Poštarina plačana, Štev. 51. P@ssi»«sna Sfev. Sin 1—- V Ljubljani, petek dne 18. decembra 1925. Let© VIII. m m iPfv1' S >'' i.; t 1 P HM mW Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek« Naročnin*. Četrtletno Din 7*50, polletno Din 15*—, celoletne Din 30- —. Pismo iz Beograda ■ Hud mraz smo imeli te dni. Le v Narodni skupščini je bilo prav vroče Posebno slabo je šlo radičevskim poslancem, ki morajo vse blagoslavljati, kar so do sedaj preklinjali, i Čudno je. da se možakom ne obrnejo želodci, | ko morajo danes hvaležno jesti vse. na kar j so še pred kratkim grdo pljuvali. Z vseh svojih shodov morajo radičevci pošiljati brzojave, s katerimi pozdravljajo in se klanjajo kralju. Lepo je to. da so prenehali kričati o republiki. Skupščina je za vojsko dovolila te dni p-eko rednega proračuna za štiri mesece povrhu še 155 milijonov dinarjev in radičevci, ki so se svoj čas pridušali na vojno službo, so «navdušeno» glasovali za to povišanje. Koliko so kričali radičevci na nas samostojne demokrate, ker ljudstvu nismo lagali glede davkov, zdaj pa je baš pod njimi davčno breme najhujše. Ali je tako postopanje pošteno? Ali ga more kdo spoštovati in uvaževati? Ali more kdo ceniti ljudi in stranko, ki tako dela? In res, vsakdo jih obžaluje in omalovažuje, češ, da so kakor glasovalni stroj, ki mora delati, kar drugi hočejo. Ker kmet ni tako nespameten, da bi vsega tega ne videl in ne čutil, je začela, kakor prihajajo vesti Iz cele Hrvatske, Radičeva stranka pešati. Kmetje, iznenadeni, nekaj časa niso hoteli verjeti, da so se stvari tako obrnile. Še danes se mnogi dajejo zavajati, češ, vse to je samo na videz, to je manever; kadar pa bo mogoče, pa bomo že udarili na stare strune. Preteklo ie že šest mesecev, odkar so radičevci na vladi, a o «uspehih» ni nobenega govora. Zato se je trdnjava začela majati. Samo na shodu v Mitrovici, kjer je prišlo g. Pribi-čeviča ln druge govornike SDS poslušat 9000 ljudi, je bilo nad 3000 hrvatskih kmetov, ki so navdušeno pozdravljali pošteno politiko SDS. Kar so do sedaj radičevci delali v Sloveniji preko nesrečnega g. Puclja, je bilo vse voda na mlin klerikalcem, ki potrebujejo samo še par meseccv radičevske vlade, da se izvlečejo iz slabosti, v katere so zašli. Mi samostojni demokrati se od dnevnih dogodkov in izprememb ne smemo dati omajati. Kar smo spoznali za pravo, tega se držimo brez ozira na levo ln desno. Delamo mnogo in tudi dosežemo več. kakor bi se moglo meriti po številu kroglic, ki nam jih le dalo naše ljudstvo. Leta 1926. bodo gotovo zopet volitve, kajti ta zmešnjava, k? je zdaj, se ne more več dolgo držati. Ali naj tudi po novih volitvah tako ostane, kakor so padle kroglice v Sloveniji 8. februarja leta 1924.? To bi bilo usodno, kajti budim gospodarskim težkočam se bližamo. Ali naj bodo v takih časih slovenski kmet. obrtnik in delavec zastopani po klerikalcih, po škofovi stranki, ki je v Beogradu tako obsovražena, da jo vse po strani gleda? Ali naj bodo Slovenci še nadalje zastopani po poslancih, ki morajo škofa poslušati v vsej svoji politiki, in če je tudi proti državi in ljudstvu? O. Radič bo seveda tudi v,Sloveniji zbiral glasove. Ti glasovi bodo za naše kraje v> gubljeni. In ko bo na tleh ležalo na laži in praznih obljubah zgrajeno