PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 7096 AA 60100200 KNJIŽNICA jA UC1 JE 1 P-P,.132 dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 Mr - Leto XLVIII. št. 218 (14.309) Trst, sobota, 19. septembra 1992 DSL napoveduje nasprotovanje v parlamentu in zahteva nove ljudi za vlado preobrata Gospodarski ukrepi Amatove vlade povzročili burne reakcije v državi Vladna koalicija v celoti podira sprejete ukrepe - Sindikati napovedali protestne akcije Pozitivno stališče republikancev - Evropska komisija ugodno ocenila Amatov program RIM — Sprejeti gospodarski manever Amatove vlade, ki naj bi državno blagajno z večjimi prihodki in manjšimi izdatki odebelil za 92 tisoč milijard lir, vrnil stabilnost lir, predvsem pa kredibilnost podjetju Italija, ki je vse bolj zgubljalo stik z Evropo, je dvignil pravi plaz reakcij, ki pa so po svoji vsebini diametralno nasprotne. Za nekatere je manever pozitiven in ga je zato treba podpreti, za druge pa je nepravičen oziroma celo povsem neprimeren. Predvideni ukrepi so globoko zarezali tudi na področjih zdravstva in pokojninskega zavarovanja, zato niti ni presenetljivo, da je včeraj po vsej državi prišlo do številnih spontanih protestnih manifestacij, pa čeprav se je vsedržavna konfederacija CGIL, CISL in UIL takoj po sprejetju ukrepov izrekla proti oklicu splošne vsedržavne stavke. Očitno je, da je v bazi položaj precej bolj vroč in ponekod so manifestanti blokirali avtomobilski in železniški promet. Sindikalna konfederacija CGIL, CISL in UIL pa je včeraj sprejela nekaj akcij, s katerimi naj bi podprli kritike in sindikalne predloge v zvezi s sprejetimi ukrepi. Tako so za petek, 2. oktobra, napovedali vsedržavno stavko celotnega javnega sektorja vključno s šolo. Upokojenci bodo 26. septembra imeli v Rimu vsedržavno manifestacijo, štiriurne splošne stavke (za datume in vzporedne manifestacije se je treba še dogovoriti) pa naj bi organizirali samostojno po deželah. Ob vsem tem je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pozornost deviznih trgov zdaj uperjena v Francijo RIM — Amatova napoved šokantnih ukrepov za potlačitev javnega dolga je pomagala liri malce navzgor (marka je kotirala včeraj v Frankfurtu dobrih 741 lir) in povzdignila borzni indeks MIB za 2,35%, vendar ima to obroben pomen. Kakšna bo dejanska vrednost italijanskega denarja v evropski devizni košarici, kamor naj bi se vrnil v torek, bo odvisnotudi od jutrišnjega francoskega referenduma o Maastrichtu. Zmaga njegovih nasprotnikov bi dokončno kronala prevlado marke v Evropi in dolarja v svetu; povsem podrejeno vlogo pa bi poslej igrali lira, pezeta, eskudo, sam francoski frank (o katerem Delors meni, da bi ga v primeru zmage zagovornikov maastrichtske pogodbe lahko celo ovrednotili) in seveda funt šterling. Angleški premier Major trdi, da se bo funt vrnil v EDS šele, ko bo Nemčija ubrala drugačno pot, toda njegov nemški kolega Waigel zanika odgovornost Bonna za devizno nevihto, čeprav dopušča možnost novega znižanja diskontne mere. Ne glede na puščice iz Londona pa bodo Nemci tarča kritik na današnjem washingtonskem vrhu finančnih ministrov in guvernerjev sedmih najbolj razvitih držav - večina jih že dolgo prigovarja Bundesbanko, naj poceni denar. Ciampi in Barucci jim bosta orisala Amato-vo terapijo, vprašanje pa je, če bo to dovolj. Ob zmagi zagovornikov Maastrichta v Franciji utegnejo »veliki« morda kaj prezrli, v nasprotnem primeru pa bo doživel italijanski ekonomski sistem nov hud šok. Skratka, škarje in platno imajo ta čas v rokah Francozi. Mednarodna skupnost si še vedno ni na jasnem kako preprečiti krvoprelitje Nadaljujejo se razprave o ZR Jugoslaviji in o prekinitvi bosanskohercegovske vojne Tudi včeraj se je nad Sarajevom dvigoval dima eksplozij (Telefoto AP) LJUBLJANA — Varnostni svet OZN bi moral že predsinočnjim sklepati o predlogu reoslucije, s katero bi samozvano ZR Jugoslavijo izključili iz svetovne organizacije. Vendar se zaradi velikih zadržkov Rusije in nasprotovanju Kitajske, da bi bil Beograd izključen, o tem še ni določil. Zaradi tega so imeli predstavniki Evropske skupnosti ponoči dodatna posvetovanja. Evropske države namreč še naprej vztrajajo pri predlogu svoje resolucije. Diplomati iz držav ES so po sestanku predstavnikov vseh dvanajst članov izjavili, da bi bilo lahko glasovanje danes ali v ponedeljek. Države članice ES v svoji resoluciji pozivajo ZR Jugoslavijo, naj vloži prošnjo za članstvo v Združenih narodih, njeni predstavniki pa naj se odrečejo sodelovanju na zasedanju Generalne skupščine. Vsekakor naj bi se Varnostni svet o osnutku nove resolucije čla- nic ES v OZN odločil do ponedeljka, ko se bo začela razprava na zasedanju Generalne skupščine. Kot je znano, je premier ZR Jugoslavije Milan Panič predlagal, da bi prosil za sprejem ZRJ v OZN, kar je zelo razburilo nekatere kroge v Srbiji. Srbska vlada je Paničev predlog zavrnila, saj meni, da bi bil postopek sprejemanja dolgotrajen, pogoji za sprejem pa za Beograd popolnoma nesprejemljivi. Predsednik vladajoče socialistične stranke Bori-sav Jovič je zato zahteval ponovno glasovanje o nezaupnici Milanu Paniču. Na obisku v ZDA se mudi tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki je v Ameriškem centru za strateške študije v Washigto-nu pred več kot dvesto udeleženci govoril o razpradu nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Edina možnost VOJMIR TAVČAR Marsikdo si želi, da bi bila mora že mimo. In bolj kot se bliža dan resnice, bolj se napetost stopnjuje. Francozi se bodo jutri na referendumu izrekli o sporazumu o Mastric-htu in od njihovega glasovanja bo odvisno, ali bo dvanajsterica nadaljevala na sedanji poti integracije, ali pa bo morala - če bodo vsi za to - začeti v bistvu znova in na novih osnovah. Pričakovanje jutrišnjega francoskega referenduma - predvsem pa negotovost, kako se bodo opredelili Francozi - je bila po splošni oceni vseh komentatorjev glavni detonator hudih pretresov na mednarodnih denarnih tržiščih, ki so prizadeli najšibkejše valute Evropske skupnosti: angleški funt, špansko pezeto, predvsem pa italijansko liro. Za funt in liro so bili udarci tako hudi in pritisk tako oster, da sta obe devizi začasno izstopili iz evropskega denarnega sistema in sedaj prosto nihata na tržišču, podvrženi edino zakonu ponudbe in povpraševanja. Fludi pretresi na mednarodnih denarnih trgih pa niso razgalili samo velikih šibkosti in protislovij nekaterih gospodarstev, kot je na primer italijansko. Pokazali so tudi na politično šibkost dvanajsterice, na nesposobnost skupnega in usklajenega ukrepanja za zaščito skupnih ciljev. Francoski predsednik Mitterrand je na primer razpisal referendum o ratifikaciji sporazuma v Maastrichtu, ker je upal, da bo na ta način utrdil svoj položaj. Očitno pa je slabo presodil razpoloženje svojih državljanov in sedaj se v srcu najbrž kesa te poteze ter obžaluje, da ni o ratifikacijskem zakonu razpravljal samo francoski parlament. Nemška Bundesbank je s svojo politiko ščitila predvsem marko ne oziraje se veliko na to, v kolikšni meri lahko škodi ostalim evropskim valutam. In z zadnjimi izjavami svojega predsednika Schlesin-gerja (Pozval je šibkejše države, naj devalvirajo svoje valute), je Bundesbank kljub demantiju krepko stopila v politično areno. Pa tudi Italija je s svojo neodločnostjo in čakanjem na izredne gospodarske ukrepe prispevala svoj delež k pretresu. Po težavah in nesposobnosti ukrepanja dvanajsterice ob krvavi krizi v nekdanji Jugoslaviji, sedanji vse bolj očitni razkoraki kažejo, da tudi v primeru zmage Da na referendumih Evropska skupnost ne bo več tista, kot je bila še lani, in da bo treba projekt integracije spet tehtno premisliti, ga predebatirati in prilagoditi novim razmeram. Korenine sedanje krize projekta evropske integracije so številne. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Težko zdravstveno stanje očeta »praške pomladi« PRAGA Zdravstveno stanje Aleksandra Dubč-Ra se je predsinočnjim nenadno poslabšalo, tako da j<1 le s težavo preživel. Oče »praške pomladi« leta 1968 je l. septembra preživel težko prometno nesrečo s poškodbo hrbtenice, prsnega koša in še nekaterih Notranjih organov. Do nesreče je prišlo na cesti Brno-Pra9a, ker je njegov šofer zaradi pretirane hitrosti in Mokrega cestišča zgubil nadzorstvo nad vozilom. Dubčka so po nudenju prve pomoči odpeljali na oddelek za intenzivno nego praške bolnišnice Na ho-jFolcu. Zdravniki so si pridržali prognozo, ker je bil Dubček v globoki nezavesti, poškodbe pa izredno V zadnjih dveh dneh pa je prišlo do dodatnih komplikacij zaradi vnetja dihal in neuroloških okvar, 1(1 jim je baje botrovala kronična bolezen ožilja. To Vsal navaja zadnje zdravniško poročilo, ki daje malo uPanja, da bi slovaški politik in vnet nasprotnik raz-veze med Čehi in Slovaki preživel sedanjo krizo. Na italijansko-nemškem vrhu je bil govor tudi o vojni v Bosni in Hercegovini Kohl in Amato trdno za združeno Evropo FIRENCE — Nemški kancler Kohl in italijanski ministrski predsednik Amato (oba na sliki AP) sta na pogovorih v Firencah potrdila, da sta tako Italija kot Nemčija odločni zagovornici združene Evrope in »nameravata na tej poti vztrajati do konca.« Te izjave so bile simbolično namenjene tudi Francozom, ki bodo jutri odločali o »da« ali »ne« maastrichtskemu sporazumu. Dvodnevni vrh, ki je bil posvečen dvostranskim odnosom, mednarodnemu položaju, v največji meri pa pretresom na valiitr '1' tržiščih, sta obe strani ocenili kot »iz-redrio^pCLl^v^ \mato je bil v zvezi s sprejetim gospodarskim mu.J ,om deležen popolne podpore nemškega kanclerja, ki je dejal, da bi morali sprejeti italijanski ukrepi skupaj z britanskimi vrniti mir na valutne trge, Amatov program pa po njegovem mnenju tudi dokazuje, »da Italija ne sodi v B ligo« in da si ni mogoče zamišljati Evrope »v dveh hitrostih.« Ob tem je bil govor tudi o spopadih v BiFi, kjer sta se zunanja ministra zavzela za sprejem »nujnih ukrepov, ki bi omogočili bolj učinkovito humanitarno pomoč.« Sile javnega reda pa so spet spravile za zapahe Vittoria Ierindja V Palermu je mafija umorila svojega vidnega »finančnika« V pričakovanju ukinitve nadzora na mejah Evropa usklajuje protimafijski boj PALERMO — Mafijska morilca sta v četrtek pozno zvečer s streli iz potezne puške ubila enega od najvidnejših mafijskih »finančnikov« Ignazia Salva (na sliki AP). Do umora je prišlo pred njegovo vilo v Santa Flavii, približno 15 kilometrov od Palerma. Po mnenju preiskovalcev gre Salvov uboj pripisati obračunu med odhajajočimi mafijskimi oblastniki in tistimi, ki so jih že nadomestili. »Gre za odstranitev enega od protagonistov, s tem pa se že dokončno določa tudi novo razmerje moči v cosi nostri,« je uboj domnevnega mafijskega finančnika komentiral eden od sodnikov. Salvo je bil skupaj z bratrancem Ninom aretiran leta 1984 na podlagi izjav »skesanca« Tommasa Buscette. Nino je zaradi raka umrl pred začetkom mafijskega maksi procesa, Ignazio pa je bil obsojen na 7 let zapora, ki mu jih je prizivno sodišče zmanjšalo na tri. Kot je preiskovalcem povedala pokojnikova žena, sta napadalca prišla iz smeri morja, do koder vodi ozka privatna pot. Zato tudi domnevajo, da bi morilca lahko prišla po morju. V zvezi z organiziranim kriminalom pa velja še omeniti, da so pripadniki protimafijskih oddelkov v četrtek zvečer ujeli Vittoria Ierindja, ki je dva dni prej pobegnil svojim čuvajem, zaprt pa je bil zaradi ugrabitve Roberte Ghidini. Ierindja so presenetili v okolici kraja Orte brez denarja, brez dokumentov in v istih oblačilih, ki jih je imel na sebi, ko je pobegnil. Skupaj z njim so aretirali še dva njegova pomočnika, ki sta mu prinesla nova oblačila in nekaj milijonov lir gotovine. BRUSELJ — Notranji in pravosodni ministri Evropske skupnosti so včeraj v Bruslju ustanovili posebno skupino za boj proti mafiji. Dvanajsterica je torej sprejela zahteve Italije in Francije, da je treba v pričakovanju ukinitve nadzora na mejah posameznih držav članic ES uresničiti tesno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, ki bo nedvomno izkoristil uresničevanje maastrichtskega sporazuma o svobodnem pretoku ljudi in kapitala. Ministri, za Italijo sta bila prisotna Mancino in Martelli, so tudi sklenili, da bodo razširili pristojnosti Europola (neke vrste evropska FBI) tudi na boj proti trgovini z mamili. V novi strukturi bodo sodniki in preiskovalci iz vseh držav dvanajsterice, ki bodo s skupnim delom olajšali pretok informacij in s tem odpravili dosedanje birokratske zaplete, ki so preprečevali učinkovitejše skupne pobude. Na predlog ministra Martellija bodo obenem skušali uresničiti tako imenovani »evropski protimafijski zakon«, ki bi med drugim poenostavil ekstradici-jo in omogočil, da bi skesance premestili na varno iz ene v drugo državo dvanajsterice. Ta zakonodaja naj bi obenem omogočila »homoge-nizacijo boja« proti različnim mafijam tako v preventivi kot v represiji. Evropska skupnost je dokončno spoznala, da je mafija »mednaroden pojav« z razvejano mrežo interesov v raznih državah, ki so le navidezno zakoniti, saj služijo predvsem za pranje denarja in za reinvestiranje z zločinom pridobljenih sredstev v »čiste posle«. Razgibano slovensko politično življenje v iskanju novih predvolilnih zavezništev LJUBLJANA — Iz Berlina se je vrnil predsednik slovenskih socialdemokratov Jože Pučnik ves zadovoljen, ker so njegovo stranko s statusom opazovalca sprejeli v Socialistično internacionalo. Slovence so sprejeli brez razprave, soglasno, sprejeli pa so še madžarske socialiste, nekdanje prenovljene komuniste, vendar s precejšnjimi negodovanji in oporekanji. Glede Slovencev gre v bistvu za delno opuščanje negativnih posledic »jugosindroma«. Nihče več ne govori o nekdanji Jugoslaviji kot dejstvu, vendar še vedno poudarja jugo-vojno, jugo-problem in slično. V ta kontekst pa se postavlja tudi Slovenijo, tako da je treba vedno znova opozarjati, da je Slovenija nekaj drugega. Pučnik je seveda zadovoljen ob relativnem uspehu njegove stranke še zlasti, ker je iz nekdanjega jugoslovanskega prostora samo njegova stranka postala opazovalec v internacionali, hrvaškim socialdemokratom ta podvig ni uspel. Poudaril je izredni pomen Internacionale, kar je prišlo do izraza tudi z zvenečimi imeni govornikov, med katerimi so še posebej toplo pozdravili Gorbačova. Močno je odjeknila vključitev nekdanjih italijanskih komunistov, pri čemer je bilo odločilno dejstvo, da so jih podprli tudi socialisti in socialdemokrati, rečeno pa je bilo tudi, da so vedno bili nekaj posebnega. Končna resolucija o Jugoslaviji je bistveno zaostrena, govori se sicer o naporih, kako preprečiti vojaški poseg, toda govori se tudi o stvarni možnosti in verjetnosti vojaškega posega. Predsednik Pučnik je napovedal, da bo stranka na tokratnih volitvah nastopila sama, da bo kandidiral za poslanca, ime predsedniškega kandidata pa bodo sporočili, ko se bodo dokončno odločili. S tem pa smo že v izredno živahni slovenski predvolilni kroniki. V ospredju zanimanja so govorice o zbliževanju Drnovška (ki je v ZDA) s Peterletom (ki je v Avstraliji), za kar naj bi bil kronski dokaz, da so krščanski demokrati podprli vladni predlog o lastninjenju. Predsednik kluba liberalno-demokratske stranke Jože Školč pripominja, da vsi pozabljajo, da so osnutek v resnici zapisali člani štiričlanske komisije, v kateri so bili tudi krščanski demokrati in da je bil ta komprimisni predlog izdelan še za časa Peterletove vlade. Vse to je točno, toda res je tudi, da prihaja do spreminjanja odnosov in to predvsem na desni. Krščanski demokrati trdijo, da se bodo o volilnih zavezništvih odločali po volitvah, da so pripravljeni na sodelovanje z vsemi, razen s prenovitelji. To pa pomeni v slovenskem političnem jeziku ponuditi roko liberalnim demokratom (in morda še komu) za sodelovanje in objektivno z zapiranjem proti skrajni slovenski nacionalistični desnici. V takem morda na novo odpirajočem se razmerju sil pa postajajo zaskrbljeni demokrati, ki so nastopili v četrtek na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci. Volilni štab vodi minister za informiranje Jelko Kacin, predsednik stranke Bavčar pa je vztrajal na velikih zaslugah stranke za osamosvojitev, na vidnih imenih, kar je dobro izkoriščeno v prvem razgibanem volilnem spotu. Stranka računa na veliko volilno uveljavitev, predvsem izhajajoč iz pragmatizma in zavračanja ideološke opredelitve. Računa na širše simpatije uglednih ljudi. Ključne vrednote so za stranko zato mir in gospodarski razvoj in v to bodo usmerjene njene sile. Njihova politična opcija je izrazito sredinska, saj so člani Liberalne internacionale. BOGO SAMSA Politični umor Kurdov v Berlinu BERLIN — Nemški Zvezni kriminalistični urad (BKA) se je tokrat znašel pred nehvaležno nalogo iskanja morilcev, ki so prejšnjo noč v grški restavraciji Mikonos v elitni berlinski mestni četrti Wilmersdorf ubili štiri in ranili enega Kurda. Med njimi je tudi generalni tajnik iranske Kurdske demokratične stranke Sadek Šaraa Kandi, ki se je v Berlinu udeležil konference Socialistične internacionale. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev je v restavracijo vdrla oborožena trojica. Eden je ostal pri glavnih vratih, druga dva pa sta se napotila v posebno sobo, kjer je so bili Kurdi, in jih pokosila z rafalom iz brzostrelne pištole. Po pričevanju očividcev je dvojica nekaj vzklikala v per-zijščini. Po vsemu sodeč so torej morilci ali agenti Teherana ali pa pripadniki kake kurdske rivalske skupine. nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani • Gospodarski bilo poudarjeno, da bo zagotovljeno »minimalno delovanje nujnih služb«, delavci v prevozih pa bodo stavkali v omejenih časovnih obdobjih, tako da bodo kljub temu zagotovljene osnovne državne in mednarodne zveze. Za zdaj je znano, da bo 23. septembra splošna stavka v Lombardiji, s tem v zvezi pa je tajnik SKP G ara vini, ki skrajno negativno ocenjuje vladne ukrepe, dejal, da bi se morala ta stavka razširiti na celotno državno ozemlje. Negativna ocena ukrepov prihaja tudi iz tajništva DSL, ki gospodarski manever Ama-tove vlade ocenjuje kot skrajno »zaskrbljujoč z vidika socialne pravičnosti.« Po mnenju DSL ti ukrepi ne pomenijo prave reforme javnih izdatkov in celotnega dvačnega sistema, »poleg tega pa kot vsi podobni Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel,-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. TRST - Ul. Montecchl 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ukrepi prejšnjih vlad prizadenejo v največji meri odvisne delavce.« Zato tudi DSL napoveduje, da se bo v parlamentu borila proti tem ukrepom, za rešitev dramatičnega položaja pa pravi, da Italija potrebuje »nov, pošten, resen in kredibilen voditeljski razred, ki bi lahko resnično predstavljal vlado preobrata.