ■ 1111111111111111111 ■ 11111111111111 ■ 1111 ■ blago. I. Drutovka, Gorica ii 111111 n i n i ■■ 11111111 ■ i ■ 1111111111111111111111 ■ 11 • ■ 1111111 nasproti „Monta“, odli- m n 1111 n 11 i iTi 11111111111111111 iiimi i i 11111111 n 111111 ■ ■ 111 kovann delavnica nadpla- 111II1111III II11111111111 11111II111II111III1111MIII11 tov. — Veliko izbera obuvala. Illll IIII11111111.11111111111111111111111111II11111 111111111111 JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky> v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke m šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev Sante Busolini trgom z jedilnim blagom d Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13 v ulico sv. Antona Štev. 2 tik trgovine s. Ig. Saunig. V r. ovili prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — istotako tudi v svoji podružnici v Solkanu št. 311. Obenem priporoča svojo apnentoo v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno. [p dn □□□q] □ Voda „Vichy“ Q □ umetno napravljena, najbolj!!,'i hladilna n pijača v poletnem času. se uživa naj- I I prikladneje kot pridatek vinu ali siru- " □ pom. Umetna voda »Vichy■ fooeooo^ Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in tanniosBšho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah, okraj Sežana zapriseženi sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nadrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. Najboljše in najmodernejše sukno bc moške in volneno na henske obleke ran-pošilja najceneje Jugoslov. raapošiljalna R. STERMECKI v Celju š(. $04. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni uotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotani se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. j) Odlikovana pekarija ^ ^ ^ in sladftičarna ^ f K. Draščik j Q v Gorici na Kornu ^ A (v lastni hlil) 2 Izvrtaj« naročila vsakovrstnega ^ W peciva, tort«, holai« n birmano« ^ ♦ In porok«, pinc« Itd. Prodaja različna fina vina in likerj« na drobno aU orig. buteljkah. Pri- • poroča m (L obilnstm. Cen« jako nizke. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svoio dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, na) se obrne do tc tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Trgovina z usnjem v Kapuolnskl ulici št. 2 C«Pri Lisi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje iu najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP IBARDŠld, trgovec. Viktor Toffoli-Gorica prva zalo£a oljkovega olja Tla T>atro 1 - Via Stninatio 10,| Oljklno olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucoa, Nizza, Oneglja. — — Cene so sledeče: Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje ...» „ 1.12 Istrsko oljkino olje. „ „ 1.28 Valona...................... , 1.40 Bari...............„ „ 1.40 Oneglia..................... „ 1.60 Lucca....................... „ 2.— Nizza....................... „ 2.40 Sprt-Jema naročila ter pošilja Iranko ua doni, kakor tudi ua dežele In izven države. {linfl m°tno, zavreto se popravi kakor ■ IIIU| tudi odvname se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. JOSIP CULOT vRaštelJu št. 2 -25 [v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnega! igrač, okraskov za b žično drevesce in punčk za igračo. Razpela iz kovine in losa, rožni venci, podobice, rakovice iz volne in sukna, moSke in ženske no-govice, irevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debele, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd. itd. izdajatelj in oJgovorni urednik J Vin polšek > Cork Tiska,Narodna Tiskarna' v Uoricl (odgov. L Lukežič.