radičevstvo, ali naj radi tega trpi škodo tudi slovensko vo-lilstvo? Zato se moramo na bitko še bolj pripravljati z organizacijo in širjenjem naših misli. Vsak kmet. delavec, obrtnik je poklican, da nastopa kot vodja, zbira ljudi okrog sebe in da gre od vasi do vasi ter poučuje druge. Ako bodo vsi delali, bo tudi uspeh velik. Dr. Gregor Žerjav. Poslanec Pucelj proti kmetu Poslanec Pucelj je v fiaanšaem odboru zahteval, naj se poviša uvozna carina na pitage, s čimer bi se plugi močno podražili Poslanec Pucelj ln njegovi radičevski tovariši imajo vedno polna usta besed, da se mora voditi v naši državi kmečka politika. Kakšna pa je v resnici kmečka politika, ki jo že šest mesecev vodijo v vladi radičevci, pa občutimo z vsakim dnem bolj težko. V teh šestih mesecih se je jasno pokazalo, da se kmetska politika ne dela s praznimi besedami, pač pa da se mora delati z delanji. Teh pa smo doslej v zmislu kmetske politike videli še bore malo in njihovih dobrot do danes naš kmet še ni občutil. Koliko razumevanja in sposobnosti imajo radičevci za pravo kmečko politiko, je brez-dvomno dokazal na najsijajnejši način pretekli teden poslanec Pucelj na seji carinsko-tarifne sekcije finančnega odbora. Ob tej priliki se je razpravljalo o uvozni carini na poljedelske stroje, zlasti pluge. V razpravi je samostojni demokrat poslanec Juraj Demetrovič predlagal, naj se plugi in njihovi deli oproste uvozne carine, ker bi carina na te predmete več škodovala našemu poljedelstvu, kakor pa koristila državni blagajni in uaši industriji. Prost uvoz plugov je tem bolj potreben, ker se v naši državi še v mnogih krajih poslužujejo lesenih plugov. Pod vtisom izvajanj poslanca Demetro-viča, čigar mnenju so se pridružile tudi ostale opozicijske stranke, je nastalo med poslanci splošno razpoloženje, da naj se črtajo uvozne carine na pluge. Tu pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega in nečuvenega. Poslanec Pucelj se je naenkrat čutil poklicanega, da kot vladni In ne kot kmečki poslanec zagovarja vladni predlog za uvozno carino na pluge. Predlagal je, naj znaša uvozna carina za en plug 168 Din, to se pravi, za 42 Din več kakor doslej. Poslanec Pucelj je svoj predlog še prav na dolgo utemeljeval, pri čemer mu je poslanec Juraj Demetrovič ironično zaklical: «Poslušajmo kmetsko demokracijo!« Razen poslanca Puclja se je zavzel za uvozno carino na pluge tudi radičevski poslanec Vojkovič, ki je sam kmet iz Dalmacije. Stališče, ki so ga zavzeli radičevci glede na uvozno carino na pluge, je zbudilo seveda splošno začudenje, ker se je očitno pokazalo, da radičevski poslanci ne vedo, kaj delajo, in da ne znajo braniti niti v najpriprostejših vprašanjih kmečkih koristi. Zagovarjanje uvozne carine na pluge pc poslancu Puclju in njegovem tovarišu je bilo odveč celo radikalnim poslancem, ki se niso upali prevzeti odgovornosti napram svojim kmetskim volilcem zaradi povečanja uvozne carine na pluge in ki so se zaradi tega pridružili predlogu samostojnega demokrata poslanca Juraja Demetroviča, naj se uvozna carina na pluge sploh odpravi. Tozadevni sklep je bil tudi sprejet proti predlogu poslanca Puclja in njegovega radičevskega tovariša. Nato je bila znižana carina tudi za ostalo poljedelsko orodje, med drugim za kose