« Iz vrst opozicije se je oglasil tudi tajnik PRI La Malfa, ki pa zagotavlja podporo republikancev vladnemu manevru, za katerega pa pravi, »da ni tak, da bi pomenil dokončno rešitev.« S tem v zvezi je La Malfa še dejal, da republikanska podpora ukrepom še ne pomeni, da namerava PRI vstopiti v vladno večino in dodal, da žrtve ne bi bile sprejete z nič večjim veseljem, če bi pri njih sami sodelovali. »Ne verjamem, da imajo Craxi, Forlani in sam Amato ali tako nespreten minister, kot je Goria, še kaj kredibilnosti, toda v vladi so oni in od njih zahtevamo, da storijo, kar je treba. Tokrat jim je treba priznati, da so imeli tudi pogum,« je še dejal tajnik PRI. V vladni večini vsi izrekajo podporo ukrepom in jih ocenjujejo kot nujno potrebno za ulovitev priključka k Evropi in rešitvi stabilnosti italijanske lire. Pozitivna je tudi prva ocena s sedeža Evropske komisije v Bruslju. Tam ocenjujejo, da je program »pomemben in dober,« po njihovem mnenju pa tudi lahko pripomore k sanaciji javnih financ. Po mnenju predstavnikov Evropske komisije naj bi Italija uradno predstavila manever že na zasedanju finančnih ministrov 28. septembra v Bruslju, glede ocen dejanske učinkovitosti pa pravijo, da bo treba počakati do dokončne odobritve v parlamentu. • Edina možnost Nedvomno so med vzroki nacionalne sebičnosti raznih držav in vlad, nepripravljenost plačevati cene, ki jih integracijski procesi zahtevajo. Prav tako so težave, s katerimi se spoprijemajo vlade, poledica nezaupanja ljudi v lastne voditelje: v Italiji je ta kriza morda še najbolj občutna, a tudi v Nemčiji je popo-larnost kanclerja Kohla zaradi cene združevanja močno upadla in raziskave o možni opredelitvi Francozov na jutrišnjem referendumu so dokaz, kako se je uštel Mitterrand glede ugleda, ki naj bi ga užival med Francozi. Nedvomno so težave tudi posledica dejstva, da je Evropa, ki jo nakazuje Maastricht, predvsem Evropa držav in ne Evropa narodov. Predvsem pa so težave Maastrichta posledica dejstva, da je bil to projekt, ki je nastal v časih, ko je bil svet še razdeljen na dva bloka in ko je Evropa v združevanju iskala svoj prostor in svojo vlogo. Ko se je eden od blokov zrušil, vodilna velesila drugega bloka pa se je začela zapirati sama vase in prepuščati stari celini, da sama rešuje svoje probleme, se je tudi dvanajsterica znašla pred scenarijem in težavami, ki jih ni pričakovala in ki jim kulturno in politično ni kos: od drobitve včerajšnjih držav na vse manjše delčke (največkrat s krvavimi spopadi, kot v primeru Jugoslavije), s pritiskom in zahtevo po pomoči nekdanjih vzhodnoevropskih držav, z Nemčijo, ki se je z združitvijo iz gospodarskega velikana in političnega pritlikavca spremenila v pomemben politični dejavnik, a nedvomno veliko manj uspešen gospodarski stroj. In vendar pot evropske integracije nima alternative. Prepuščena sama sebi bi na primer Nemčija lahko postala veliko nevarnejša od tega, kar je danes, predvsem pa bi lahko postalo zelo vprašljivo, kakšen bi lahko bil izid njene sedanje »skrivne bolezni«, ki ima v manifestacijah neonacističnih gologlavcev najbolj zaskrbljujoč simptom. Italija, a tudi druge šibkejše članice kot Španija, Grčija in Portugalska, bi se postopno oddaljevale od najbolj razvitega dela celine in Evropa bi se spremenila v dva vlaka, ki bi potovala z zelo različno hitrostjo. Z razdeljeno in skregano dvanajsterico pa bi tudi vzhodnoevropske države izgubile pomembnega sobesednika in bi bile bolj izpostavljene pritiskom ene same - gospodarsko močnejše Nemčije. Združevanje Evrope je edino perspektivno. Nedvomno pa bo ta proces veliko lažji - kljub vsem popravkom, ki jih bo Maastricht potreboval - če se bodo Francozi v večini izrekli za Da. • Nadaljujejo se ložaju Slovenije. Med drugim je dejal, da so zmogljivosti Slovenije glede beguncev iz delov bivše države že povsem izčrpane. Meni tudi, da je za vojaško posredovanje v Bosni in Hercegovini sedaj že prepozno. Iz ZDA prihaja vest, da je ameriški predsednik George Bush v Atlanti imenoval veleposlanike svoje države v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. S tem bodo vzpostavljeni polni diplomatski odnosi med državami. Imenovanja mora potrditi še ameriški senat. Pod vodstvom sopredsednikov mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji pa se je včeraj v Ženevi nadaljevalo pogajanje o BiH. Že pred začetkom so opazovalci napovedali, da bodo pogajanja zelo težavna, saj sprte strani vztrajajo pri svojih stališčih. Predstavniki sprtih strani so se ločeno sestali s Cyrusom Vanceom in lordom Davidom Ownom. Kot je bilo sporočeno, naj bi imela Vanče in Owen že pozno predsinočnjim prve pogovore z vodjo bosenskih Srbov Radovanom Karadžičem in bosansko-hercegovskim zunanjim ministrom Harisom Silajdžičem. Kasneje je bilo sporočeno, da sta se v ženevski Palači narodov Vanče in Owen ob deseti uri dopoldne najprej sestala s hrvaško delegacijo oziroma z vodjo Hrvatov v Bosni in Hercegovini Matom Bobanom, nato pa z muslimansko in zatem še s srbsko delegacijo. V razgovorih je poleg Owna in Vancea, ki zastopata Evropsko skupnost in Svetovno organizacijo, sodeloval še fin- ski diplomat Marti Ahtisari, zadolžen za krizo v Bosni in Hercegovini. Turški zunanji minister Cetin je včeraj ponovno izjavil, da je Zahod storil veliko napako, ker se že pred časom ni odločil za vojaško posredovanje v Bosni in Hercegovini. To je, kot je dejal, spodbudilo srbske sile za okrepljene napade. Cetin prav tako znova poudarja, da vojne v BiH ni mogoče ustaviti brez vojaškega posredovanja iz tujine. Odbor visokih predstavnikov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je včeraj v Pragi začel sklepno sejo tridnevnega 16. rednega zasedanja. Sprejeli naj bi sklepe o Jugoslaviji. Ena bistvenih odločitev zadeva stalne misije opazovalcev KVSE na Kosovu, Sandžaku in v Vojvodini. Odbor naj bi sprejel še nove ocene in ukrepe o Bosni in Hercegovini v luči sporočila svoje misije o razmerah v internacijskih taboriščih, sklep o opazovalcih v državah, ki mejijo na Srbijo in sklep o novih korakih za rešitev jugoslovanske krize. Tudi včeraj se je Bosna in Hercegovina zjutraj zbudila v ognju in streljanju. Sarajevo je bilo zavito v plamene. Še pred samim začetkom nadaljevanja pogajanja o BiH so se vneli hudi spopadi. Na Baščaršiji je bilo huje ranjenih sedem ljudi. Napadalci so ponoči obstreljevali Stari grad, do jutra pa je bilo slišati protiletalske mitraljeze in topove. Eksplozije so odmevale po Brekin potoku, Kuli, Novem Srajevu, Dobrinji pet in Stupskem brdu. Prebivalce so vznemirjale eksplozije topniških granat in streljanje s pehotnim orožjem, število žrtev še ni znano. Zaradi spopadov je bil vnovič preložen odhod konvoja s 1500 ženskami in otroki, predvsem srbske narodnosti. Radio Bosne in Hercegovine je poročal, da je srbska vojska dopoldne začela doslej najstr-ditejši topniški napad na Vogoščo. Najhujše so bile razmere na Kobilji glavi. Dopoldne je agresor obstreljeval tudi cazinsko območje. Bosansko-hercegovski radio je včeraj tudi sporočil, da so muslimanske sile dokončno prebile srbski obroč ob Goraždu in osvobodile dobršen del občine. (NIA) Deželne reakcije na davčne in druge obremenilne ukrepe vlade CGIL: Vladni recept v mnogočem krivičen TRST — Kriza v Italiji je taka, da morajo prispevati k ozdravitvi gospodarstva vsi, vendar ne tudi manj premožni sloji. Prav zato pa so najnovejši vladni ukrepi krivični: na davčnem področju bodo morali več plačevati ravno tisti, ki so zmeraj plačevali, a ukrepi na skrbstvenem in zdravstvenem področju močno načenjajo pojem socialne države in utegnejo razbiti načelo solidarnosti med državljani. Tudi sicer pa so Amatovi ukrepi nezadostni za ublažitev javnega dolga, saj ne predvidevajo nobenih reiorm, vrhtega tudi ni besede o kakšni cenovni in tarifni politiki, s katero bi se lahko učinkovito zoperstavili inflaciji, oziroma o strategiji na področju industrije in zaposlenosti, ki bi bila skrajno nujna vpričo rastoče brezposelnosti in proizvodne krize. Takole ocenjuje položaj deželni tajnik CGIL Graziano Pasgual, ki naglaša nujo po naj odločnejšem nastopu sindikata predvsem v obrambo delojemalcev in upokojencev. Ob tem brani stališča sindikalne zveze v okviru pogajanj z vlado in delodajalci o ceni dela. Kako bo sindikat prispeval k spremembi oz. zboljšanju Amato-vih ukrepov, ne da bi se boj sprevrgel v posplošitev kritik? V torek, 29. septembra, bo vsedeželna protestna manifestacija, katere okvir bodo določili v ponedeljek na sestanku vodstev CGIL, CISL in UIL. V soboto, 26. septembra, bo v Rimu vsedržavni shod upokojencev, a v petek, 2. oktobra, naj bi sklicali vsedržavno stavko javnih uslužbencev in šolskega osebja. Deželno vodstvo DSL zahtevalo zamenjavo vladajočih sil v Rimu VIDEM Deželno vodstvo Demokratične stranke levice je priznalo, da so razmere v Italiji »zelo težke«, kljub temu pa ostro kritizira najnovejše sanacijsko ukrepe Amatove vlade in poziva tako svoje člane kot vse prebivalstvo k boju. Toda protest kot tak ne more zadostovati, zatrjujejo v vodstvu deželne DSL s pripombo, da lahko protest kdaj pa kdaj doseže tudi ravno nasprotne učinke od zaželjenih. Demokratična stranka levice je pripravljena prevzeti lastne odgovornosti v imenu pravične porazdelitve davčnih bremen in v znamenju obrambe realnih prejemkov od delovnega razmerja, so zatrdili ob koncu skupščine delavcev in delavk v Vidmu, katere sta se udeležila poleg drugih predstavnikov stranke tudi njen deželni tajnik Elvio Ruffino in predsednik svetovalske skupine DSL v deželni skupščini Renzo Tra-vanut. Ob tem so nedvoumno pojasnili, da je potrebno nove žrtve, ki jih bodo morali prenašati državljani, nujno povezati z zamenjavo političnega razreda, ki je popeljal državo do teh dramatičnih razmer. Dvajsetletnica centra Nediža ŠPETER — Študijski center Nediža v Špetru slavi 20. obletnico plodnega dela v korist slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem. Za to priložnost bo v petek, 25. septembra, srečanje, na katero so vabljeni vsi sedanji in nekdanji člani in sodelavci centra. Ocenili bodo prehojeno pot in se dogovoriti o pobudah, ki jih načrtujejo v letošnji sezoni. Na večeru bosta nastopila zbora Pod lipo in Matajur ter harmonikar Ližo Jussa. Predvajali bodo tudi nekaj kratko-rnetražnih filmov o otroški koloniji Mlada brieza. Petkovo srečanje bo tudi priložnost za predstavitev 18. ciklusa Benečanskih kulturnih dnevov, ki se uokvirjajo v prireditve ob 500-letnici cerkve sv. Kviri-ua v Špetru. (R. P.) Razprava o zaščiti manjšinskih jezikov VIDEM — O vprašanju zaščitnega zakona v obrambo manjšinskih jezikov bo tekla beseda na srečanju, ki ga videmski Inštitut za furlansko kulturo prireja v ponedeljek, 21. septembra, ob 11. uri na sedežu Dežele v Vidmu (Ul. S. Fran-cesco). Na njem bodo sodelovali vsi parlamentarci, ki so bili izvoljeni na Videmskem. Pobuda furlanskega inštituta hoče na nek način premakniti z mrtve točke vprašanje zakonske zaščite manjših jezikov, kot je denimo furlanščina. Videmski Inštitut za furlansko kulturo, ki se je ustanovil letos, je gotovo med najbolj pomembnimi družbeno-kulturnimi stvarnostmi na Videmskem. To združenje sestavljajo zadruga' In-formazione Friulana, Istitut ladin-furlan pre C. Placerean, Union scritors furlans, Patrie dal Fri-ul, Glesie Furlane, gledališka skupina Incerto in sama radijska postaja Radio Onde Furlane. RUDI PAVŠIČ ir r r-f-i v e v V Tržiču Scontopiu TRŽIČ — V tržiški ulici Colom-bo bodo odprli danes novo veliko diskontno trgovino Scontopiu, ki obljublja najbolj konkurenče cene v deželi, pa še izjemno kakovost blaga. Lastništvo je pripravilo za to priložnost pravi celodnevni praznik, na katerega vabi vse prebivalstvo. Začelo se bo že ob 8.30, ko boste lahko srebali kapučino in pojedli brioche, nadaljevalo pa se bo z aperitivi in pokušnjo ustreznih specialitet ter celo s kosilom, pri katerem bodo na voljo mešano meso na žaru, mesne delikatese in vsakovrstni siri. In pijače, seveda. Vse to ob glasbeni spremljavi, za katero bosta poskrbeli dve godbi. Navesti velja še, da razpolaga diskont Scontopiu tudi z ribarnico, ki jamči sveže ribe. S seje deželnega tajništva Slovenske skupnosti V danih razmerah internacionalizirati V e • v • vprašanje manjsme TRST — Problemi, ki jih prinaša novi deželni volilni zakon, niso le problemi stranke Slovenske skupnosti, temveč zadevajo tudi širše odnose v naši narodnostni skupnosti in koristi, ki jih ima manjšina od lastnih izvoljenih zastopnikov. Tako piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva SSk, ki se nadaljuje z ugotovitvijo, da novi volilni zakon zahteva od strank, da prebijejo visok »prag« v številu glasov, če naj dobijo zastopstvo v novem deželnem svetu (približno 13.000 glasov v enem okrožju, torej Trstu, Gorici, Vidmu, Tolmeču ali Pordenonu), drugače pa jim je dana možnost »volilnega povezovanja« za koriščenje ostankov. Če želimo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini ohraniti deželnega svetovalca Slovenske skupnosti na volitvah, ki bodo 13. junija 1993, sta na voljo po zatrdilu te stranke torej perspektivi krepitve in širjenja samostojnega nastopanja ali pa iskanja poštenih volilnih povezav ob zajamčeni samostojnosti slovenske stranke. Njeno deželno tajništvo je sklenilo, da priredi v začetku oktobra celodnevni seminar za svoje izvoljene predstavnike in člane strankinih organov za razpravo o tem in pa o splošnem položaju naše skupnosti. Tajništvo meni, da bo treba internacionalizirati naše probleme, če pristojne oblasti ne pokažejo resnične volje po preusmeritvi dosedanje politike tako na vsedržavni kot na krajevni, zlasti še na tržaški ravni. Na ponedeljkovi seji tajništva, ki jo je vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar, sta o položaju na Tržaškem in Goriškem poročala pokrajinska tajnika. Martin Brecelj je govoril o nadaljnjih znakih zaprtosti na Občini in Pokrajini v Trstu ter o novih nesprejemljivih napadih na pravice slovenskega jezika; Hadrijan Corsi pa je pozitivno ocenil premostitev krize na Pokrajini v Gorici z razširitvijo koalicije, okrepitvijo slovenske prisotnosti v odboru in odgovorno nalogo, ki jo je v njem prevzel odbornik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan. Na seji so razpravljali tudi o napovedani preos-novi gorskih skupnosti. Slovenska skupnost zagovarja stališče, da predstavlja ozemlje, ki ga danes povezuje Kraška gorska skupnost, enoto, ki je ni mogoče deliti, zlasti spričo zahteve, da bi morebitni kraški naravni park upravljala ravno Kraška gorska skupnost. Pozitivno pa je bil ocenjen predlog o takšnem združevanju gorskih skupnosti v videmski pokrajini, da bi bilo tamkajšnje slovensko prebivalstvo, ki ima podobne gospodarske težave, učinkovito povezano. Scontopiu ti ponuja veliko več. BOLJŠA „ POSTREŽBA VEČJE NOVOSTI UGODNEJŠE CENE VEČJI PROSTOR VEČJA IZBIRA SVEZEJSA HRANA ' " / \ ■ !______________________ 19. september 1992. Praznični dan. Scontopiu odpira vrata v ul. Colombo v Tržiču (Monfalcone). Od 8.30 do večera nepre -kinjeno praznovanje ob prijetni spremljavi godbe. Vabimo vas, da se udeležite naše velike otvoritve. V ul. Colombo v Tržiču (Monfalcone). Včeraj je naše gledališče predstavilo repertoar sezone 1992/93 SSG s klasiki in novostmi S premiero Hamleta v pikantni omaki sodobnega italijanskega pisatelja Alda Nicolaja se bo 9. oktobra uradno začela nova sezona Slovenskega stalnega gledališča. Repertoar 1992/93 sta na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih tržaškega Kulturnega doma orisala predsednik Upravnega sveta SSG Rafko Dolhar in ravnatelj in umetniški vodja Miroslav Košuta. Tržaški ansambel bo v lastni produkciji izvedel kar sedem del, predvidene so ponovitve predstav iz prejšnje sezone in številna gostovanja, tako da bodo imeli gledalci v Trstu in Gorici priložnost videti kar dvajset uprizoritev. Teža celotne sezone pa je vsekakor na sedmih abonmajskih predstavah, od katerih bodo štiri domače. Predsednik Dolhar je v svojem kratkem nagovoru opozoril predvsem na upravno plat našega gledališča. Ustanova je bila prisiljena delati v mejah finančnih možnosti, ki so se z »zamrznitvijo« prispevka iz Sklada za Trst še zmanjšale. V primerjavi z lansko abonmajsko sezono bo SSG letos pripravilo predstavo manj (štiri namesto petih), kljub krčenju prispevkov pa ne bo nadalje okrnilo svojega delovanja. Ravnatelj in umetniški vodja Miroslav Košuta je pred predstavitvijo repertoarja podal kratek obračun pretekle sezone, posvečene slovenski suverenosti. SSG je v njej »krstilo« tri igre (Verč-Kobalovo, Pregarčevo in Zore Tavčarjeve), z Romantičnimi dušami je zaključilo Cankarjev ciklus, uvod in zaključek pa sta bila s Sofoklejem in Goldonijem »klasična«; naše gledališče je odigralo 181 predstav, kar je nekoliko manj od dosežkov tistih let, ko je še nastopalo po Jugoslaviji. »Zato pa se smemo pohvaliti, da je bil finančni obračun, kljub izjemno visokim pasivnim obrestim, brez deficita,« je lahko zadovoljno ugotovil Košuta. Letošnja sezona naj bi bila programsko zrcalna podoba lanske. »Letos smo širše segli v klasiko, našo abonmajsko ponudbo pa to pot uokvirita dve sodobni deli: prvo izpod peresa sodobnega italijanskega dramatika Alda Nico- laja, drugo pa bomo izbrali izmed del, ki bodo prispela na razpisani natečaj za novo slovensko igro,« je napovedal ravnatelj SSG. Z natečajem naš teater nadaljuje dosedanjo politiko podpiranja domačih avtorjev in skuša pomagati slovenski dramatiki iz mrtvila, v katero je zašla po spremembi družbenih razmer v domovini. Doslej je SSG na razpis, ki zapade 31. oktobra, prejelo že kakih deset prispevkov. Med klasičnimi^ deli gre omeniti predvsem še vedno aktualni Češnjev Vrt Antona Pavloviča Čehova, s katerim bo lanska dobitnica Borštnikovega prstana Mira Sardočeva proslavila 40-letnico svojega gledališkega udejstvovanja. V abonmajskem delu so še Shepardov Pokopani otrok (gostovanje PDG), Sladejev Ob letu osorej (ki že štiri leta »vztraja« na slovenski sceni), VVilderjevo Naše mesto (lastna produkcija) in Schnitzlerjev Anatol. Košuta je omenil tudi poskus sodelovanja s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine s teksti istih avtorjev. Prvotno je Teatro stabile nameraval uprizoriti Idiota Dostojevskega, a ga je nato »zamenjal« s cenejšim Schnitzlerje-vim Anatolom. Tako se je SSG, ki je imelo prvotno v programu na malem odru zasliševanje v Zločinu in kazni istega ruskega klasika, odločilo za gostovanje Drame SNG v Ljubljani z istim Schnitzlerjevim delom. Izven abonmaja bo SSG uprizorilo na malem odru priredbo Andričevih novel z naslovom Nemirno leto, za najmlajše bo pripravilo Andersenovo pravljico, za poletni čas pa pripravlja pravcato poslastico: Shakespearjev Sen kresne noči, ki naj bi ga odigrali v naravnem okolju doline med Trebčami in Bani. Toliko torej o novi sezoni SSG. Začela se bo, kot rečeno, 9. oktobra v Kulturnem domu. Seveda, če bodo dotlej prilagodili dvorano zakonu o varnosti za prostore, v katerih potekajo javne prireditve. Na sliki (foto Križmančič): včerajšnja predstavitev nove sezone SSG. Repertoar SSG v sezoni 1992/93 PREDSTAVE V ABONMAJU Aldo Nicolaj: Hamlet v pikantni omaki. Prevod Ace Mermolja, režija Žarko Petan; od 9. oktobra. Sam Shepard: Pokopani otrok. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča, režija Dušan Jovanovič; od 6. novembra. Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt. Prevod Milan Jesih, režija Boris Kobal; od 20. novembra. Bernard Slade: Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma, režija Boris Kobal; od 18. decembra. Thornton VVilder: Naše mesto. Prevod Marijan Kramberger, režija Adrijan Rus-tja; od 22. januarja. Arthur Schnitzler: Anatol. Gostovanje Drame SNG v Ljubljani, režija Zvone Šedlbauer; od 26. februarja. Slovenska noviteta. Nagrajeno delo natečaja SSG za novo slovensko igro; od 19. marca. PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA Ivo Andrič: Nemirno leto. Uprizoritev na malem odru, priredba in reZija Jože Babič; predvidoma v februarju. Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila. Otroška predstava, režija Vladimir Jurc; v začetku decembra. William Shakespeare: Sen kresne noči. Poletna predstava na prostem, režija Mario Uršič; v začetku julija. PONOVITVE IZ PRETEKLE SEZONE Carlo Goldoni: Prebrisana vdova. Režija Meta Hočevar. Ivan Cankar: Romantične duše. Režija Vinko Moderndorfer. Sergej Verč - Boris Kobal: Ime mu bo Just. Režija Sergej Verč. Zora Tavčar: Ptice nočnega vrta. Režija Mario Uršič. GOSTOVANJA IZVEN ABONMAJA William Shakespeare: Kralj Lear. Koprodukcija Drame SNG in Cankarjevega doma, avtor projekta Radko Polič, režija Dušan Jovanovič. Friedrich Schiller: Razbojniki. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, režija Robert Raponja. Ranko Marinkovič: Glorija, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, režija Janez Pipan. Neznani avtor: La Venexiana. Predstava v italijanščini, Dramma Italiano z Reke, režija Mario Uršič. Ray Cooney: Zbeži od žene. Prešernovo gledališče iz Kranja, režija Zvone Šedlbauer. Manuel Puig: Poljub žene pajka. Mali oder Drame SNG iz Ljubljane, režija Boris Cavazza. Zaključena prireditev »50 in več« Z zasedanjem o poklicnem usposabljanju in vlogi socialnih operaterjev se je v četrtek v prostorih tržaškega gospodarskega razstavišča zaključila letošnja prireditev 50 in več. V šestih dneh si je urejene prostore in posamezne prireditve na območju pod Montebellom ogledalo in obiskalo več kot 5 tisoč ljudi, med katerimi so bili tudi skupinski obiski iz drugih severnoitalijanskih dežel. Prireditev 50 in več se je v šestih letih, odkar jo prirejajo v Trstu, razvila v že tradicionalno septembrsko srečanje, na katerem imajo glavno vlogo vprašanja, ki so neposredno vezana na življenje takoimenovane tretje starosti. Tudi letos so pri organiziranju pobude sodelovale številna društva in združenja, med katerimi gre poudariti predvsem doprinos prostovoljnih organizacij in Univerze tretje starosti še posebej. Udeleženci prireditve so si lahko v paviljonih ogledali posamezne kioske z razstavljenim gradivom in predmeti, udeležili so se lahko kongresnih in drugih srečanj ali pa se zaustavili na številnih družabnostih. Med najbolj obiskanimi je bila stojnica za pregled zdravstvenega stanja, kjer so bolničarji in drugi izvedenci izmerili posameznikom krvni pritisk in stopnjo holesterola. Mnogo zanimanja in povpraševanja je bilo tudi za razne oblike pokojninskega zavarovanja, in to predvsem v zadnjih dneh, ko je postalo jasno, da bo Amatova sekira udarila prav na področje skrbstva in pokojnin. Tudi med kongresnimi temami je bilo mnogo zanimanja za pokojnine, ob tem pa še za odnos med ostarelimi in mladino. Med drugim je bil govor tudi o vključevanju ostarelih v aktivno družbeno življenje, o vprašanju prehrane odraslih, o pomoči družinam z ostarelimi (predvsem tistim z nepokretnimi ostarelimi) in o prehodu ostarelih iz samote v solidarnostno okolje, v okviru katerega bi lahko spet zaživeli. Teme so bile kar se da aktualne, in to predvsem za Trst, priznano mesto ostarelih. POPRAVEK V kopico številk, ki smo jo objavili v četrtek o vpisih na naše šole, se je vrinila tudi napaka. Na nižjo srednjo šolo Ivan Cankar se je namreč v prvi razred vpisalo 30 dijakov, in ne 3, kot je bilo pomotoma zapisano. 5. RAZSTAVA-SEJEM ZNAČILNIH PRIDELKOV KRASA GROČAKA Program: danes, 19. t. m., ob 16. uri odprtje razstave-sejma; ob 17. uri okrogla miza na temo »Vloga Kraškega parka za ohranitev naravnega okolja in za razvoj kmetijskih dejavnosti«, ki bo v hotelu Pesek na Pesku; od 19. ure dalje ples z ansamblom Ottavia Brajka. Jutri, 20. t. m., ob 9. uri odprtje razstave-sejma; ob 11. uri vežbanje civilne zaščite na hribu Kokoš ob sodelovanju občin Dolina, Koper in Sežana; ob 16. uri kulturni program: koncert godbe na pihala Godbenega društva Prosek (dirigent Aljoša Starc), nastop humorista Andreja Jelačina - Tonija Cariole; od 20. ure dalje ples z ansamblom Krt. Obiskovalcem so na razpolago tipične domače jedi: jota, zelje s klobaso, razne specialitete na žaru, domače slaščice in kruh. Ogled po vasi raznih hlevov, razstava in prodaja prašičev, ogled panjev pri družini Vilme Carboni (Gročana 21), prodaja domačih pridelkov. Oba dneva bo od 9. do 17. ure prost prehod državne meje od Gročane do Lokve. Pred vasjo bo urejeno obširno parkirišče, ker je prepovedano parkiranje na cesti od Peska do Gročane. KUD MAGNET SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gledališka skupina VOCI LONTANE BALETNA ŠOLA iz Milana Ozri se v gnevu J. Osborne Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 5. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 632664, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Nocoj in jutri ob 21. uri v Domu Alberta Sirka v Križu. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri. KGS postavlja osnove za delovanje v sedanjih zelo težavnih razmerah Vodstvo Kraške gorske skupnosti je na petkovi seji skupščine, ki je bila v prostorih športnega centra v Vižovljah, med ostalimi točkami dnevnega reda predstavilo programsko poročilo k predračunu za finančno leto 1993. Dokument je osredotočen na nekaj neobhodno potrebnih posegih in se ne razpršuje v neštetih postavkah, ki bi ne dosegle žazeljenega učinka. Osnutek proračuna KGS izhaja iz predpostavke, da finančni zakon za prihodnje leto še ni bil odobren, kar vsekakor povzroča precejšnje težave; zato je potrebno predvideti višino državnega prispevka in sicer v isti meri kot za leto 1992. Z odlokom deželnega odbornika za načrtovanje je bil odobren večletni razvojni načrt za obdobje 1992-1994, ki je v bistvu dokument, ki nakazuje potrebe KGS in na katerega bi se lahko nanašale deželne in pokrajinske uprave za skupno korist prebivalstva. Glede na stalno nižanje finančnih nakazil s strani države in dežele pa ta delovni instrument ne more zadobiti konkretne uporabe. KGS zato izraža željo, da bi F-JK pripomogla pri uresničevanju razvojnega načrta z zadostnimi finančnimi prispevki, tudi glede na predise deželnega zakona 35/88 in glede na načrt za gorata področja. Pri vsem tem je potrebno podčrtati, da zakon 142/90 o ureditvi krajevnih avtonomij postavlja Gorske skupnosti v položaj med manjšimi krajevnimi ustanovami (pokrajinami in deželami) in instrumentalnimi ustanovami Dežele. Ta zakon tudi predvideva, da občine z več kot 40.000 prebivalci in delno gorate občine, kjer prebivalci goratega področja ne dosežejo 15 odstotkov celotnega področja, ne sodijo v Gorsko skupnost; poleg tega ne dovoli obstoja medpokrajinske gorske skupnosti. KGS je zato mnenja, da naj deželna zakonodaja to normativo spremeni in jo vskladi s stvarnostjo, tudi v duhu posebnosti naše dežele in vloge, ki jo Kraška gorska skupnost ima v tej specifičnosti. Tako je poudaril predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Širca, ki je skupščini še omenil spre- membe, ki bodo nastale na kraš-kem teritoriju zaradi realizacije sinhrotrona. KGS si je prizadevala, kolikor je bilo v njenih močeh, da bi bila škoda na okolje in bivajočemu prebivalstvu čim manjša. Podpirala je upravičene prošnje za odškodnine, ki bi morale ustvariti nove investicije za realizacijo infrastruktur, ki so potrebne tukajšnjemu prebivalstvu za razvoj teritorija in ohranitev okolja. Zato je potrebno, je dodal predsednik KGS, da v smislu deželnega zakona 16/92, ki predvideva izredne pobude za zaščito okolja in valorizacijo urbanistič-no-gradbenega premoženja ter za podporo kraškemu kmetijstvu in obrtništvu, deželna uprava v sodelovanju s tržaško občino in pokrajino ter s KGS, pripravi ustrezni sporazum o programu za razvoj vzhodno-kraške planote. Predsednik KGS je še izrazil željo, da bi Dežela čimprej odobrila zakon o Kraškem parku in zaupala njegovo upravljanje KGS, ki je brez dvoma tipta ustanova, ki najbolje pozna potrebe prebivalstva in okolja, ki skupno sestavljata premoženje Krasa. Sindikati najavljajo splošno stavko na krajevni ravni Splošno nezadovoljstvo in protesti zaradi dodatnih »udarcev« vlade Mnogoglasen zbor protestov in razburjeno spraševanje delovnih kategorij in posameznikov »kaj vse bo treba po novem plačati državi« sta tudi pri nas sprejela zadnje ukrepe italijanske vlade. Glede na dejstvo, da so ukrepi (vsaj večini) znani le v glavnih obrisih, so protesti in pripombe zaenkrat precej generični in seveda odklonilni. Strokovna združenja, kot je npr. tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, so v svojih prvih ocenah zaskrbljeni, vendar previdni oziroma splošni, dokler se ne poglobijo v tekste, ki prinašajo vse podrobnosti ukrepov, ostro pa so že včeraj protestirale sindikalne organizacije, ki za naslednje dni napovedujejo protestne pobude na vseh ravneh, od krajevne do vsedržavne. Po informacijah, ki jih je posredoval krajevni sindikat CGIL, so v nekaterih tržaških obratih, predvsem pa po gradbiščih, delavci včeraj stavkali po eno uro zaradi naj novejših »Amatovih« ukrepov. Gradbinci so še najbolj ostro kritizirali odločitev, da se do decembra '93 »zamrznejo« upokojitve vseh delavcev, ki so že dosegli polno pokojninsko dobo (moški naj bi ne glede na leta plačanih pristojbin šli v pokoj ob 65. letu, ženske pa ob 60. letu starosti): ugotavljajo namreč, da je njihovo delo fizično zelo naporno in da je težko po 60. letu cele dneve delati na visokih zidarskih odrih. Zelo ogorčeni so tudi upokojenci, ki novembra ne bodo užili predvidenega poviška, kot jim tudi naslednje leto ne nameravajo »uravnovesiti« pokojnin s plačami, s tem pa -je dejal sindikalist De-vescovi- se med drugim krši tudi vsedržavni sporazum, ki so ga mukoma sprejeli 31. julija letos. Naslednjo soboto bo zato vsedržavni protestni shod upokojencev, drugega oktobra pa bo vsedržavna stavka šolnikov in uslužbencev javnega sektorja, za katere so v brk že omenjenemu julijskemu sporazumu, kot je poudaril Deves-covi, »zamrznili« pogodbe. Devescovi je med drugim za naslednji teden napovedal splošno deželno ali krajevno stavko, vsekakor pa se bodo na pokrajinski ravni vodstva CGIL-CISL-UIL sestala v ponedeljek. Po oceni sindikata je nadalje nesprejemljivo dejansko ukinjanje nekaterih bistvenih storitev zdravstvene oskrbe za Vse, ki lahko računajo na več kot 40 milijonov družinskih dohodkov letno: če sta zaposlena tako mož kot žena, ugotavljajo pri CGIL, družina vsekakor preseže »dovo- ljeno« mejo, kar pomeni, da bodo na državno zdravstveno oskrbo lahko polno računali le socialno ogroženi. Zelo konkretna pa je možnost višanja cen, zato so včeraj pri tržaškem sedežu CGIL uvedli posebno telefonsko službo, kateri lahko vsakdo najavi zapaženi povišek. Telefonska tajnica pri CGIL bo delovala 24 ur na 24, zavrteti pa je treba številko (040) 3786232. Protestno noto je izdalo tudi združenje Confesercenti, ki pravi, da so ukrepi krivični in neučinkoviti, istočasno pa kršijo duh dogovora, ki so ga podpisali 31. julija. Ukrepi bodo močno prizadeli majhna in srednja podjetja, piše v noti, ki ne bodo zdržala velikega davčnega pritiska, z vso odločnostjo zato združenje zavrača tako imenovani davek »minimum-tax«. Proti uvedbi tega davka se je izrekel tudi ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič, čeprav pravi, da je trenutno težko predvideti, kdo in kaj vse bo treba plačati. Samo natančna preučitev dokončnih tekstov bo na primer povedal, če bodo morali »minimum-tax« plačati podjetja s poenostavljenim knjigovodstvom. Še bolj tvegano je po Kocjančičevem mnenju »na oko« razbrati, kdo bo oproščen tega davka, neznanka pa je zaenkrat tudi obravnava doprinosa (in zato obdavčitve) posa- meznega člana pri tako imenovanih družinskih podjetjih. Na težo davčnega »udarca« pa bo nedvomno vplivala tudi vsebina kolektivnih pogodb za posamezne kategorije, kajti posamezne »dodatne« obdavčitve lahko podjetje ali posameznika premaknejo v višji razred, za katerega pridejo v poštev višji količniki: sicer pa, je včeraj pripominjal ravnatelj SDGZ, je takšno izračunavanje na pamet lahko samo približno. Svojstveno uganko predstavlja na primer tudi zamrznitev odbitnih stroškov v davčni prijavi: postavljen je bil plafond, ki pa je težko razberljiv, ker naj bi predstavljal 27% zaenkrat nejasno opisane celote. Jasno pa je, je dejal Kocjančič, da se bodo davki za podjetnike in za vse neodvisne delavce zvišali že zaradi tega, ker bodo v davčni prijavi lahko v manjši meri »odbijali« življenska in druga zavarovanja kot doslej, določilo seveda velja za vse, vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da so neodvisni delavci v veliko večji meri sklepali takšne oblike zavarovanj kot npr. odvisni delavci. Približen izračun lahko zaenkrat pove, je še dejal Kocjančič, da se bodo za samostojne delavce davki zvišali za 10-12 odstotkov. V splošnem razburjanju pa se je povsem normaliziralo delovanje bank in menjalnic, ki so kupovale (relativno poceni) in prodajale (drago) tujo valuto. S seje obrtne sekcije slovenske stanovske organizacije Zaskrbljenost obrtnikov SDGZ zaradi težavnega gospodarskega položaja v Trstu in vsej deželi V ponedeljek so se na sedežu SDGZ v Trstu sešli člani odbora obrtne sekcije, da bi se ob začetku nove sezone lotili najbolj perečih problemov in začrtali^ smernice za nadaljnje delovanje. Številna udeležba članov na seji, na kateri je bil prisoten tudi predsednik Združenja dr. Boris Siega, je dovolj zgovoren pokazatelj pozornosti, s katero naši obrtniki spremljajo nelahko stanje krajevnega gospodarstva ter skrbi, ki jih povzročajo nove obveznosti, katerim se morajo prilagoditi naša podjetja. Predsednik sekcije Drago Ota je prisotne uvodoma seznanil z dejavnostjo zadnjih mesecev, v teku katerih so imeli naši obrtniki več avdicij pri pristojni deželni komisiji glede pokrajinskih in deželne komisije za obrt ter glede posebnega rotacijskega sklada za obrtništvo, predvidenega že v okviru zakona za obmejna področja. Pri tem je Ota poudaril, da je Dežela osvojila vrsto popravkov, ki jih je glede novih zakonov predlagalo Združenje. Ota in ravnatelj Kocijančič sta nato prisotne seznanila tudi z vprašanjem priziva za vstop predstavnikov SDGZ v vodstvo deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA. Naj povemo, da je Združenje prvi tovrstni priziv vložilo že leta 1981, drugega pa leta 1986. Oba priziva sta komaj sedaj skupno v obravnavi, izid pa bo znan v kratkem. Člane odbora je zanimalo tudi vprašanje sodelovanja z obrtniki Slovenije, zadevo pa so obravnavali v zvezi s obrtnim sejmom, ki ravno te dni poteka v Celju. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje kontingenta ne- obdavčenega goriva za avtoprevoznike, ki je bil najprej namenjen le tovornjakom z nosilnostjo nad 240 stotov za prevoz za tretje osebe, nato pa so ga razširili še na druge (za vozila za prevoz za tretje osebe od 35 stotov naprej ter za tako imenovane "mezzi d opera" od 240 stotov naprej). Vse zainteresirane prevoznike obveščamo, da 7. oktobra zapade rok za predstavitev ustreznih prošenj. Podrobnejše informacije boste lahko seveda dobili v uradih Združenja. Naj še omenimo, da se je vzdušje na seji zelo razgrelo, ko se je načelo vprašanje novih tehničnih obveznosti za obrtnike in sicer ukrepe, ki jih morajo slednji sprejeti za omejitev tako imenovane zvočne nevarnosti oziroma onesnaženosti. V nekaterih primerih sicer nedvomno koristen, a zelo neustrezno izpeljan ukrep z visokimi stroški za meritve hrupa ter za morebitne prilagoditve, je med obrtniki povzročil val negodovanja. Resnici na ljubo je treba povedati, da se bo hujšim obveznostim večina obrtnikov lahko izognila z izpolnitivjo ustreznega obrazca, ki je na razpolago v uradih Združenja. Ostali (denimo gradbena podjetja, ki uporabljajo pnevmatska kladiva) pa se bodo morali sprijazniti z mer-tivami, ki jih lahko opravijo le specializirana podjetja. Rok za predstavitev meritev Krajevni zdravstveni enoti zapade 4. oktobra, obrtnike pa spet opozarjamo, naj zadeve ne podcenjujejo, saj so za kršilce predvidene zelo slane globe. §IK Včeraj srečanje pri županu Staffieriju, danes pa širši sestanek na prefekturi Avtoprevozniki še vedno demonstrirajo Tržaški avtoprevozniki še niso zaključili svojega protesta. Na Trgu Unita je bilo včeraj še kakih petdeset kamionov (na sliki - foto Križmančič), medtem ko so si na sedežu občinske palače sledila pogajanja med predstavniki kategorije in občinsko upravo z županom Staffierijem na čelu. Pogajanja se bodo nadaljevala danes opoldne na sedežu prefekture, kjer se bodo srečali župani iz pokrajine, predstavniki pokrajinske uprave in deželni odbornik Car-bone. Spor je vse prej kot zaključen, zaradi česar avtoprevozniki nadaljujejo s protestom. Nimajo namreč prostora, kjer naj bi odlagali razne odpadke. Pri tem poudarjajo, da imajo zaradi takega stanja veliko izgubo, pri čemer pa opozarjajo tudi na hudo konkurenco, Tržaška občina bo preselila Rome ki so se utaborili v predmestju Romi, ki so se utaborili pri Ferdinandeju in v Naselju sv. Sergija, bodo morali pobrati šila in kopita in se preseliti v primernejši kraj. Tako je bilo sklenjeno včeraj na tržaškem občinskem odborništvu za socialno varnost, kjer so se poleg raznih občinskih upraviteljev in funkcionarjev zbrali tudi predstavniki Krajevne zdravstvne enote, da bi obravnavali problem nomadov. Kot je povedala odbornica Rossana Poletti, je preselitev potrebna iz higienskih in skrbstvenih razlogov, pa tudi zato, da bi zagotovili tržaškim občanom varnost in mir. Polettijeva je povedala, da so že našli kraj, ki naj bi bil primernejši za začasno bivališče nomadov. Pristavila je, da tržaška občinska uprava $e vsekakor ne bo omejila na preselitev Romov, ampak da bo skušala Poleg boljših higienskih in sploh bivalnih pogojev zagotoviti tudi primerno nego otrokom in ostarelim članom nomadskih skupnosti. Na včerajšnjem srečanju je bil govor tudi o potrebi po redni skrbi za nomadske skupnosti ki se ustavljajo v tržaški občini. V ta namen naj bi uporabili sredstva, ki jih daj a na razpolago deželna uprava. Kot je podčrtala Polettijeva v tiskovnem poročilu, pa bodo pri tem poskrbeli, da bi se Romi v bodoče ne utaborili na naseljenih območjih. Severna liga »priporoča« državljanom naj ne plačujejo izrednega davka ISI Severna liga priporoča državljanom, naj ne plačajo izrednega davka na nepremičnine ISI, češ da je protiustaven. To stalisce je zagovarjal ua včerajšnji tiskovni konferenci krajevni voditelj tega gibanja Fabrizio Belloni, ki pa je dal tudi nasvete državljanom, kako naj se ravnajo, da ue bi zaradi davčne utaje imeli težave s pravico Po tem receptu naj bi Bo 15. decembra, ko zapade zadnji rok, vsakdo plačal »samo« 22 tisoč lir, m jih pa mora beležiti v davčni prijavi, na obrazcu 740. Financa te °brazce pregleduje z dve do triletno zamudo, sama Severna liga pa bo Napravila priziv, za katerega je pričakovati, da se bo tožba vlekla kakih oeset let. V tem času, je prerokoval Belloni, pa bo Liga itak ze prišla na oblast in odpravila davek ISI, kot bo tudi odpravila davek na tekoče mčune in naročnino na RAI. Karabinjerji so prijeli Srbe ki so ustrahovali uvoznika mesa Tržaški karabinjerji so predvčerajšnjim aretirali tri srbske državljane, druge štiri pa so prijavili sodnim oblastem zato, ker so z orožjem v roki grozili tržaškemu uvozniku mesa Pasgualeju Ainza-ri. Aretiranci so 28-letni Sukrija Živina, 32-letni Milan Mitič in 22-letni Senad Sinanovič. Zdaj sedijo v koronejskem zaporu. Pri akciji so sodelovali karabinjerji iz Trsta in Nabrežine. Nanje se je obrnil sam Ainzara in povedal, da se sedmerica moških, ki mu je grozila, vozi z dvema velikima avtomobiloma z madžarsko evidenčno tablico. Ta podatek je karabinjerjem omogočil, da so sedmerico prijeli relativno hitro, in sicer v tržaškem predmestju. V enem izmed dveh avtomobilov, v katerem so sedeli navedeni trije srbski državljani, so agentje našli 7,62-kalibrsko pištolo znamke Zastava ter 9 nabojev. Karabinjerji so trojico aretirali prav zaradi uvoza in posesti vojnegja orožja, medtem ko so ostale štiri le prijavili sodnim oblastem zaradi »samovoljnega uveljavljanja lastnih pravic s hudo grožnjo«. Tudi ti štirje so kot aretirana trojica srbski državljani. Spričo tega dejstva se postavlja vprašanje, kako da so se vsi ti ljudje vo- zili z madžarskimi avtomobili, ko pa so Srbi. Stvar postane bolj razumljiva, če povemo, da Pasgua-le Ainzara, ki je po rodu iz Reggio Calabrie, uvaža meso iz Madžarske. Po nekaterih nepotrjenih govoricah naj bi dolgoval večjo vsoto denarja madžarskim izvoznikom. Od tod bi se dalo sklepati, zakaj so se srbski državljani vozili v madžatrskih avtomobilih, pa tudi, kaj je bil predmet groženj ter katere so »pravice«, ki naj bi jih sedmerica uveljavljala na nedovoljen način. Sestal se je Odbor za javni red in varnost Pod predsedstvom tržaškega prefekta se je včeraj sestal na svoji redni periodični seji Pokrajinski odbor za javni red in varnost, v katerem so zastopani vsi varnostni organi. Na sestanku so sklenili, da bodo povečali nadzor pred šolami vseh vrst in stopenj, da bi preprečili nezakonite dejavnosti in predvsem širjenje mamil. Odbor je tudi sklenil, da bodo organi javne varnosti pazili, da ne bi prišlo do neupravičenega dvigovanja cen. ki prihaja ne samo iz bližnje Furlanije, ampak tudi iz ostalih predelov države. Krajevni avtoprevozniki so že poldrugi mesec skoraj brez dela in sicer v sektorju, ki zaposluje okrog 400 oseb. Marsikatero grenko obsodbo zvra-čajo na politike, ki ne upoštevajo njihovih problemov in dodajajo, da se na tak način denar pretaka iz naše v druge pokrajine dežele, kjer po njihovih besedah imajo avtoprevozniki tudi zelo dobre zaslužke. Pri vsem tem poudarjajo, da bi dela imeli še kar precej (odvija se predvsem v funkciji gradbeništva) ni pa odlagališč, kamor naj bi odvažali odpadke. Zaradi tega si je marsikdo naprtil milijonske dolgove zaradi nakupa novih kamionov, s katerimi odvažati odpadke v oddaljena deželna odlagališča, zdaj pa jih ne more poravnati. Ne gre pozabiti, da na delu teh avtoprevoznikov živijo cele družine, ki se sedaj nahajajo v velikih težavah. Za razplet sedanjega položaja so že imeli več srečanj na Občini, Deželi in Prefekturi, na največji posluh pa so po njihovih besedah naleteli prav v občinski palači. Pri tem tudi opozarjajo, da se v njihovem sektorju veliko dela "na črno", kar jim seveda povzroča veliko škodo: ob tem tudi dodajajo, da furlanska podjetja podpirajo svoje avtoprevoznike, tržaška pa morajo skrbeti sama zase in brez primernega posluha odgovornih. Tudi v tem primeru se torej ponovno postavlja vprašanje odnosov med Trstom in Furlanijo, v okviru katerega bodo krajevni avtoprevozniki -in med temi je tudi veliko Slovencev- težko nastradali. 19. 9. 1972 19. 9. 1992 Pred 20 leti je preminil Boris Zobec Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Fulvia ter sinova Loris in Erik Boljunec, 19. septembra 1992 Zadnje slovo od Sergija Piščanca Včeraj zjutraj so na tržaškem pokopališču pospremili k zadnjemu počitku Sergija Piščanca, devet let člana Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič, kjer je pel prvi bas. Zadnji njegov nastop z zborom je bil na koncertu v Ogleju. Potem je začel bolehati, dokler ni podlegel neizprosni bolezni. Na njegovo željo in na željo svojcev so ga pokopali v zborovski uniformi. Ker ni dovoljeno zborom, da bi na glavnem pokopališču tudi zapeli, so se člani zbora zbrali pred vhodom pokopališča in spremljali krsto do groba. Tu je v slovenščini in italijanščini spregovoril nekaj priložnostnih besed predsednik zbora Igor Pavletič. Pokojni je bil več let odbornik zbora. Pred dnevi so v Bazovici pokopali še enega člana in pevca partizanskega zbora, pa tudi člana domačega kulturnega društva Lipa Mirka Grgiča. Tu ni bilo nobene prepovedi o petju na grobu ter so se pevci od svojega tovariša poslovili s tiho žalostinko. (ni) __________gledališča______________ Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93 do vključno 30. t. m. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra. KUD MAGNET V domu A. Sirk v Križu bo danes, 19. t. m., ob 21. uri, v sklopu večerov AMA-TEATER, ki jih organizira KUD Magnet, gostovala gledališka skupina VOC1 LONTANE iz Milana s predstavo OZRI SE V GNEVU J. Osborna. Ponovitev jutri, 20. septembra. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja jutri, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva. Društvo Slovencev miljske občine prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet po Goriškem in Tolminskem. Ogledali si bomo Kostanjevico pri Novi Gorici, tolminska korita in Dantejevo jamo pri Tolminu. Popoldne kosilo in minikrižarjenje po jezeru na Mostu na Soči. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) ali 271732 (Ki-ljan) v opoldanskem času. Zveza upokojencev CGIL iz Križa prireja v nedeljo, 11. oktobra, izlet v Concordio Saggitario (Pordenon). Vpisuje Mario Turel (tel. 220266). Cena izleta 44.000 lir. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Danes, 19. t. m. , ob 21. uri bo v Športni palači Carnera v Vidmu koncert zbora in orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lu Jia, pri klavirju Bernd Glem-ser. Na programu Rachmaninov, Schumann. Gledališče Rossetti V nedeljo, 27. t. m., ob 21. uri bo na sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" Jutri, 20. t. m., bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-let-nici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BELLIO in MASSIMO SOMERZI. Koncerti bodo trajali do 13. decem-bra.Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita. Repentabrska cerkev Jutri, 20. t.m., ob 18. uri bo na sporedu drugi koncertstare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo: Dina Slama, Irena Pahor in Alberto Rasi. kino ARISTON - 18.45, 20.30, 22.15 Un’altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Silvio Orlando, Claudio Amendola. EXCELSIOR - 17.45, 18.35, 20.25, 22.15 Američani, i. Jack Lemonn, Al Pacino. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati. NAZIONALE I - 15.45, 18.00, 20.00, 22.20 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziotto in blue-jeans, i. Christian Slate. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Cuore di tuono, i. Val Kilmer. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman il ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeiffer. MIGNON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Basic instinct, D EDEN - 15.30, 21.30 Multioral supera-nal, n n CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Do- uble impact, la vendetta finale, r. Jan Claude van Damme. LUMIERE - 20.20 Tokio decadence, r. Ryu Murakami, i. M. Nikaldo, S. Mae-kawa, □ D ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 II proiezi-onista, r. A. Konchalovsky, i. T. Hulce. RADIO - 15.30, 21.30 Una scatenata moglie insaziabile, pom., D D Prepovedano mladini pod 14. letom D 18. letom D D čestitke Danes, SOBOTA, 19. septembra 1992 JANU ARIJ Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.09 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 14.24. Jutri, NEDELJA, 20. septembra 1992 EVSTAHIJ PLIMOVANJE DANES: ob 3.35 najvišja 4 cm, ob 7.02 najnižja 0 cm, ob 13.25 najvišja 22 cm, ob 22.28 najnižja -26 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb narašča,veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA STA SE: Leandro Candotto, Gabriele Angelocola. UMRLI SO: 72-letni Virgilio Pisani, 90-letna Giovanna Vollmann, 75-letni Ge-rardo Caprio, 79-letna Gliceria Mokole. OKLICI: odvetnik Rado Race in zdravnica Sonja Jazbec, inženir Massimo Lug-nani in šolnica Barbara Franzolini, geofizik Peter Michael Guidotti in bolničarka Elza Marly Fatima de SA’, šofer Marcel-lo Zumin Domio in gospodinja Gabriella Liguori, kovinar Roberto Felluga in trgovka Carmen Bemardis, polagalec ploščic Roberto Manestovich in uradnica Silvia Relli, podjetnik Luigi Gregori in podjetnica Silvia Čhizzola, pleskar Gio-vanni Alessio in delavka Silva Stipancic, delavec Stefano Pellegrini in univerzitetna študentka Francesca Alessio-Verni. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. septembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulia 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Largo Sonnino 4 (tel. 726835). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 v Domu "A. Sirk" Vabljeni vsi stari pevci ter nadvse dobrodošli so novi člani. koncerti včeraj - danes MOŠKI PEVSKI ZBOR VESNA mali oglasi razstave V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled do 3. oktobra. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava slikarke Lu-cie GHIRARDI. Razstava bo na ogled do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto. V galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke RENATE DE MATTIA. Razstava bo na ogled do 1. oktobra po običajnem urniku. V občinski galeriji bo jutri, 20. t.m., ob 11. uri otvoritev razstave slikarja IRE-NEA RAVALIČA. Razstava bo odprta do 1. oktobra z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 13.00. razna obvestila Vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina. Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini. Dekliški zbor Devin sporoča, da so pevske vaje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 na sedežu zbora v Devinu. SKD Igo Gruden Nabrežina vabi svoje pevce (tudi nove) na prvo vajo, ki bo v torek, 22. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od 15.30 dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske. SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271. Šiviljska popravila pri Skladu Mitja Čuk na Narodni ulici 126, Opčine, vsako sredo med 8.30 in 12.30. Popoldanske lekcije za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk, se bodo pričele v ponedeljek, 28. t. m. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ulica 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro od ponedeljka, 21. t. m., do petka, 25. t. m. menjalnica OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB 18. 9. 1992 V četrtek, 17. septembra, je Tamara iz Repna povila krepkega sinčka ALE-NA. Srečni mamici in očku Igorju iskreno čestita družina Šuc, malemu Alenu pa želi, da bi zrasel v zdravega in močnega športnika, ki bo v ponos nonotu Milanu in noni Verici, katerima tudi čestitamo. TUJE VALUTE / NAKUP Ameriški dolar ........ Nemška marka........... Francoski frank ....... Holandski gulden....... Belgijski frank........ Funt šterling ......... Irski šterling......... Danska krona........... Grška drahma........... Kanadski dolar......... Japonski jen........... BANKOVCI TRST 1120.— 810.— 230.— 720,— 38. -2150,— 2100,— 209.— 5,80 950, -9,40 TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI _ TRST Švicarski frank ............ 930.— Avstrijski šiling .......... 114.— Norveška krona ............. 200.— Švedska krona............... 215.— Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta.............. 11.— Avstralski dolar ........... 850.— HUF............................ 10.— ECU......................... Slovenski tolar .............. 13,50 Hrvaški dinar ................. 3,25 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 PROSIM OSEBI, ki sta prisostvovali nezgodi, katera se mi je pripetila 14. t. m. ob približno 18.25 v avtobusu št. 46, namenjenem v Trst, da se mi javijo na tel. št. 229234 (gospa Sedmak). ZVONKO OSTROUŠKA je odprl osmico v Zagradcu, toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina. OSMICA je v Koludrovci odprta do 27. t. m. Vabljeni! PRODAM leseno vinsko kad 1,3 hi, tri sode 2,25 hi, en sod 1,8 hi (tudi posamezno). Tel. ob uri obedov na št. (040) 212385. PRODAM knjige za 1. razred goriškega trgovskega zavoda Ivan Cankar. Tel. na št. (0481) 391804. VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah. AVTO glass 1000 coupe, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah. PRODAM motor kawasaki KLR 600, letnik 84, v zelo dobrem stanju. Cena 2.300.000 lir. Tel. 723232 od 13. do 14. mre. HIŠNA pomočnica, vešča dela, išče zaposlitev dvakrat, trikrat tedensko. Tel. na št. 822621 ob uri obedov. VINOGRADNIKI, nudimo vam pomoč pri trgatvi, tel. na št. 003865 71503. IMPORT-EXPORT podjetje išče knjigo-vodjo/injo z večletno delovno izkušnjo. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Knjigovodja«. IŠČEMO knjigovodjo/injo za uradniško mesto v uvozno-izvoznem podjetju. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«. IŠČEMO uradnika za upravne akte v konzulenčni pisarni. Potrebna je primerna akademska izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Konzulent«. KNJIGOVODJI/INJI nudimo službo v upravni pisarni. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pisarna«. VAJENCA zaposli mesnica. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vajenec«. PRODAM hišo v Rojanu z veliko garažo in razgledom, potrebno popravil. Pismene ponudbe nasloviti na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Rojan«. ODDAM komfortno veliko sobo s sanitarijami v strogem centru Ljubljane. Za poslovneža ali študenta. Telefon 0038/61 326532. NUJNO iščem v najem dvosobno stanovanje v okolici Kozine, Flavij ali Ankarana. Tel. v večernih urah na št. (040) 228338. BANČNIK z Goriškega nujno išče v najem majhno stanovanje v tržaški občini. Telefonska tajnica 418697. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik organizira individualne ali skupinske intenzivne lekcije italijanščine za tujce in nemščine na vseh stopnjah. Poskusna lekcija brezplačna. Tel.-fax (0481) 522250. NUDIM pomoč in oskrbo starejšim osebam v popoldanskih urah. Tel. ob uri obedov na št. (040) 200882. DALMATINCE z rodovnikom, stare 6 tednov, odličnih staršev, prodam. Telefon 0038/61 312021. IŠČEMO psička, mešanca, manjše rasti, starega od 2 do 3 mesece. Tel. na št. 225817. POTUJETE v Francijo? Želite obiskati Eurodisneyland ali ste vključeni v študijski projekt Erasmus? Parižanka s stalnimi stiki z domovino vam nudi lekcije iz francoščine. Tel. (040) 566256. Poletni vozni red vlakov Velja od 31. maja do 26. septembra 1992 H - hitri vlak; K - krajevni vlak; B - brzec; E - ekspresni vlak IC - Inter City TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MIL AN-TURIN-G ENO V A-VENTIMIGLIA-ANCONA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta 4.18 K Benetke 5.05 K Benetke (§) 5.45 IC (Svevo) Benetke-Mestre-Mi-lan (•) 5.50 H Benetke 6.08 K Portogruaro (§)(* *) 7.25 E Benetke 8.25 H Benetke 9.55 K Benetke (§) 10.45 IC (Marco Polo) Benetke-Me-stre-Rim Termini (■) 11.25 IC (KRAS) Benetke (•) 12.25 H Benetke 13.25 H Benetke 13.45 K Portogruaro (§)(*) 14.22 H Benetke 15.25 H Benetke 16.10 IC (Tergeste) Benetke-Milan-Turin (e) 17.12 H Benetke 17.25 K Benetke (§) 17.45 H Videm (§) 18.15 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce) 19.25 K Portogruaro (§) 20.20 H Benetke 20.32 E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Že-neva (pogradi in 2. razreda Vin- kovci-Ženeva; spalniki Zagreb-Ženeva) 21.15 H Benetke-Milan-Genova-Turin; (spalniki in pogradi 2. razreda T rst-Ventimiglia) 22.10 E Benetke-Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.01 IC (Svevo) Milan-Benetke-Me-stre (•) 2.17 H Benetke 6.50 K Portogruaro (§)(') 7.10 H Turin-Milan-Benetke; Venti-miglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (*) 8.10 E Rim Termini-Benetke-Mestre (spalniki in pogradi 2. razreda Rim-Trst) 8.45 H Videm (§) 8.52 E (Simplon express) Ženeva-Do-modossola-Milan Lambrate-Be-netke-Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva-Vinkovci; spalniki Ženeva-Zagreb) 9.25 K Benetke (§) 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst) 11.17 H Benetke 13.05 H Benetke 14.20 H Benetke 14.44 K Portogruaro (§)(*) 15.25 H Benetke 16.17 H Benetke (§) 17.31 IC (KRAS) Benetke (e) 18.16 H Benetke (§) 19.06 H Benetke 19.52 K Benetke (§) 20.06 H Benetke 20.36 IC (Marco Polo) Rim Termini-Benetke-Mestre (■) 22.13 IC (Tergeste) Turin-Milan-Be-netke-Mestre (•) 23.19 K Benetke (§) 23.40 E Benetke (■) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (•) - 1. in 2. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (§) - samo 2. razred (*) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-L JUBL JAN A-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon expres) Opčine-Zag-reb-Vinkovci-Budimpešta (pogradi 2. razreda Ženeva-Vinkovci; spalniki Ženeva-Zagreb) 14.32 E Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 17.55 IC (KRAS) Opčine-Ljubljana- Zagreb 18.32 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 23.59 E Opčine-Zagreb-Vinkovci (spalniki Benetke-Vinkovci) Prihodi v Trst 7.04 E Vinkovci-Zagreb-Opčine (spalniki Vinkovci-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 11.00 IC (KRAS) Zagreb-Ljubljana-Op-čine 17.02 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 20.00 E (Simplon express) Budimpeš-ta-Vinkovci-Zagreb-Opčine (pogradi 2. razreda Vinkovci-Žene-va, spalniki Zagreb-Ženeva) (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah (2) - ne vozi 15.8.92 TRST-VIDEM-TRBIŽ Odhodi iz Trsta 5.58 H Tablja (§)(*) 6.15 K Videm (§)(1) 6.55 H Videm 7.35 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj 8.32 K Videm (§)(4) 10.55 H Videm 12.40 H Videm (§) 13.15 K Videm (§) 14.10 H Videm (1) 14.40 K Videm (§) 15.40 H Videm (§) 16.55 H Videm §1(1) 17.30 K Videm (§) 17.45 H Videm (§) 18.10 H Videm 18.40 K Videm (§) 19.40 H Videm 21.33 H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj Prihodi v Trst 6.58 K Videm (§) 7.51 H Benetke-Videm (1) 8.33 H (Osterreich-Italien Express) Dunaj -Trbiž-Videm 8.45 H Videm (§) 9.51 H Videm 10.53 H Videm (§) 13.31 H Videm 14.33 H Benetke-Videm (1) 15.05 K Videm (§) 15.32 H Videm (§) 16.39 H Videm 1 18.06 K Videm (§) 19.00 K Videm § 19.12 H Videm (§)(1) 19.41 H Trbiž 20.57 K Videm (§) 22.00 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Videm ) - samo 2. razred - ob praznikih vozi do Trbiža ) - ne vozi ob praznikih 2) - ne vozi ob sobotah 3) - vozi samo ob sobotah 4) - vozi samo ob praznikih Luciano Santin in Angelo Baiguera govorita o njunih posrečenih oddajah Čar osmič na televizijskem ekranu Ekipa, ki je sodelovala pri realizaciji oddaj o osmicah Že od začetka julija dalje so potekale na zasebni televizijski postaji Tele 4 oddaje, ki so bile za nas Slovence še posebno zanimive, saj so bile namenjene osmicam v tržaški okolici. Pripravila sta jih novinar Luciano Santin in glasbenik Angelo Baiguera, režiral jih je Fabrizio Me-ula, ki je pokazal velik posluh za to problematiko. Kot operaterji so sodelovali še Franco Pilat, Marko Ci-vardi, Andrea Gazbin, Robert Pis-chianz in mnogi drugi. Luciano Santin in Angelo Baiguera, s katerima smo se pogovarjali v redakciji časopisa Trieste oggi, sta nam povedala, kako je prišlo do zamisli tega zanimivega ciklusa o kraških osmicah, o vlogi, ki jo imajo pri ohranjevanju in utrjevanju starih navad in običajev v tržaški pokrajini in predstavljajo s svojo ponudbo, pa tudi s prisrčnostjo kraj, kjer ni razlogov za šovinizem in nacionalizem, kjer se raje govori o prijateljstvu, kjer si ljudje različnih nazorov brez predsodkov stisnejo roke, kjer steče vesela beseda. »Seveda se nismo podali na Kras, ne da bi se prej seznanili z raznimi aspekti, s katerimi je povezana tradicija osmič, tako iz gospodarskega kot iz kulturnega vidika, saj smo na primer vnesli v oddaje razne odlomke iz del znanih pisateljev, kot so Slataper, Svevo, Kosovel, Zlobec, Tomizza, Benco, Stuparich, De Ves-covi, Cecovini in mnogi drugi. Mnoge odlomke iz del teh sem prebral sam, nekatere je prebral umetnik Ugo Amodeo,« nam je obrazložil Santin. Pa povrnimo se k začetku teh oddaj. Prva je bila posneta v Dolini pri Pepiju Sancinu - Šarneku. Nato je ekipa obiskala osmice v Padričah, v Samatorci, Zgoniku, Repniču, Nabrežini, Praprotu, Piščancih, pri Fer-lugih in v Mavhinjah. Zadnja odda- ja je bila nekakšen povzetek vseh teh oddaj. V vsaki oddaji so sodelovali predstavniki iz raznih področij našega javnega življenja. Tako smo videli v oddajah Franca Richettija, sedaj deželnega direktorja za turizem; Car-boneja, ki odgovarja v deželni upravi za načrtovanje gospodarstva; prof. Pavleta Merkuja, dobrega poznavalca Krasa, pa tudi drugih predelov, kjer žive Slovenci; nabrežinskega župana Caldija, dolinskega župana Marina Pečenika, Karla Guština iz Repentabra, umetnika Lojzeta Spacala, arhitekta Pozzetta, pa še književnike Bruna Mayerja, Borisa Pangerca in Claudia Magrisa. Tu se je v naš pogovor vključil Angelo Baiguera, ki ni samo vodil glasbene plati oddaj, temveč je skrbel, da se ne izgubi vse tisto, kar je s Krasom in njegovo zgodovino tesno povezano. Zato je skrbel, da so v oddajah nastopali domači pevci, harmonikarji in drugi godci s pesmimi, ki so za Kras značilne. Pri zbiranju se je obračal na Zvezo slovenskih kulturnih organizacij, pa tudi na same domačine. Posebej naj omenimo izredno lep in prisrčen nastop ženske pevske skupine »Stu ledi«, ki je pokazala, kaj se je in kaj se še poje med našimi ljudmi. »Mislim, da je glasba tista, ki lahko ljudi med seboj najbolj poveže. In te oddaje so pokazale, da je ta trditev točna,« je pristavil Baiguera. Poleg posameznih harmonikarjev in pevcev, so v oddajah nastopili še harmonikarski duo od Domja, glasbeni ansambel Edera, skupina man-dolinistov, Emil Zonta s svojimi flavtami, Fiorella Aliata, ki je pela pesmi na svojstven način in Manue-la Sapra, ki je zapela pesem, staro 60 let, ki govori o takratnih časih in je ni mogoče najti v nobeni glasbeni knjigi. Idejo za te oddaje je dal pravzaprav Giuseppe Franco, odgovoren za oglase in reklamo in ki sicer upravlja tudi športne oddaje. Organizatorjem oddaj je veliko pomagala tudi Kmečka zveza (v njenem imenu tajnik Edi Bukavecji Pri zbiranju gradiva so se seveda poslužili vsega, kar je bilo o osmicah že zapisanega; na primer zelo podrobnih zapiskov prof. Paola Pa-rovela, pa tudi prof. A. Tasso. »Morje leži pred nami,« je še dodal Santin, »Kras pa kraljuje nad morjem ter nam ga, zaradi njegove lepote in naravnega bogastva mnogi zavidajo. Zato sva bila z Angelom navdušena, da izvedeva to serijo o osmicah.« Oddaje so bile na sporedu ob petkih, ponovili pa so jih še ob sobotah in nedeljah. Včasih so v takih oddajah kraje imenovali po slovensko, drugič v italijanski verziji, toda to samo zato, da bi jih razumelo čim več gledalcev. V oddaje so organizatorji vključili še razne druge zanimivosti s Krasa, ter dali besedo tudi lastnikom osmič. Sedaj kujejo že nove načrte. Morda bodo podobne oddaje še posneli, pa tudi prošenj, da bi se jih lehko videlo še v drugih krajih Krasa, kjer to do sedaj ni bilo mogoče. Organizirati nameravajo tudi fotografski natečaj s slikami iz raznih osmič in padla je zamisel o ustanovitvi posebnega združenja za ohranitev osmič in vsega, kar je povezano z zgodovino Krasa. Ob sigli oddaj »Va a 1'ombra«, ki so jo poslušalci še posebno cenili, naj tudi mi zaključimo z mislijo, da poznavanje krajev in ljudi lahko prispeva k boljšim prijateljskim odnosom, kar je bil tudi namen organizatorjev te serije oddaj. NEVA LUKEŠ Guccini prejel literarno nagrado za poezijo Vsakoletnemu podeljevanju literarne nagrade Librex-Guggen-heim »Eugenio Montale za poezijo« so zadnji dve leti dodali še posebno nagrado za najboljše verze, ki so namenjeni glasbi. Lani so jo podelili znanemu kan-tavtorju Paolu Conteju, letos pa jo je prejel prav tako znani pevec lahke glasbe in avtor napevov Francesco Guccini, ki mu je žirija priznala izjemno sposobnost preoblikovanja velikih družbeno kulturnih tem v bogate poetične prispodobe. S posvečanjem pozornosti tej zvrsti pesništva, ki je po splošnem mnenju drugorazredno, si prireditelji omenjene literarne nagrade nadejajo, da bodo poezijo v najbolj žlahtnem smislu besede spet približali širši javnosti ter jo nekako potegnili iz »slonokoščenega stolpa« za redke izbrance, v katerega se je vedno bolj zapirala zlasti po zaslugi sperimentalizma tega stoletja in v katerega se še zapira. Francesco Guccini je po rodu iz Modene. Star je 52 let, diplomiran pa je na bolonjski univerzi iz literarnih ved. Po krajši novinarski izkušnji pri časopisu »Gazzetta di Modena« je dvajset let poučeval italijanščino na ameriški univerzi Dickinson College. Z glasbo in pisanjem pesmi je začel konec petdesetih let. V začetke njegove pevsko pesniške poti sega znana pesem Auschwitz, ki jo je izvajala znana skupina Equipe 84. Na njegov poznejši razvoj je zlasti vplival Bob Dylan. Pod tem vplivom je med drugim nastala pesem Dio e morto, ki je postala nekakšen simbol kulturnega miljeja tiste dobe. n »Ai i____________________ 8.30 IP v kanuju 11-00 Aktualno: Ciao Italia 11.00 Poletni maraton: Video-ples - Elektronski koreograf 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Aktualno: Ciao Italia 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Primavera di sole (dram., ZDA 1949, r. R. Thorpe, i. J. McDonald) 15-25 Športna sobota: kolesarstvo 16.30 Sedemdni v parlamentu JTOO Glasba: Bella estate l'-55 Izžrebanje lota 18.00 Kratke vesti J8.10 Disney Club 19.25 Nedeljski evangelij !9.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vremenska napoved 40.00 Dnevnik in šport 40.40 Variete: Igre brez meja 44-45 Nočni dnevnik ~3-00 Posebnosti TG Uno -4.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: VVelcome to Los Angeles (kom., ZDA 1977, r. Alan Rudolph, i. Keith Carradine, Sally Kellerman, Geraldine Chaplin, Sissy Spaček) | ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Film: Johnny arrivo in ritardo (kom., ZDA 1943, i. James Cagney) 11.00 Variete: L isola dei ra-gazzi 11.45 Kratke vesti 12.00 Nanizanka: Una fami-glia come tante 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dribbling in vreme 14.00 Film: Dalle nove alle cingue... orario continu-ato (kom., ZDA 1980, r. Colin Higgins, i. Jane Fonda) 16.10 Izžrebanje lota 16.15 TGS Parguet, vmes odbojka in košarka 18.45 Nanizanka: Hunter 19.35 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Film: Delitti in corsia (krim., ZDA 1990, r. Lar-ry Shaw, i. Melissa Gil-bert, Jack Scala) 22.10 TV film: Isabella (fant., It. 1988, r. Pino Passalac-gua, i. Lesley D Olive) 23.30 Nočni dnevnik 23.50 Glasbena oddaja: Antologija neapeljske pesmi 0.25 Izobraževalna oddaja 0.30 Nočni šport: boks, tenis ^ RAI 3__________________ 7.00 Sat News, Televideo 9.10 Kolesarstvo 9.30 Koncert RAI 3 (Brahms, Beethoven) 10.00 IP v tenisu 12.00 Film: Come in uno specchio (dram., Šved. 1961, r. I. Bergman, i. Max von Sydow) 13.25 Dok.: Pred 20 leti 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Rubrika: Ambiente Italia 14.55 Samo za šport, vmes (14.55) IP v rugbyju, (16.00) IP v tenisu, (17.00) konjske dirke, (17.35) vodno smučanje 18.00 Športni tednik: Scusate 1'anticipo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Videobox 20.30 Film: Kim (pust., VB 1952, r. Victor Saville, i. Errol Flynn) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Dok.:Provini dautore 23.15 Variete: odlomski iz niza »Aspettando...« 0.45 Dnevnik, pregled tiska 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario T fr TV Slovenija 1 | 8.20 Izbor: Radovedni Taček - Rak, 8.35 Lonček kuhaj, 8.45 nad. Modro poletje, 9.45 Zgodbe iz školjke, 10.45 Prelistajmo skupaj 11.00 50-letnica ustanovitve slovenskih brigad 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 13.10 Večerni gost (pon.) 14.00 Tednik (pon.) 14.50 Film: Sodnik Timberla-ne (dram., ZDA 1947, i. Spencer Tracy) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Dok.: Vizionarji, 18.05 Drava, reka 18 jezer 18.30 Rubrika: Dober tek! 18.55 Risanka in Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.30 Show Rudija Carrella 22.05 Nad.: Slepo zaupanje 22.50 Dnevnik vreme, šport 23.20 Sova, vmes nan. Mur- phy Brown, nad. Policaj ski rock 0.35 Film: Pazi, spolzka tla! (kom., Fr., r. Etienne Pe-rier, i. Christophe Mala-voy, Corinne Dacla) f~^P| TV Koper 16.00 Koncert komornega orkestra Tartini (pon.) 17.10 Nanizanka: Na Kalifornijskih cestah 18.00 Oddaja o aktualnostih: Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nabožna oddaja: Juri je nedelja 19.40 Nadaljevanka: Ryan 20.05 Nan.: Crime Story 20.50 Film: Srce moje (dram., It. 1982, r. Stefano Ca-lanchi, i. Marzio Onora-to, Consuelo Ferrara) 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Naš prijatelj Koper 23.30 Nan.: Crime Story [ TV Slovenija 2 17.10 Sova, vmes nanizanka Roseanne in nadaljevanka Policajski rock (pon.) 18.30 Domači ansambli: 25 let ansambla Nika Zajca 19.00 Nanizanka: Šaljivec 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Klasika 20.25 Film: Prijateljsko prepričevanje (dram., ZDA) 22.35 Moški, ženske 23.35 Video strani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Glas harmonike; 12.20 Pesmi miru; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: Z naših prireditev; (15.00) nadaljevanka Mala čarovnica, (15.25) Zvočne kulise, (16.00) Na počitnice; 16.40 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Tržaški Štempiharji (pripravlja Milica Kravos); 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Sobotna raglja (v živo); 9.30 Tako zveni...; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku: Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.50 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. er CANALE5 Too Aktualno: Na prvi strar o.30 Nanizanki: Arnold, 9.0 q , Časa Keaton a-35 Film: Angelica alla cort del re (pust., Fr.-It. 196. r. Bernard Borderie, Michele Mercier, C lat 17 nS Aktualnosti: Anteprim •‘■uO Nanizanki: Otto sotto u 17 ^ lett°, 12.301 Robinson m'-A Dnevnik TG 5 i V™ Dok.: L arca di Noe 4'°o Aktualno: Canale 5 ven l4 7n ®?uaranta (pon.) •Ju Aktualno: Forum (voc i r n Rita Dalla Chiesa) •00 Nanizanka: New Yor 1fi _ New York ‘O.00 Otroški variete: Bit bum bam, vmes risank i H . in nanizanke o.OO Kviza: OK il prezzo D« D“i™i9TGL5n9° ■45 Varieteja: II Tg delle vč canze, 20.40 La sai 1'ult 22 te ma^ (vodi Pippo France •45 Glasbeni variete: Vota 1 ^'9? Nočni dnevnik o Film: La feldmaresciall (kom., It. 1967, r. Steno, «0 ffiSSSi RETE 4_________________ 8.30 TG 4 vesti 8.55 Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 9.20 Strega per amore 9.45 Nadaljevanke: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines 11.30 Variete: A časa nostra 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 Celes-te, 17.00 Febbre damore 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.15 Kviz: La cena e servita 19.00 TG 4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nadaljevanki: Gloria sola contro il mondo, 20.30 Cristal 22.30 Film: Hombre (vestern, ZDA 1966, r. Martin Rift, i. Paul Newman, Barbara Rush), vmes (23.30) TG 4 nočne vesti 24.00 Nanizanki: Avvocati a Los Angeles, 1.00 Mur-phy Brown 1.40 Variete: A časa nostra ITALIA 1________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 La časa nella prate-ria - Ritratto d'amore, 11.00 Hazzard, 12.00 La donna bionica, 13.00 Starsky & Hutch 14.00 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 16.00 Glasba: TopVenti (vodi' Emanuela Folliero) 17.00 Nanizanke: T.J. Hooker -L'esca umana, 17.30 Adam 12 - Storie di don-ne, 18.30 Riptide - La bar-ca misteriosa 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Nan.: Agli ordini papa! -Non con mia figlia 20.30 Film: Street Hunter -Cacciatore di taglie (krim., ZDA 1990, r. John Gallangher, i. Steve James) 22.30 Film: Diavolo in corpo (dram., It. 1986, r. Marco Bellocchio, i. Maruschka Detmers, Federico Pitza-lis) 0.30 Odprti studio, pregled tiska, Studio šport 1.05 Nan.: Notte visitors ODEON_________________ 13.00 Risanke 14.30 TV film: Piu pazzo di Cotton (i. Jean Simmons) 15.30 Nanizanka: Automan 16.15 Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Mattoli, i. Toto, Isa Barzizza) 18.00 Dok.: Benvenuti a... 19.30 Risanke: Albertone 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: Il sentiero del pino solitario (pust., ZDA 1936, r. Henry Hathaway, i. Henry Fonda) 22.30 Film: Supercarrier (pust., ZDA 1988, r. Bill Graham, i. Robert Hooks) 0.30 Rubrika: Auto & Motori TMC________________■___ 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke: Snack 9.30 Dok.: La ballata del Nilo e dintorni (6. del) 10.00 Risanke: Snack 10.30 Nan.: Le isole perdute 11.00 Risanke 11.25 Rubrika: Morski planet 12.10 Rubrika o motorjih 13.00 Dok.: Sicilija 13.30 Šport show (vodi Marina Sbardella) 17.45 Nan.: L'ispettore Lenz 19.00 Dok. oddaja: Venti di ter-re lontane 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Film: Uno sporco affare (dram., 1986, r. John Kor-tv, i. Alan Arkin) 23.20 Film: Caccia aperta [krim., ZDA 1979, r. J. Starrett, i. T. Bottoms) 1.00 Film: Una nuova vita per Liz (dram., ZDA 1971, r. D. Ross, i. Anne Baxter) 2.50 Aktualno: CNN News TELEFRIUU____________ 17.00 Nanizanka: Luomo che parla ai cavalli 17.30 Rubrika: Mavrica 18.00 Aktualno: Azimut 18.30 Italia cinguestelle 19.00 Večerne vesti 19.30 Nanizanka: L uomo che parla ai cavalli 20.00 Rubrika o gospodarstvu 20.30 Aktualnosti: Messaggi personali 21.30 Nad.: Giovani ribelli 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d‘Ita-Iy; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show; 11.30 Turistična poročila; 1Z00 Tropica-na; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Maribora Hit Parade; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti,- 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj. Vladni ukrepi in denarna kriza povzročajo zaskrbljenost SKP in PLI kritični do večine na Pokrajini Klestenje pokojnin in v zdravstvu izzvalo protest tržiških delavcev Saccavini je prisegel Fiorelli pa vložil priziv Drastični vladni ukrepi so tudi na Goriškem po prvem šoku izzvali takojšen protest. Delavci tržiških tovarn, ladjedelnice, Ansal-do, Meteor, Eaton E st in SBE so včeraj dopoldne takorekoč izsilili od sindikatov oklictakojšnje stavke. Kakih 3 tisoč jih je šlo v sprevodu po mestnih ulicah skupaj s pokrajinskim tajnikom CGIL Bonom ter voditeljema kovinarjev Valento in Massero. Sindikalisti so poudarili, da so sicer drastični ukrepi potrebni, toda ne spet in vedno na ramena delavcev, upokojencev in nasploh odvisnih delavcev. Stavka je zajela tudi številna manjša podjetja na Tržiš-kem, Krminskem in drugod v pokrajini, kjer so delavci stavkali zadnjo uro v vsaki izmeni. Zaskrbljenost, negodovanje ali fatalistično predajanje usodi so bili včeraj naj pogostejši občutki, ki jih je bilo mogoče ujeti v pogovorih med ljudmi. Vsak je skušal izračunati, koliko ga bodo stali zadnji ukrepi vlade in koliko devalvacija in zmeda na denarnih tržiščih. Glede tega nam je dr. Livio Rožič na Kmečki banki povedal, da so pri njih včeraj spet redno menjavali najpomembnejše valute, potem ko so to službo v četrtek začasno prekinili. Menjalnica je torej včeraj delovala, vendar v vzdušju velike negotovosti in v stalnem stiku z mednarodnimi tržišči ter s sprotnim prilaganjem kotacij. Tudi razlika med nakupno in prodajno ceno valut je v teh dneh občutno višja kot sicer, ker se pač morajo banke zavarovati pred izgubami zaradi nihanj. Kljub temu so na Kmečki banki beležili še veliko povpraševanje po tujih valutah, zlasti dolarjih, markah in šilingih. Zanje so se zanimali tudi mnogi nerezidenti, tj. stranke iz Slovenije, ki prejemajo pokojnine v lirah in hočejo v teh dneh za vsako ceno italijansko valuto zamenjati s solidnejšo. Vprašanje, ki pa mu spričo zmede na mednarodnih tržiščih ni zanesljivega odgovora, je, ali se to sploh še splača. Najbrž se ne. Gotovo je kdo z valutno špekulacijo v prejšnjih dneh lahko realiziral odlične zaslužke, nam je s svojega opazo-vališča lahko potrdil dr. Rožič. Vendar gre pojasniti, da je za take operacije najugodnejši čas že mimo. Dosti je zaslužil na primer, kdor je kupil tuje valute prejšnji teden, nekaj tudi, kdor jih je še v ponedeljek, sedaj pa se tak nakup po vsej verjetnosti ne izplača več. Sicer pa kdo ve, ali je vrednost lire dosegla dno? Stvari bodo nekoliko jasnejše šele v torek, ko bo spet znan uradni fixing lire. Kaj pa tolar in krajevno gospodarstvo? Slovensko valuto so na Kmečki banki včeraj kupovali po 13,5 lir in jo prodajali po 14,2. Lira je torej nekoliko nazadovala v primerjavi s tolarjem, kar pomeni, da bodo nakupi čez mejo nekoliko dražji, po drugi strani pa se goriš-kim trgovcem ponuja še do pred kratkim nesluten up izboljšanja poslov s kupci iz Slovenije, za katere bo blago (razen bolj ali manj upravičenega privijanja cen) pri nas vabljivejše. ”La Rete66 ostro napada Tuzzija Gibanje "La Rete" je včeraj v tiskovnem sporočilu ostro napadlo župana Tuzzija in mu milo za drago povrnilo obtožbe, ki jih je iznesel na likovni konferenci prejšnjo soboto, češ da nekatera gibanja skušajo ustvariti kaos. Kaos za koga, za družbo ali sistem, se sprašujejo. Prvi že obstaja in so ga ustvarile sedanje stranke, drugi pa bi bil zdrav, če hočemo prenovo strank in sistema oblasti: v sedanjem vzdušju političnega bankrota ni treba, da kdo razkraja občinski svet, saj so ga že ljudje na oblasti. S Picassom (v zvezi z Guemico) trdijo: »Kaos ste vi ustvarili, mi ga le opisujemo!«. Po vrsti drugih polemičnih osti "La Rete" še obtožuje vse, ki branijo obstoj sedanjih političnih zavezništev. Gre za zavezništva proti občanom, trdijo, toda v »tej surovi stvarnosti, kdo je lahko tako mazohist, da nadaljuje po isti poti?«. Predsednik Pokrajine Gino Saccavini je včeraj prisegel pred prefektom dr. Palmierom in s tem tudi formalno začel svoj drugi zaporedni mandat na čelu pokrajinske uprave četudi tokrat na čelu prenovljene koalicije. Nova večina, v katero je vstopila DSL, kljub široki večini v pokrajinskem svetu, pa najbrž ne bo imela lahkega življenja, saj z raznih strani letijo nanjo ostri napadi. Predstavnik Zelenih Fiorelli je včeraj vložil priziv nadzornemu odboru zaradi nepravilnosti v postopku za izvolitev nove uprave. Med drugim navaja sledeče: predloži telji niso podpisali programa kot bi morali, pač pa so (najbrž predhodno) podpisali ločen in ne-oštevilčen list, ki je priložen programu; odstop starega in izvolitev novega odbora sta si sledila na isti seji, medtem ko bi morala biti na dnevnem redu dveh ločenih zasedanj; sejo je kar naprej vodil Saccavini, medtem ko bi jo po njegovem odstopu moral starejši svetovalec. Če se je upravi res tako mudilo, da se je požvižgala na korektnost postopkov - še ugotavlja Fiorelli - potem ni bilo treba krize in nove uprave, temveč bi zadevo lahko rešili enostavno z zamenjavo treh odbornikov. Z ostro izjavo na račun nove večine in predvsem DSL se je včeraj oglasila tudi Stranka komunistične prenove. Nekdanjim tovarišem Jutri se bodo pri Ari Pacis udeležili slovesnosti ob dnevu pogrešanih Delegacija ruskega parlamenta na dvodnevnem obisku v Medei Jutri bo svečanost pri Ari Pacis v Medeji ob dnevu pogrešanih v vojni. Osrednja proslava bo pred Aro Pacis ob 10. uri, ko se bodo na prostoru pred spomenikom zbrali predstavniki državnih in vojaških oblasti ter predstavniki raznih združenj. Sledil bo prižig svetilke bratstva in izkaz časti padlim in pogrešanim v vojni, polaganje vencev in pozdravni govor župana Franca Stacula. Nato bo na vrsti uradni govor in maša, ki jo bo daroval vojaški kurat mons. Marra. Med svečano proslavo bo igrala godba na pihala italijanske vojske in bo pel zbor 'Schola cantorum" iz Medeje. Na svečanosti bodo prisotni tudi dijaki iz mednarodne šole v Devinu in delegacija ruskega parlamenta iz Moskve. Rusko delegacijo, ki je na večdnevnem obisku v naši deželi in si bo v času bivanja pri nas ogledala nekaj tukajšnih gospodarskih obratov, bo danes ob 16. uri sprejel medejski župan Stacul na sedežu tamkajšnje občine. Gobarski dan na Lokvah odpade Turistično društvo Lokve odpoveduje napovedani Gobarski dan, ki bi po programu moral biti na Lokavh jutri. Vzrok odpovedi je predvsem pomanjkanje tega sadeža v temu delu Trnovske planote, težave pri izvedbi gobarske razstave in tudi nekaj tehničnih težav, ki pa jih bo skušalo TD Lokve v bodoče razrešiti. Ob koncu letošnje turistične sezone pa se na Lokvah pripravlja razširjen sestanek vseh zainteresiranih, ki jim je kaj do turizma v temu delu Trnovsko Banjške planote, da pregledajo dejansko stanje in nakažejo osnovne smernice za delo v prihodnje. Rajmund Kolenc Priredila ga je zveza A Pl pod pokroviteljstvom Kmečke banke Veliko zanimanje podjetnikov za posvet o fiskalnih vprašanjih Fiskalna problematika je za podjetnike zelo važnega pomena. To dokazuje tudi veliko število ljudi, ki se je v četrtek odzvalo vabilu mladih podjetnikov goriš-ke zveze API in do zadnjega kotička napolnilo konferenčno dvorano goriške Trgovinske zbornice za posvet o pravicah in dolžnostih davkoplačevalcev v primeru davčne kontrole, ki se je odvijal pod pokroviteljstvom Kmečke banke. Upravitelji podjetja morajo poznati svoje pravice in dolžnosti, zavedati se morajo pomena pravilno vodenega knjigovodstva, poznati morajo davčno zakonodajo in spoštovati pravila igre. To so glavne misli, ki so izšle iz poročil dr. Sebastiana Callipa, funkcionarja davčnega urada iz Trsta, podpolkovnika Salvatoreja Penze, poveljnika finančne straže v Gorici in dr. Ettoreja Romolija, predsednika goriške zbornice komercialistov. Predavatelji so osredotočili poročila predvsem na odnos med uradniki, ki prihajajo na dav- čno inšpekcijo v podjetja in podjetniki samimi. Končni izid teh pregledov je odvisen od številnih dejavnikov. Finačna straža opravlja samo kontrolno dejavnost, medtem ko uradniki davčne uprave preverjajo verodostojnost informacij in knjigovodstva. Upravitelji podjetij morajo torej pazljivo slediti že prvi, kontrolni stopnji. Zaželjeno in tudi priporočeno je sodelovanje teh in njihovih tehnikov (uradnikov, komercialistov in drugih) z davčnimi uradniki. Le s takim odnosom lahko javni uradniki razumejo dinamiko podjetja, specifičnosti operativnega področja in druge podobne dejavnike, ki bi jih drugače najbrž prezrli. Posvet in diskutante sta predstavila dr. Dario Mulitsch, predsednik goriške API in Diego Fio-re, predsednik mladih podjetnikov, ki je v uvodu tudi orisal delovanje te skupine, ki je v sedmih letih delovanja pridobila kar sedemdeset mladih in aktivnih podjetnikov. (AWS) Nesreči v Dolu in Doberdobu Na pravkar zaključenem tečaju društva Jadro v Romjanu Učenci so utrdili znanje slovenščine očitajo, da so izbrali napačno pot in da z vstopom v pokrajinsko upravo dejansko nudijo kritje vodilnima KD in PSI pri ohranjevanju dosedanjega sistema oblasti in izvajanju protiljudskih gospodarskih in drugih ukrepov, medtem ko je SKP prepričana, da je danes potrebna enotna in odločna opozicija levice. Z druge strani kritizira novo koalicijo tudi PLI. Razstava podobic na Stari Gori Otvoritev zgodovinske razstave 'Božjepotna svetišča na podobicah", ki jo prirejajo Svet slovenskih organizacij, Goriški muzej iz Nove Gorice in Kulturno društvo "Studenci" iz Čedada bo v kripti svetišča in božje poti na Stari Gori jutri, 20. septembra 1992, ob 11. uri. Na otvoritvi razstave, ki bo takoj za mašo ob 10. uri, bosta sodelovala zbor "Nediški puobi" in "Višarski kvintet". Ob slaščici srečanje s problemom mamil Skupina staršev in družinskih članov mladih uživalcev mamil iz Gorice organizira v soboto, 19. septembra, ob 10.30 skupaj z Službo za uživalce mamil (SERT) iz Gorice družabno srečanje, ki so ga poimenovali "Slaščica za naše otroke”. Srečanje bo v prostorih SERT-a v Ul. V. Veneto 171 in ima namen spoznavanja težkega problema drogirancev in tudi njihovih staršev in bližnjih. V boju za življenje je vsaka pomoč še kako dobrodošla in organizatorji vabijo na srečanje vse, ki bi radi karkoli zvedeli o tem. Službo za uživalce mamil vodi dr. Bernard Špacapan. Rock na gradu Nocoj bo na goriškem gradu koncert heavy metal skupin in skupin tako imenovanega metal rocka. Pod prireditvenim šotorom se bodo predstavili že ob 20.30 Extreme Smoke iz Nove Gorice, Transmisija iz Pulja, 2227 iz Ljubljane, Assalti frontah iz Rima, Aria di golpe iz Vidma in Africa United iz Torina. razna obvestila KŠD Vipava vabi člane, starše kotalkarjev in prijatelje na tradicionalni piknik jutri pri jamarski koči na Vrhu. Zbirališče ob 8.30 pri kotalkališču na Peči. Kajakaško društvo Šileč. Sestanek za ekološki spust po Vipavi od izvira do izliva bo v sredo, 23. t.m., ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta. Občina Sovodnje bo priredila rekreacijsko telovadbo in sicer ob torkih in petkih. Prvo srečanje bo 22. septembra ob 21. uri. Prijave ob začetku dejavnosti neposredno v telovadnici. izleti Na državni cesti skozi Dol se je pri bencinski črpalki včeraj ob 8.15 pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 68-letni Luigi Marega, ki se je iz Gorice proti Tržiču peljal v fiatu ritmo. Iz nasprotne smeri je pripeljal Y10, ki ga je upravljal 21-letni Aleksij Sobani iz Jamelj. V ovinku je So-banija zaneslo, tako da se je silovito zaletel v avto nasproti vozečega Marege. Škoda na avtomobilih je velika, Luigija Marego pa so z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zaradi raznih poškodb zdravil en mesec. Predsinoči se je okrog 21.15 v nesreči na cesti Doberdob-Selce ranila 19-letna Monica Pozzar iz Pierisa. Najbrž zaradi hitrosti se je njen avto v nekem ovinku prevrnil. Voznica si je zlomila roko in bo ozdravela v tridesetih dneh. ■ Goriška občinska uprava sporoča, da bo ulica Ascoli zaprta za ves promet od 21. septembra, dokler ne bodo končana nujna obnovitvena dela. Promet bodo preusmerili po ulicah San Giovanni in Malta. F IV j "f/' i i 1 j jnmmm ti dM ' i |Umi' jkJJI i i mkSbL* j. Slovensko kulturno rekreativno društvo Jadro iz Laškega je v Romjanu organiziralo že tradicionalni poletni tečaj slovenskega jezika. Vsako leto ga nalašč organizirajo tik pred pričetkom šolskega leta, da otroci pridejo v šolske klopi s svežo in izboljšano slovenščino. Razveseljivo je dejstvo, da je bila med tečajniki za osnovnošolce tudi deklica italijanske narodnosti. Ta tečaj je vodil učitelj Peter Rodetič iz Jamelj, ki je s svojimi učenci tudi na fotografiji. V Romjanu pa je bil še en tečaj slovenščine, ki ga je vodila Egle Frandolič iz Rorik, in je bil namenjen srednješolcem in obiskoval- cem prvih letnikov višjih šol. Egle Frandolič je pri svojem delu uporabljala multimedialni sistem učenja, ki vključuje tudi audio in video posnetke. Tečaj je trajal dva tedna. Predsednik društva Jadro, inž. Karlo Mučič, nam je še povedal, da na nameravajo v bodoče pripraviti tečaj tudi za odrasle. Obenem ima društvo v načrtu tudi publikacijo za starše, ki imajo otroke za vpis v prvi razred osnovne šole. V publikaciji bodo poudarili pomen šole s slovenskim učnim jezikom. Zelo žalostno je namreč, da v Laškem starši svoje otroke vpisujejo po končanem slovenskem vrtcu v italijanske šole in se pri tem ne zavedajo, kakšno krivico delajo otroku, ker ga tako prikrajšajo za boljše poznavanje materinega jezika in lastnega porekla. Sicer pa je letos v slovensko osnovno šolo v Laškem vstopilo tudi nekaj otrok begunskih družin s Hrvaškega in Bosne in Hercegovine, kar je seveda po svoje pomembno. Društvo krvodajalcev iz Doberdoba prireja 4., 5. in 6. oktobra izlet v Nemčijo na Oktoberfest. Prijave in informacije pri Mili do 30. t.m. Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo avtobus za izlet v Cinque Terre in na Elbo odpotoval 21. t.m. ob 7. uri s Travnika s postanki v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. ________________kino__________________ Gorica VITTORIA 17.00-18.45-20.30-22.15 »Mog-lie a sorpresa«. Steve Martin in Goldie Hawn. CORSO 18.00-22.00 »Basic instinct«. VERDI 17.30-22.00 »Batman, il ritorno«. Nova Gorica SOČA 16.30 »Peter Pan«. 18.30-20.30 »Jekleni konjički«. 22.30 »Globoko modro«. SVOBODA Šempeter Ni predstave. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlVorso bianco (Tavasani) - 'Korzo Ita-lia 10 - tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701- Konec avgusta se je v toskanskem mestu pomerilo dvajset skupin Zborovsko tekmovanje v Arezzu zakleto za slovenske zbore Ob Magrisovem razmišljanju o identiteti Pot do pravega sožitja je še dolga in strma MATJAŽ ŠČEK V čudovitem toskanskem mestu Arezzu, kjer se je rodil oče naše notacije Guido, kjer je živel Petrarca, ki ga je rad imel Rossini, je konec avgusta potekalo najimenitnejše tekmovanje pevskih zborov Guido D'-Arezzo. Tu se vsako leto sestanejo najboljši zbori z vsega sveta in s svojimi nastopi predstavijo svoje delo, svojo kulturo, svojo dušo in nenazadnje svojo tehnično pripravljenost in sposobnost premagati tako zahteven zalogaj, kot je to tekmovanje. V teatru Petrarca imajo prav vsi nastopajoči velike težave s slišanjem na odru in upam si trditi, da je prav to razlog za nekoliko slabši nastop marsikaterega zbora. Drugo prizorišče tekmovanj je čudovito akustična in glasbeni muzi na kožo pisana romanska cerkev Santa Maria della Pieve, kjer se zbori preizkusijo s tekmovalnim programom gregorjanskega korala. Za nastope s programom narodnih pesmi pa je pripravljeno stopnišče pred katedralo prav na vrhu starega mestnega jedra, ki dodatno ovrednoti paleto ljudskih napevov z vsega sveta. V sredo, ko se je tekmovanje pričelo, so nastopili zbori iz Italije; le najboljši so se udeležili nadaljnjega tekmovanja v mednarodni konkurenci. V četrtek smo lahko ves dan poslušali nastope s programom gregorjanskega enoglasja. V petek so bila izbirna tekmovanja za vse zbore s programom umetnih skladb iz vseh stilnih obdobij, da so lahko najboljši nastopili v soboto v tako imenovanem velikem finalu. Umetniški odbor je za letošnje tekmovanje izbral izredno zanimive in zahtevne skladbe Alessandra Scarlattija, Luče Marenzia, Roberta Schumanna, Jo-hannesa Brahmsa, Tomasa Luisa De Victorie in Jaco-busa Gallusa. Prijetno je bilo slišati tolikokrat izvedeno obvezno skladbo našega velikega rojaka. Kaj pa pevski zbori? Kot rečeno, so prišli z vsega sveta od daljnih Filipinov do mrzle Estonije. Naj po-bliže predstavim uvrstitve najboljših. V kategoriji ljudske pesmi podelijo organizatorji nagrado samo najboljšemu, pri ocenjevanju pa tu izdatno sodeluje s svojim glasom tudi publika. Za svoj temperamenten, ritmično obarvan in eksotičen nastop so bili v tej tekmovalni kategoriji nagrajeni pevci manilske univerze s Filipinov. V kategoriji gregorjanskega korala so bili najboljši italijanski zbori: na prvem mestu La Bottega Musicale iz Torina, na drugem Schola Gre-goriana del Goro Ferdinande Paer iz Parme in na tretjem Goro Polifonico Citta di Olbia. Med otroškimi zbori so bili najboljši zbor Vesna iz Moskve, na drugem mestu Zoltan Kodaly iz Szekesfehervarja na Madžarskem in na tretjem mestu valonski zbor iz Namurja v Belgiji. Kategorija vokalnih skupin je bila kvalitetno naj šibkejša - tudi nagrad niso podelili in mislim, da se je to v Arezzu prvič zgodilo. Med moškimi in ženskimi zbori je bil najboljši ženski zbor Angelica iz Budimpešte, na drugem ženski zbor iz Kaunasa v Litvi in ženski zbor Sympaatti iz finskega Tampereja, na tretjem pa Associazione corale Audite nova iz Staranzana. Tu je še elitna kategorija mešanih zborov, kjer je konkurenca najhujša in se v finalu pomerijo res najboljši. Prvo mesto so podelili dvema zboroma, in sicer nemškemu zboru Klaus Fischbach iz Saarbruckena, ki je bil po mojem skromnem mnenju najboljše, kar smo letos v Arezzu slišali, in komornemu zboru Camerata iz Kopenhagna na Danskem, drugo mesto so osvojili pevci mešanega zbora Bela Bartok iz Szegeda na Madžarskem, tretji pa so bili pevci komornega zbora Arsis iz Tallina v Estoniji. Na koncu sem dolžan še ime zbora, ki je bil najboljše ocenjen na celotnem tekmovanju: veliko nagrado Guido D'Arezzo je za leto 1992 prejel Otroški zbor Vesna iz Moskve. Ta se bo lahko drugo leto v bolgarski Varni pomeril z zmagovalci tekmovanj v Gorici, Spittalu, Tolosi, Toursu, Debrecenu in Varni za takoimenovani Grand Prix Europe. Na letošnjem tekmovanju je sodeloval tudi Mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom Mirka Špacapana. Za opravljeni nastop in pogum, ki so. ga zagna- ’ ni pevci pokazali, jim gredo vse čestitke z željo, da bi po začrtani poti uspešno nadaljevali. Nastopili so s skladbami Caligaverunt Oculi Mei A. Scarlattija, Gradualom Locus Iste A. Brucknerja in delom Veter komaj preminulega Ubalda Vrabca. Ne vem kaj je s tem Arezzom - ali je za slovenske zbore zaklet ali kaj? Mnogi so se ga udeležili, a pravega uspeha ni in ni. Nekateri so se uspeli uvrstiti v finale in to je kar lep uspeh. Pa vendar smo na vseh ostalih evropskih tekmovanjih videli slovenske zbore tudi kot zmagovalce. Morda je temu kriv neroden termin kasno avgusta, si mislim, a ta neroden termin velja za vse zbore. Potrebno je pač pevsko sezono tako načrtovati, da se jo potegne tja čez poletje in le tako morda uspeti doseči tisto pripravljenost, ki je potrebna za tekmovanje takega renomeja. Res bi bilo zaželjeno tudi z areškega odra slišati kvaliteten zbor, ki bi se tudi s slovenskim programom uspešno kosal z evropsko elito. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Guido d'Arezzo je naj starejše, najbolj cenjeno, najbolj želje-no in tolikanj opevano. Tu se zbirajo strokovnjaki vokalne glasbe iz vse Evrope, da ne rečem sveta. Velika odgovornost za nastopajoče ansamble, velika za organizatorje in ravno tu zadnja leta nekaj škripa. Letošnjih dvajset zborov je bilo izbranih med šestdesetimi pripravljenimi, pa smo morali poslušati vokalne skupine, ki bi bolj sodile na kakšno občinsko revijo kot na oder teatra Petrarca. Ne, Arezzo tega ni vreden. Naj zaključim z dvema željama. Prva velja samemu tekmovanju, ki mu vsi želimo še mnogo let in čimboljše kvalitete; druga velja kvalitetnemu slovenskemu zboru, ki bi vredno in dostojno predstavljal vokalni svet sončne strani Alp. Saj imamo take, mar ne? VOJMIR TAVČAR Claudio Magris je pesimist: zgodovina nas ni naučila ničesar in ob velikih tragedijah, na primer tisti v bivši Jugoslaviji, pa tudi s tem, kar se dogaja v Nemčiji - in ne samo v njej - je celotno človeštvo postalo bolj imbecil-no. V svojem razmišljanju, ki je bilo objavljeno na milanskem Corriere della sera, Claudio Magris izhaja iz ugotovitve, da so še pred nedavnim tisti odprti duhovi, ki niso zanikali lastne nacionalne in kulturne identitete, a so bili obenem odprti in pozorni do drugih identitet, pripravljeni na soočanje in dialog, kazali pot v prihodnost. Nacionalna sovraštva, nacionalisti in druge prepreke ter odpori so sicer zavirali pot, uveljavljeno pa je bilo vsekakor prepričanje, da je odprtost sinonim prihodnosti, zagovorniki te odprtosti, prijateljskega in odkritega dialoga s sosedom pa tisti, ki so nakazovali to pot in so se borili zoper krvave prikazni preteklosti. Nasilni nacionalisti so se še pred nedavnim zdeli le barbarski in patetični garderoberji obnošenih sukenj, polnih moljev. Danes so nasilni nacionalisti še bolj barbarski kot pred časom, patetični pa niso več in najbrž še dalj časa ne bodo. Oni sicer, v to je Magris prepričan, ne bodo nikoli prihodnost, prej ali slej bo reka naplavila tudi njihova trupla. Toda obdobje, v katerem bodo barbarske nacionalistične strasti, ki danes ogrožajo realno evropsko enotnost, kar je po Magrisu edina resnična perspektiva, ne bo tako kratko. Te strasti, ki izkrivljajo in prikrojujejo sebi v korist resnične potrebe, iz katerih izvirajo, bodo povzročile veliko škode. In kdor še verjame v nadnacionalne vrednote, se bo moral pripraviti tudi na grenke poraze. Obsesija po resnično čisti identiteti, ki se krepi povsod, se bo sicer - v to je Magris prepričan -uničila sama, ker si amputira nekatere vitalne sestavine in je v Koncert na Repentabru v posvetilo violi da gamba Jutri, 20. septembra bo na Re-Pentabru drugi koncert ciklusa Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. Program je tokrat v celoti posvečen violi da gamba. Kai nam pomeni danes ta instru-^cut? Kaj je pomenil nekoč? Pred časom so v tržaških kinematografskih dvoranah vrteli film Vsa jutra sveta. Kdor si je film °gledal (v konkretnem primeru bi skoraj lahko rekli: poslušal!), je ahko v zadostni meri spoznal vio-° da gamba, saj ta instrument stalno spremlja dogajanje na plat-11 u- Če nas kdaj na koncertnem °dru prevzame bolj nenavadnost uistrumenta in zvoka, nam je pa z9°dba v filmu pomagala spoznati Predvsem izrazne možnosti instrumenta samega. Tako smo imeli občutek, kot da bi dvesto let pred S-nopinom živel nek drug Chopin, m Pa ni pisal za klavir, temveč za mio da gamba. Odkrili smo nov glasbeni svet, ki po svoji izraznos- ti prav nič ne zaostaja za dosti poznejšo romantiko. Zgodba v filmu govori o dveh baročnih skladateljih: Sainte-Colombu in njegovemu učencu Marin Maraisu. Oba skladatelja bomo v nedeljo srečali na Repentabru, saj bosta Irena Pahor in Alberto Rasi (na sliki) izvajala njuna dela za dve violi da gamba. Na sporedu bo pa tudi krstna izvedba Maše za glas in dve violi da gamba skladateljice Dine Slama, ki bo vokalni part tudi sama pela. To delo bo posebno zanimivo, saj nakaže uporabnost tega instrumenta v sodobni glasbi - poleg tega pa tudi umestnost uporabe tega instrumenta v nabožni glasbi. Pravijo, da je violina eks-troverzna, viola da gamba pa in-troverzna. Kot poduhovljeni in v meditacijo usmerjeni instrument je viola da gamba zelo primerna tudi tej zvrsti glasbe. Kam gre umetnost in kam gre Intart? NADJA VELUŠČEK Kam gre umetnost? To je bila tema posveta INTART, ki ga je 14. in 15. septembra organiziral Furlanski center za likovno dejavnost (Centro Friulano Arti Plastiche) iz Vidma. Gostoljubni gostitelj je bil Center za razvoj turizma v Lignano Sabbiadoro. Udeležili so se ga umetniki, likovni kritiki in drugi kulturni delavci iz Slovenije, Avstrije in Furlanije-Julijske krajine, torej predstavniki tistega geografskega prostora, ki je zaledje dejavnosti INTART-a. Zamisel INTART-a, internacionalne umetnosti, se je porodila med umetniki omenjenih dežel leta 1965, v času torej, ko je bila komunikacija med njimi kljub sosedstvu dokaj skromna in naporna. Prvo skupno razstavo so organizirali leta 1967 v Celovcu. Od takrat se je v Celovcu, Vidmu in Ljubljani zvrstilo 17 razstav, ki so pomenile soočenje številnih umetnikov, različnih umetnostnih usmeritev, boljših in slabših umetniških del in tudi različnih generacij. Odvrtela pa se je tudi zgodovina in tako danes INTART ni več srečanje med umetniki treh dežel, ampak treh držav. Otvoritev zadnje razstave, ki jo je prispevala Avstrija in na katero se navezuje tudi ta posvet, je bila v nedeljo, 13. septembra v prostorih Furlanskega centra za likovno dejavnost v Vidmu. Razstavo, ki nosi pomenljivi naslov Rešen/e sveta, so oblikovali mladi koroški umetniki, ki so nasledili slavne starše in so za svoj projekt uspeli navdušiti slovenske predstavnike INTART-a, ne pa tudi italijanskih. Le-ti so ostali zvesti preverjenim vzorcem umetniškega izražanja. Generacijski premik se torej ni zgodil v celotnem prostoru. In tako na posvetu mlade koroške umetnike, ki še upajo rešiti svet, ni toliko zanimal nikoli dorečeni odgovor na večno vprašanje Kam gre umetnost, ampak predvsem zelo konkretni odgovor na vprašanje Kam gre INTART? Prevetrili so namreč okolje doma in zastavili koncept svoje dejavnosti za naslednjih pet let. Sedaj si želijo sodelovanja s sebi ustreznimi ustvarjalci, ki pa v tem trenutku gotovo niso člani Furlanskega centra za likovno dejavnost. Mar to pomeni, da v Furlaniji-Julijski krajini ne obstajajo umetniki, ki bi si želeli novih spodbud? Seveda ni koncept, ki ga predlagajo Avstrijci edini možen. Je njihovo vračanje h konceptualni umetnosti šestdesetih let preverjanje že ustvarjenega in obenem izhodišče novemu ali pa je to le nostalgično spominjanje na neko iskrivo pomlad? Ob temeljnem nesporazumu -odgovoriti na vprašanje, kam gre umetnost ali na vprašanje, kam gre INTART - smo ostali brez vsakršnega odgovora... tem podobna človeku, ki bi si postopno rezal dele telesa, češ da so nepotrebni, in tako ugonobil celoten organizem. Vendar bo ta obsesija, preden se bo - in bog ve kdaj - razblinila, povzročila veliko gorja in veliko ruševin. Da bi se borili proti nji, pa jo je treba spoznati, dojeti vse njene tone, njeno kompleksnost, predvsem pa njene vzgibe. Ta analiza in dojemanje vzgibov sta po Magrisu predpogoj za učinkovit boj, kar pa ni lahka stvar. Tudi zato, ker tragedije po-neumnijo in neumnost je epohalni pojav, ki prizadene tudi tiste, ki se borijo zoper njo. In sedanje dogajanje, je pesimistični zaključek, kaže, da je celotno človeštvo postalo nekoliko bolj imbecilno. Magrisovo razmišljanje mi je priklicalo v spomin podobno, vendar kljub vsemu nekoliko bolj optimistično razmišljanje srednjeevropskih književnikov, ki so se pred nedavnim v okviru Vilenice zbrali v Sežani na disputu o razkroju univerzalizma in iskanju identitet v literaturi, kulturi itd. To, kar Magris imenuje odprtost ob meji - kot primer odprtosti citira Biagia Marina, ki je bil Italijan z Avstrijci, z Italijani pa Avstrijec - je Veno Taufer označil kot izkušnjo manjšinske zavesti, ki znotraj istega prostora vidi in dopušča več kultur in več identitet ter se opredeljuje za integracijski princip različnosti. Ta izkušnja -da so bili v svoji zgodovini večina in tudi manjšina - je skupna vsem evropskim narodom in prav ta izkušnja problematizira obstoj vsake večine. In v tej izkušnji, v tej skupni potezi, ki opredeljuje njihovo identiteto, je Taufer videl v perspektivi upanje. Boris Pahor pa je opozoril na značilnost, da se nacionalizmov bojijo predvsem predstavniki velikih narodov, ki se nikoli ne spozabijo dovolj, da bi se zamislili nad centralizmom in nacionalizmom lastnih narodov. Obujanja dolgo zamolčanih identitet ni mogoče etiketirati kot razmaha nacionalizmov, vsaj v negativnem smislu ne, je poudaril Pahor, ki je očital Magrisu, da tega procesa ni nikoli povsem razumel. Iz ramišljanja, ki je bilo dokaj obsežno citirano na začetku tega članka, je razvidno, da Magris, ki se zavzema za dialog, za spoznavanje, za trezno soočanje, za identiteto, ki upošteva in brani lastne prvine, a ne zavrača sosedovih, problema obujanja dolgo zamolčanih identitet ne poglablja dovolj. In ne poudarja v zadostni meri, da se te zamolčane identitete uveljavljajo ob zlomu lažnega včerajšnjega univerzalizma, najbrž tudi kot protiutež tistim hitrim tehnološkim procesom globalne komunikacije, v katerih (razmah ameriških nadaljevank in filmov so zgovoren dokaz) močnejši pregazi šibkejšega. Magris samo ugotavlja, da nacionalistične obsesije izkrivljajo in prikrojujejo sebi v korist realne potrebe, iz katerih izvirajo. Obsesije, ekscesi in bes se porajajo tudi iz globalnega protislovnega procesa, ki smo mu priča: vse večja integracija zlasti po zaslugi razmaha komunikacij in vse večja politična, kulturna in nacionalna drobitev na drugi. Ali bo mogče izumiti formulo sožitja? Najbrž neke obče veljavne formule, kot kaže izkušnja bivše Jugoslavije, ne. Vendar bi že samo dejstvo, da bi se veliki narodi spozabili in se zamislili nad svojimi centralističnimi težnjami, mali pa pazili, da se v njihovo manjšinsko identiteto ne zagrize seme večinskosti, najbrž prispevalo k temu, da bi omililo nacionalistične bese. Vprašanje pa je, ali bo to uspelo, še zlasti ko razvite družbe poleg kulturne preživljajo tudi ostro gospodarsko krizo in ko vse bolj kopni - tudi upravičeno - zaupanje ljudi v politične stranke in voditelje, ki naj bi ta prehod in protislovni proces usmerjali, upravljali in vodili. Arrigo Sacchi išče novega libera Novost Minotti RIM - Po velikem uspehu na Nizozemskem bo Sacchijeva nogometna reprezentanca pred prvim kvalifikacijskim nastopom za SP proti Švici v sredo odigrala še eno prijateljsko tekmo, tokrat pa bo za nasprotnika imela klub, to je moštvo Zuricha. Sacchi je za to tekmo izbral dvajset imen. Absolutno novost predstavlja vključitev v seznam az-zurrov libera Parme Minottija, Kaže, da bo Minotti (letnik 1967) proti Zti-richu igral že od prve minute, saj je znano, da ga ima Sacchi za pravega naslednika Franca Baresija, ki pa je še poškodovan. V zvezi s tem je Milanov kapetan uradno zanikal vest, ki jo je objavil neki milanski dnevnik, da po lastni izbiri zapušča reprezentanco. Odsoten bo tudi milanovec Era-nio, ki je bil na tekmi proti Nizozemski eden najboljših Sacchijevih mož. Tudi Erania pesti poškodba. Sicer pa je Sacchi v primerjavi s prejšnjo tekmo pustil doma samo napadalca Juventusa Casiraghija, namesto njega pa v reprezentanco spet poklical Mellija (Parma). Popolen seznam je torej sledeč: Albertini (Milan), Apolloni (Parma), Baggio (Juventus), Baggio (Juven-tus), Bianchi (Inter), Costacurta (Milan), Di Chiara (Parma), Donadoni (Milan), Evani (Milan), Lentini (Milan), Maldini (Milan), Mancini upirali in z izjemno srčno in borbeno igro so od obljubljenih deset prejeli le tri zadetke in še to dva v fini-šu prvega polčasa, ko je sodnik po zagotovitvah izolskih igralcev, in še predvsem Kraje, prestrogo pokazal na belo točko. Trener Izolanov Ivan Marj on je bil seveda po tekmi povsem zadovoljen, še predvsem, ker je njegovo ekipo pohvalil Tomislav Ivic, ki je pri sebi načrtoval zmago s štirimi goli razlike. Njegovi varovanci so dosegli le tri in zaigrali daleč pod svojimi zmogljivostmi. Na drugi strani je Belvedur Izola presegla vsa pričakovanja in pravzaprav dosegla od treh slovenskih ekip najugodnejši rezultat; zato je upravičeno pričakovanje, da bo čez 14 dni v povratni tekmi pred svojim občinstvom zaigrala še boljše. »Z disciplinirano igro smo si priborili zelo ugoden rezultat. Z Benfi-co pač nismo mogli igrati odprto, pa vendar smo prikazali vsaj nekaj slovenskega nogometa. Seveda sedaj nimamo časa razmišljati, kako je bilo, saj je v nedeljo pred nami še obalni derbi s Koprom na Bonifiki,« je realno ocenil nastop svojih varovancev Ivan Marj on, ki mu je Tomislav Ivic izrekel tudi osebno po- hvalo. (Kreft) Nastopil bo v formuli indy Mansell v ZDA LONDON — Vse kaže, da je Ni-gel Mansell tokrat mislil resno, ko je napovedal svoj umik iz formule ena. Iz Illinoisa v ZDA je namreč prišla včeraj potrditev vesti, da bo britanski novopečeni svetovni prvak v prihodnji sezoni tekmoval v ameriški formuli indy za avtomobilistično hišo Newman-Haas in da se bo udeležil tudi slovite petstomilj-ske dirke v Indianapolisu. Vest je malo zatem potrdil sam Mansell, ki je pogodbo s svojim novim delodajalcem že podpisal. »To bo zame nov izziv. Dirke formule indy sem si ogledal samo po TV, a vtis je bil zelo dober. Indianapolis in ostala ovalna dirkališča bodo zanimiva preizkušnja, hiša New-man—haas pa ena redkih, za katero sem pripravljen tekmovati. Lastnika Paul Newman in Carl Haas sta zbrala fantastično serijo rekordov in vesel sem, da lahko sodelujem z njima. Meni in moji družini je Amerika všeč in to je tudi eden od razlogov zaradi katerih sem se odločil za ZDA«, je svoj korak komentiral Ni-gel Mansell. Za tovariša v teamu bo Mansell imel nekdanjega svetovnega prvaka maria Andrettija. Kriza formule ena, ki vse bolj izgublja svojo kredibilnost, pa se vse bolj poglablja in obstaja nevarnost, Nigel Mansell da jo bodo prej ali slej zapustili še drugi od boljših pilotov, v prvi vrsti pa Senna. Zanj je že zdaj jasno, da k VVilliamsu ne bo prestopil. Angleško moštvo bo namreč poleg Prosta za svetovno prvenstvo leta 1993 bržkone najelo Brundla. UEFA o protestu Ferencvarosa Izgredi na tekmi sprožili pravcati diplomatski spor (Sampdoria), Mannini (Sampdoria), Marchegiani (Torino), Melli (Parma), Minotti (Parma), Pagliuca (Sampdo- ria), Signori (Lazio), Vialli (Juventus), Zola (Napoli). Sacchi se pri svojih izibrah torej še naprej opira na jedro Milana. Iz tega društva izhaja tokrat šest reprezentantov, Parma jih ima štiri (obe ekipi odlično predvajata consko igro...), tri Juventus in Sampdoria, enega pa Inter, Torino, Lazio in Napoli. Nova vrsta mladih prvič skupaj RIM - Reprezentanca mladih do 21. leta začenja pod vodstvom potrjenega selektorja Cesara Maldinija nov olimpijski ciklus. Zaradi presežene starosti, pa tudi zaradi nesrečnega nastopa na OI v Barceloni, je reprezentanca povsem obnovljena, prvič pa se bodo novi obrazi na skupnem treningu zbrali že v ponedeljek, v sredo pa bodo odigrali trening tekmo z moštvom Kuwait Odsia. Maldini ima na svojem spisku sledeče igralce: Altomare (Napoli), Bellucci (Bari), Bonomi (Lazio), Cois (OTorino), Cudicini (Milan), Del Vecchio (Venezia), Favalli (Lazio), Juliano (Bologna), Maniero (Padova), Marcelini (Lazio), Mignani (Spal), Muzzi (Roma), Orlandini (Lecce), Palladini (Pescara), Panucci (Genoa), Rossitto (Udinese), Sacchet-ti (Sampdoria), Visi (Sambenedette-se). izolani zadovoljni IZOLA — Čeprav utrujeni, so nogometaši Belvedur Izole in njihovo vodstvo zadovoljni pripotovali v Izolo. Ivičevi Benfici so se za promocijski nastop v Evropi imenitno Ta konec tedna začetek 71. italijanskega košarkarskega prvenstva Ambicije Stefanela V nedeljo bo startalo italijansko prvoligaško košarkarsko prvenstvo, ki že nekaj let sodi med kvalitetnejše v Evropi, predvsem po zaslugi odličnih tujcev, ki jih najemajo tukajšnja društva. V letošnjem prvenstvu bomo priča pravi paradi mednarodne košarke, saj bodo nastopili v A-l ligi tujci iz številnih držav, "oriundi" in tuji trenerji. Močno je tudi predstavništvo zamejskih Slovencev, tu so Fučka, Lokar in_ Budin (med sodniki pa Mladena Škrlja, ki bo v prvem kolu sodil tekmo Messaggero Rim - Team System Fabriano) Prvenstvo bo letos sicer izgubilo nekatere protagoniste (med vsemi naj omenimo le Del Negra, ki je verjetno najbolj zaslužen za osvojitev državnega naslova Benettona), pridobilo pa nove: s posebnim zanimanjem bomo tako sledili bivšim profesionalnem Teagleju (Benetton), Jamesu (Scavolini) in Englishu (Ste-fanel) in Volkovu (Panasonic), evropskima prvakoma Daniloviču (Knorr) in Djodjeviču (Philips), olimpijskemu podprvaku Tabaku, povratniku Richardsonu in še drugim novim obrazom. Favoriti za končno zmago so, po mnenju izvedencev, Benetton, Knorr, Messaggero, Scavolini in Philips, to so ekipe, ki so se lani uvrstile na najvišja mesta. Clear, Stefanel, Phonola in Panasonic naj bi spadali v nižji kvalitetni razred, pa lahko poskrbijo na presenečenje. Turinski Robe di Kappa in Baker iz Livorna bosta predvidoma ostala na sredini lestvice, medtem ko bo verjetno boj za obstanek potekal med ostalimi petimi ekipami (Montecati-ni, Marr, Scaini, Kleenex in Team System), ki so napredovale in A-2 lige in se niso bistveno okrepile. Od "velikih imen" je dres menjal le Del Agnello, ki je iz Caserte prestopil k Messaggeru, od ostalih prestopov pa bi omenili še mlada upa Morettija (od Glaxa k Knorru) in Albertija (od Desia k Stefanelu). Stefanel starta v prvenstvu z velikimi ambicijami, to je s potrditvijo ali izboljšanjem lanske uvrstitve. Ta cilj je seveda uresničljiv, pod pogojem, da bo Tanjevič našel prava ravnotežja v ekipi, ki ima kot edinega krilnega igralca trenutno poškodovanega Gregorja Fučko, ima pa kar pet centrov in šest bekov (če tu seveda upoštevamo tudi 11. in 12. igralca, ki sta La Torre in Budin). Ni dvoma pa, da je to najbolj perspektivna ekipa, saj imajo naj starejši igralci (če izvzamemo Meneghina) šele 24 let. V A-2 ligi sta glavna favorita za ponovni prestop v najvišjo ligo lanska A-l ligaša Cagiva in Ticino, v boju za prva mesta v običajno izenačenem prvenstvu pa lahko poseže še veliko ekip, saj so tu presenečenja na dnevnem redu. Marko Oblak Memorial Grillo v malem nogometu na Vrhu Danes finalni tekmi Na memorialu »F. Grillo« v malem nogometu, ki ga prireja športni odsek Kulturnega društva Danica z Vrha pod pokroviteljstvom goriške Kmečke banke in posojilnic iz Sovodenj in Doberdoba, so sinoči odigrali polfinalne tekme, v finale za 1. mesto pa sta se uvrstili ekipi Cocktail bar in Vogrsko. ČETRTFINALNI IZIDI: Cocktail bar - Slavina 5:0; Podnanos - TIGR 7:3; TNT Banjšica - Tajpana 6:5; Vogrsko - Dobra mrha 8:3. POLFINALNA IZIDA: Cocktail bar - Podnanos 3:2; Vogrsko - TNT Banjšica 8:3. DANAŠNJI SPORED: 20.00 za 3. mesto: Podnanos -TNT Banjšica; 21.00 za 1. mesto: Cocktail bar - Vogrsko. Start Micoma Marcusa KOPER —- Drevi ob 20. uri bo koprski Micom Mar-cus startal v 1. krogu zalene skupine slovenske košarkarske lige (kvalitetnejša skupina), v kateri je osem klubov, ob Micom Marcusu še Kronos Slovan, ESO Elektra, Rogaška MG, Ježica, Comet, Tinex Medvode in Unico Ilirija. Najboljše štiri ekipe iz preteklega državnega prvenstva (Smelt Olimpija, Helios, Triglav in Optimizem Postojna) natopajo v superligi, ki jo sestavljajo najboljši češkoslovaški, avstrijski, madžarski in slovenski klubi. Omenjeni klubi se bodo vrnili v slovensko prvenstvo pred končnico - v play off in s najboljšimi štirimi ekipami domačega prvenstva odločali o novem prvaku. Primorsko zastopa v 1. ligi (rdeča skupina) še Idrija. (Kreft) Napoli zavrača ponudbo 4,5 milijona dolarjev Sevilla ponuja premalo SEVILLA — Čeprav so funkcionarji Seville prepričani, da bodo v ponedeljek z Napolijem podpisali pogodbo za prestop Maradone v vrste njihovega moštva, nima baje predsednik neapeljskega društva Ferlaino nobenega namena odpotovati v Ziirich, kjer naj bi bil sestanek, dokler bo Sevilla za argentinskega asa še naprej ponujala »le« 4,5 milijona dolarjev. Maradona (na sliki) medtem na prigovarjanje Bilarda ostaja v Sevilli v pričakovanju novosti. Izgubljeni lesk V nedeljo starta 71. italijansko prvoligaško košarkarsko prvenstvo, »najlepše košarkarsko prvenstvo na svetu, po NBA ligi«, tako so namreč še pred dvema letoma nekateri italijanski specializirani časnikarji označevali italijansko prvoligaško košarkarsko prvenstvo. Slo je seveda za tiste novinarje, ki so bili nekoliko bolj patriotično nabiti in ki so na vse pretege dokazovali premoč italijanske košarke na evropski celini. Zadnji dogodki na prizorišču obeh prvoligaških prvenstev in pa kričeči neuspehi italijanske reprezentance na nedavnih kvalifikacijah za olimpijske igre so seveda demantirali take in podobne trditve, tako da so se še do včeraj razvpiti oboževalci takozvane »spag-hetti league« kar čez noč prelevili v cenzorje, katone in žolčne nasprotnike razvajenih, brezsrčnih, nekakovostnih in prekomerno plačanih italijanskih vrhunskih košarkarjev. Dan Peterson si je lani dovolil, da je iz najbolj branega športnega dnevnika opozoril, da je kakovostna raven italijanske košarke padla in da drsi vse nižje. Tedaj so se na-njega spravili mnogi izmed prej navedenih »papirnatih specialistov«, češ, kaj kvasi neumnosti in blati prvenstvo in klube, ki somu toliko let dajali debelejšo rezino kruha, na koncu pa se je izkazalo, da je bil poliedrični Dan že sredi zime dale-koviden in predvidel razpad italijanskega košarkarskega cirkusa. V nečem imajo ljubitelji italijanske lige pa neoporočeno prav: italijanski košarkarji dobivajo najvišje prejemke v Evropi, o zgledu nogometa, kar je, glede na prikazano igralno kakovost, absolutno preveč, tudi če marsikateri izmed njih dobiva znatno višji angažma, kot bi si ga lahko privošlil v NBA. Razmere in rezultati bi narekovali, da se preide na nov tir, da se ubere drugačno pot, ki bi čimprej vrnila italijanski košarki mesto in ugled, ki ji v svetovnem merilu vse- Spored 1. kola A-l LIGA Danes: Messaggero - Team System. Jutri: Benetton - Kleenex; Scavolini - Scaini; Knorr - Stefanel; Clear - Robe di Kappa; Baker - Panasonic; Montecatini - Phonola; Marr - Philips. A-2 LIGA Glaxo - Desio; Fernet Branca - Ferrara; Trapani - Sidis; Ticino - Medinform; Napoli - Cagiva; Aresium - Forli; Banco di Sar-degna - Acgua Panna; Burghy -Mangiaebevi. BUDIMPEŠTA — Vodstvo madžarskega nogometnega kluba Feren-cvaros je od UEFA uradno zahtevalo razveljavitev izida sredine pokalne tekme, na kateri je Ferencvaros s 4:0 izgubil v Bratislavi proti moštvu Slovan. V utemeljitvi zahteve je rečeno, da so domači navijači in policija med samo tekmo brutalno napadli madžarske navijače. Predsednik Ferencvarosa trdi, da je Slovan najel tolpo s palicami oboroženih in zakrinkanih mož, ki so ustrahovali Madžare. TV posnetki naj bi dokazovali, da Madžari izgredov niso sprovocirali. Ferencvaros pričakuje, da bo UEFA sprožila disciplinski postopek zoper Šlovana, madžarskemu klubu pa dosodila zmago. Zadeva ni iz trte izvita, če vemo, da je zadobila razsežnosti diplomatskega spora, saj je madžarska vlada uradno protestirala pri češkoslovaškem veleposlaniku v Budimpešti. Italijan Saber prvi na SP v Seulu SEUL — Na svetovnem mladinskem prvenstvu v lahki atletiki je 19-letni Rimljan Ashraf Saber osvojil zlato kolajno v teku na 400 m z ovirami. Na olimpijskem stadionu v Seulu je v finalnem nastopu zmagal s časom 50:02. To je prvič, da Italijan zmaga na mladinskem SP v lahki atletiki. kakor pripada. Glede na premike, izjave ter na zneske, ki so jih objavljali med poletjem in med potekom kupoprodajnega obdobja, pa kaže, da je čas streznitve še daleč. Namesto, da bi se vrednotilo delo in da bi se v skladu z vrhunskimi potrebami znotraj klubov poskrbelo za primeren proces treniranja, ostajajo pogodbene višine še vedno vodeči trend, kljub dejstvu, da je že nekaj let razvidno, da milijardni zneski niso nikoli premosorazmerni s porastom kvalitete na igrišču, če se predhodno ne poskrbi za ustrezen volumen in nivo treninga. Ligo so letos obogateli prihodi novih in »starih« pravih in domnevnih zvezdnikov: Teagle, Anderson, English, Richardson, Vincent, da omenimo le najvidnejše akterije. Zabeležiti gre tudi visoko koncentracijo bivših jugoslovanskih košarkarjev (Djordjevič, Danilovič, Alibe-ovič, Kukoč, Radja, Bodiroga, čeprav gre tu za nekoliko drugačen dogovor) in bivših vzhodnjakov (Volkov, Melnik), kar je samo posebi priznanje drugačnea pristopa kde-lu, takega ki je, kot je poudaril sam Radja, temeljil na neskončna obdobja garanja v telovadnici, kar je bil glavni pravi vzrok za skokovit napredek in izredno kakovostno raven košarke v bivšem jugoslovanskem prostoru, medtem ko so teorije o primernosti »dinarske rase«, ki so jih natvezali že navedeni časnikarji, puhle neumnosti. Negativni rezultati reprezentance in slabša kvaliteta igre med klubi pa niso šli mimo neboleče. Italijanska košarka je na račun tega izgubila nekoliko priviligiran položaj, ki ga je na televiziji zasedla tudi v odnosu do nekaterih drugih športnih panog (razen nogometa, seveda). Rezultat »olimpijske nekvalifi-kacije« verjetno sovpada z dejstvom, da so v oddaji »La Domenica Sportiva« letos drastično časovno omejili čas, ki je odmerjen komentarjem košarkarskega prvenstva. Združenje prvoligaških klubov pa se doslej res ni izkazal v smislu nekakih pogajalskih vrlin, ko je bilo treba karkoli storiti za popularizacijo košarke na sofisticiranem in zahtevnem področju vpliva na sredstva množičnega obveščanja. Za nameček bo letošnja liga startal a v obdobju popolnega brezvladja v košarkarski zvezi, znotaj katere vihra strašna notranja borba za izvolitev novega vodstva. Bržkone bo prav od teh ljudi, od novih krmilcev zveze in prvoligaške lige (dosedanji predsednik De Michelis bo ver-jetpodal odstavko) odvisna bodoča usoda italijanska košarka. Brez takojšnjih in korenitih posegov se bodo »pallacanestru« v nasprotnem primeru pisali še hujši časi. Igor Canciani Danes in jutri na mednarodnem košarkarskem turnirju Jadran TKB v Celovcu Visoko priznanje SK Kras Italijanska namiznoteniška zveza (FITeT) bo podelila namiznoteniškemu odseku ŠK Kras iz Zgonika najvišje športno priznanje v okviru italijanske namiznoteniške zveze - zlato odličje za športne zasluge na področju tega športa. To laskavo priznanje, ki ga je zgoniško društvo dobilo za številne uspehe, tako individualne kot ekipne, v svojem dolgoletnem neprekinjenem obdobju (Kras se med drugim ponaša kot šesto najstarejše društvo v zvezi), bosta dvignila danes v Rimu predsednica SK Krasa proi. Sonja Milič (na sliki) in predsednik NTO Zvonko Simoneta na slovesnosti, ki bo sledila občnemu zboru namiznoteniške zveze. (J.J.) Še samo 7 dni manjka do pričetka letošnjega košarkarskega prvenstva B lige, v kateri bo nastopala tudi združena ekipa Jadrana TKB (na sliki D. Križmančiča med tekmo z maeriško ekipo Saratoge). Priprave potekajo s polno paro, ob treningih in prijateljskih tekmah pa je še najboljši test kakovostni turnir v zahtevni mednarodni konkurenci. Prav zaradi tega so se jadranovci z zadovoljstvom odzvali povabilu na dvodnevni turnir avstrijskega prvoligaša Karntena iz Celovca, kjer bodo odigrali kar tri tekme. Že danes zjutraj ob 11.30 je na sporedu prvo srečanje, in sicer proti moštvu Croatia Line z Reke, ki nastopa v 2. hrvaški ligi. Proti večeru, s pričetkom ob 18.30 bodo jadranovci igrali proti domačinom, jutri zjutraj ob 10.00 pa je na sporedu še zadnje kolo, naši pa bodo igrali proti slovenskemu predstavniku iz 2. lige, proti ekipi iz Nove Gorice. Trener Drvarič se bo moral ponovno odreči Davidu Pregarcu in Martinu Pertotu, ki nista še dokončno okrevala po operaciji, oziroma poškodbi, zaradi delovnih obveznosti pa bo v Trstu ostal še Umberto Merlin, ki pa se bo mogoče pridružil ekipi za drugo tekmo. Poškodovan pa je tudi Klavdij Starc. Zaradi tega je Drvarič vključil v seznam še nekaj mladincev, tako da se bo "izleta" v Avstrijo udeležilo sedem članov in pet mladincev. DANAŠNJI SPORED: 1. KOLO V ŠENT VIDU: ob 10.00 Karnten Citroen - Iskra Nova Gorica; ob 11.30 Jadran TKB - Croatia Line. 2. KOLO V CELOVCU: ob 17.00 Iskra Nova Gorica -Croatia Line; ob 18.30 Jadran TKB -Karnten Citroen. JUTRI V CELOVCU: ob 10.00 Jadran TKB - Iskra Nova Gorica; ob 11.30 Croatia Line Rijeka -Karnten Citroen. BOROV NARAŠČAJNIŠKI TURNIR KONTOVEL - LIBERTAS 86:89 (45:43) KONTOVEL: Križman 18 (2:2), Spa-doni A. 16 (5:9), Daneu, Spadoni M. 3 (1:2), Švara, Žerjal 3, Colja M. 4 (0:2), Cingerla 2, Emili 12 (6:11), Černe 20 (1:4), Šuligoj 6 (2:2), trener: Vatovec. PM: 18:32j SON: 26; TRI TOČKE: A. Spadoni 1, Žerjal 1. BOR - SANTOS 90:86 (48:46) BOR: Jagodic 2 (2:2), Colja 4, Kovač 2, Belinski, Sancin 8, Uršič 25 (7:9), Oberdan 13 (5:12), Požar 10 (2:2), Što-kelj 3 (1:2), Gregorič, Miralen 23 (0:3), Kazer, trener: Krečič PM: 17:30; SON: 23; TRI TOČKE: Miralen 1. DANAŠNJI SPORED: ob 16.30 FINALE ZA 3.MESTO: Santos - Konto-vel; ob 18.30 FINALE ZA 2. MESTO: Bor - Libertas. Obe tekmi bosta na stadionu 1. maj v Trstu. (VJ) Na košarkarskem turnirju Tudi sokolovci in Kontovelci Nadaljuje se cela vrsta košarkarskih turnirjev v okviru priprav na skorajšnji začetek raznih članskih prvenstev. Tako se bodo v telovadnici »M. Ervat-ti« pri Briščkih danes in jutri pomerile med seboj štiri ekipe, po že običajnem sistemu dveh polfinalov in dveh finalnih tekem, najprej za tretje, zatem pa še za prvo mesto. Potem ko smo prejšnji konec tedna prvič letos videli na delu članske postave Bora, Cicibone, Brega in mladinske ekipe Jadrana, si bomo tokrat ogledali, kakšne so, vsaj zaenkrat, moči in ambicije Kontovela ter Sokola. Banova ekipa, ki je vsaj na papirju nekoliko šibkejša glede na lansko sezono, bo nastopila brez svojega kapetana Štefana Guliča (študijske obveznosti) in najbrž tudi brez Robija Pauline, ki služi vojaški rok v Padovi. Kot je znano, se je igranju odrekel Corra-do Čuk in vsaj začasno tudi Peter Štoka. V zameno bodo z dresom Kontovela igrali VValter Daneu, Aleš Sterni in predvsem Valter Sosič, ob njih pa bodo nekaj minutaže imeli še nekateri perspektivni Kontovelovi mladinci. Sokol se je okrepil s prihodi Martina Sosiča, Mateja Grudna in Rudija Stanise, tako da trener Vatovec lahko računa na uspešnejšo sezono od lanske. V dvomu sta še Damir Starc (delovne obveznosti) ter Mitja Devetak (poškodovan). SPORED: DANES, 19.9 ob 19.00: SOKOL - INTER MUGGIA DINO CON-TI; ob 21.00: KONTOVEL - INTER 1904. JUTRI, 20.9 ob 10.00: finale za 3. mesto ob 11.45: finale za 1. mesto. (VJ) Jutri v italijanskem in deželnem nogometnem pokalu Lepe možnosti treh naših moštev Štandreška Juventina bo jutri igrala zadnje kolo prvega kroga skupine E italijanskega nogometnega pokala. Naši nogometaši bodo ob 16. uri v Gradišču igrali proti domači Itali, ki je na lestvici še vedno brez točke. Juventini, ki je trenutno na prvem mestu lestvice te skupine skupno z Lucinicom, zadostuje za uvrstitev v nadaljnje kolo tudi poraz Z 0:1. Štandreški nogometaši pa gotovo se ne bodo »zadovoljili« z minimal-uim porazom in bodo skušali skleniti nastope prvega dela z uspešnim nastopom. Naj omenimo, da je Primorje že končalo nastope v svoji, O skupini. V dveh nastopih so Prosečani zbrali te eno točko in so zato brez možnosti za uvrstitev v nadaljnje kolo. Tudi v deželnem pokalu bo jutri v Prvih krogih raznih skupin zadnje kolo. Tako Kras kot Vesna imata v svojih skupinah možnost za osvojitev končnega prvega mesta in s tem Uvrstitev v nadalnje kolo. Kras (na sliki D. Križmančiča posnetek tekme z ekipo Lelio Team), ki ima kot Opicina na lestvici 3 točke, bo jutri igral na Opčinah ob 16. Uri prav proti openskemu moštvu. V gosteh bo igrala tudi kriška vesna, in sicer proti ekipi CGS, ki je na lestvici še brez točke. Križani pa so s San Marcom s 3 točkami na prvem mestu lestvice. Jutri društvena regata JK Čupa Jadralni klub Čupa iz Sesljana prireja jutri, 20. t.m. društveno rega- to za kajutne jadrnice. Start regate bo predvidoma ob 11. uri. Isti dan prireja JK Čupa regato veljavno za consko prvenstvo jadralnih desk. Naj mlajši tekmovalci pa se bodo podali s svojimi optimisti na trofejo Rasini, ki bo v Adriacu. Uspel telesnokultumi tabor Minuli teden se je na igrišču in v notranjih prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici odvijal poletni telesno-kulturni tabor, ki ga je priredilo SZ Dom iz Gorice. To je prvič, da je goriško mestno društvo organiziralo podobno pobudo, ki je tako pri otrocih, kot tudi pri njihovih starših naletela na ugoden odziv. Športnega tedna se je namreč udeležilo kar lepo število osnovnošolskih otrok, ki so pod strokovnim vodstvom priznanih vaditeljev in animatorjev spoznali razne športne panoge, tudi take, ki jih društvo ne goji. Naj omenimo, da so jim predzadnji dan bivanja na taboru, vaditelji pripravili zanimiv orientacijski pohod, ki so ga speljali v bližnjem gozdiču. Zadnji dan pa so otroci tekmovali v spretnostnem poligonu. Pobuda ŠZ Dom se je pokazala kot nadvse uspela, saj so pri društvu pravilno ocenili, da je napačno, če posameznega otroka silimo v dejavnost, ki mu morda ni všeč. Bolje je, da se v tednu dni, pa čeprav le bežno, otroci srečajo z različnimi športnimi zvrstmi, nakar se bodo sami odločili, katera panoga jim najbolj leži. VILI PRINČIČ Na sliki M. Marinčiča posnetek s športnega tedna v vgoriškem Dijaškem domu. obvestila - obvestila ŠD KONTOVEL -ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da bodo treningi za začetnice (letnik 1981 in mlajše) ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 v mali telovadnici ob odprtem igrišču na Kontovelu. SK BRDINA se iskreno zahvaljuje vsem članom, simpatizerjem, ustanovam in tvrdkam ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu 1. kraškega bike slaloma (gorska kolesa), ki se je odvijal 13. septembra v Repnu. Odbor. ŠD POLET - KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da bodo urniki vadbe v mi-nibasketu v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščikih, kot sledi: ob torkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1984/85/86; od 15.30 do 16.30 za letnika 1982/83 in ob četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1984/85/86 in od 16.30 do 17.30 za letnika 1982/83. ŠZ DOM obvešča, da so treningi za minibasket (letniki 1982, 1983 in 1984) ob torkih od 15.45 do 16.45 in petkih od 14.45 do 15.45. Ekipa propaganda (letnika 1980 in 1981) pa trenira ob sredah od 16.45 do 18.00 in ob četrtkih od 16.45 do 18. ure. Informacije in vpisovanja ob urah treningov! ŠZ SLOGA obvešča, da se bo tudi letos odvijal v telovadnici openske srednje šole S. Kosovel tečaj otroške telovadbe in mini-odbojke za osnovnošolske otroke. Urnik: sreda 14.45-15.30 (I. in II. razred), 15.30-16.30 (III., IV. in V. razred), sobota 14.45-15.45 (I. in II. razred), 15.45- 16.45 (III., IV. in V. razred). Tečaj vodi prof. Franko Drasič in se bo pričel v sredo, 23. t. m. Vpisovanje neposredno do začetka tečaja. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi člane in prijatelje na že tradicionalno društveno tekmovanje, lov na postrv, ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri. Tekmovanje bo v Vilešu. Poskrbljeno bo tudi za topli prigrizek. Prijave do 24. septembra na sedežu društva v gostilni Rubijski grad. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA organizira enodnevni rekreativni izlet z motorno ladjo (Cristina) z možnostjo ribolova. Odhod iz Gradeža v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri. Na ladji bo poskrbljeno za paštašuto in pijačo. Člani in prijatelji naj se čimprej prijavijo na sedežu društva v gostilni Rubijski grad, ker je na razpolago le 30 mest. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da poteka redna tedenska vadba najmlajših vsak torek in četrtek v društvenih prostorih od 17.15 do 18.45. Možen je tudi prevoz igralcev. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bodo treningi za začetnike in začetnice (letnik 1982 in mlajši) ob torkih v telovadnici pedagoškega liceja pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio od 15. do 16.30 in ob četrtkih na stadionu »1. maj« od 17. do 18. ure. Prvi trening bo v torek, 22. t.m. Vpisovanja neposredno na treningih. Treninge vodi usposobljena vaditeljica in prof. telesne vzgoje Silva Meulia. ŠZ GAJA organizira teniško šolo za otroke letnikov 1984-81. Za vse informacije in za prijave tel. na št. 212988 (Plesničar) ali na društvenem sedežu na Padričah vsak dan (razen v sobotah in nedeljah) od 18. do 19. ure. JK ČUPA vabi vse jadralce, člane Čupe, na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo jutri, 20. t. m. s startom ob 11. uri v Sesljanskem zalivu. ZSŠDI obvešča, da tudi letos prireja plavalni tečaj za otroke v bazenu pri Alturi v sodelovanju s PK Bor. Prijave sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627. PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce, tekmovalce in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377 do vključno petka, 18. t.m. SHINKAI K.K. obvešča, da se treningi pričnejo 21. t.m. v občinski telovadnici na Proseku (Naselje S. Nazario) s sledečimi urniki: karate ža odrasle ( + 14 let): začetniki 19.00 - 20.00, torek in četrtek; barvani pasovi (ločeni po stopnjah) 19.30 - 22.00, ponedeljek in torek; skupni trening 19.30 - 21.00, sreda; tečaj z utežmi 20.00 - 21.30, torek in četrtek; karate za preagoniste (-14 let): začetniki 17.00 - 18.00, ponedeljek in petek; barvani pasovi 18.00 - 19.30, ponedeljek in petek. Vpisovanje v telovadnici ali po tel. 327342 (v večernih urah). SHINKAI K.K. sporoča, da se bodo tečaji joge in poglabljanja pripravljalnih vaj pričeli s prvim ponedeljkom v oktobru s sledečimi urniki: telovadnica na Opčinah (Čampo Romano) ob ponedeljkih in petkih od 20.00 do 21.30; telovadnica O.Š. v Saležu ob sredah od 20.00 do 22.00. Za morebitna pojasnila ali informacije tel. 327488. Italijansko prvenstvo v rolkanju Mladina Resco danes v Milanu 21 rolkarjev Mladine Resco se bo danes in jutri udeležilo v kraju Lissone pri Milanu italijanskega prvenstva za posameznike in v štafetah. Danes ob 16. uri bo start za posamične kategorije, jutri pa bodo na sporedu štafete. Naši predstavniki tudi na tej preizkušnji niso brez možnosti. Naši glavni aduti pa so, kot običajno, Mateja in David Bogateč, Jan Prinčič. Dobre možnosti za visoke uvrstitve imajo še Edoar-do De Felice, Erik Tence in Mauro Nadlišek v mladinskih kategorijah, Gianni Rupil pa med člani. V štafeti bi se lahko izkazala veterana Di Lenardo in Petozzi. "Sto Let Podjetja Caffe Hausbrandt" Komandant Hermanne Hausbrandt je leta 1892 v Trstu ustanovil svoje podjetje - prvo te vrste- za praženje surove kave in mu dal ime "Prva tržaška pražarna Trstu, pristanišču za začela ta po tradicija, ki jo danes čudovitem okolju degli Specchi" na kave". Samo v srednjeevropskem kavo, se je lahko kvaliteti bogata proslavljamo v kavarne "Caffe Trgu zedinjenja Italije. Sto let zgodovine, ki se je začela v Trstu, bomo proslavili s skodelico dišeče kave, iz pražarne Caffe Hausbrandt seveda HAUSBRANDT TR/ESTE 1892 /'shks'~