in srpe, proti prvotnemu vladnemu predlogu. Ta razprava je torej dovolj jasno pokazala, koliko se poslanec Pucelj in njegovi radičevski tovariši razumejo na kmečko politiko. Ravno zato, ker se nič ne razumejo, živimo danes v takih težavnih gospodarskih razmerah kakor še nikdar poprej. Poslanec Pucelj je živa priča, da se s praznim govoričenjem ne rešujejo kmečka gospodarska vprašanja, temveč da je treba za tako delo imeti tudi nekaj razuma in sposobnosti. Kaj naj pomagajo kmetu poslanci, ki mislijo, da morajo kot člani vladne stranke zagovarjati vsak vladni predlog, četudi bi bil v škodo kmetu? Poslanec Pucelj ie pokazal, da nI sposoben za kmetskega poslanca in naši kmetje si bodo to tudi dobro zapomnili! Narodna skupščina je v sredo zvečer odšla na božične počitnice, ki bodo trajale kar do konca januarja. Kaj je Narodna skupščina počenjala zadnje dni? Pretresala je zadevo bivšega ministra dr.Lukiniča. kateremu so nasprotniki očitali, da je nepravilno razveljavil sekvester nad veleposestvom Thurn-Taxisa. Cele tri dni je trajala ta razprava v Narodni skupščini, pa se je končno izkazalo, da dr. Lukinlč nima nobene krivice na sebi 3n zato ne more biti govora, da bi se zadeva izročila sodišču. S tem je torej dokazano, da so vse klevete o dr. Lukiniču, ki so jih pri s posebno vnemo širili klerikalni listi, &'.e neosnovane, da so ti zopet enkrat slepo kradli čast enemu najodličnejših jugoslovenskih parlamentarcev. Nenadna odgoditev Narodne skupščine kar za poldrugi mesec potrjuje splošno prepričanje, da je sedanja vlada v krizi, da je zatorej nesposobna za smotreno delo in da je v doglednem času pričakovati pomembnejših izprememb. Kdor zasleduje politično življenje v Beogradu, si je prav lahko na jasnem, kje tičijo glavni razlogi krize. V radikalskem klubu vladajo neznosne razmere in je že parkrat prišlo do tako ostrih spopadov med radikalskimi poslanci, da je bilo pričakovati razkol. Zaenkrat samo še Pašičev ugled zadržuje razkroj radikalskega kluba, a tudi rovarstvo proti Pašiču postaja vedno občutnejše. To je prvi razlog, da je vlada poslala poslance domov. Pašič hoče tekom dolgih božičnih počitnic razčistiti razmere v svojem radikalskem klubu. Obenem pa — in to je drugi poglavitni razlog — hoče razjasniti tudi svoje zavezništvo z Radičem in njegovo stranko. Radikali imajo z Radičem neprestane križe in težave, ki jih ne bodo več mogli dolgo prenašati. Radič se vtikuje v vse ministrske posle, Radič grozi. Radič z vsako svojo izjavo povzroča vladi neprilike, in končno: Radič pričenja izzivalno obnavljati stike z nekaterimi svojimi bivšimi zavezniki, s katerimi je lani pregled if|l| koval načrte, kako bo preobrnil ustavo ln razdelil državo. To je zadosten povod, da radikali dvomijo o Radičevi iskrenosti in prav to daje slutiti, da namerava Pašič s preosnovanjem vlade Radiču stopiti na prste. y nedeljo je Radič imel shod v Maribora. kjer je zopet govoril o vsem mogočem; važno pa je, da je potrdil vesti, da namerava ukiniti ljubljansko vseučilišče in mesto njega pustiti v Ljubljani samo višjo rudarsko šolo. Nad temi Radičevimi naklepi je ogorčena vsa zavedna slovenska javnost, izvzemši tiste nesrečnike, ki jih je g. Pucelj speljal pod Radi-čevo komando in ki zato morajo slepo pritrjevati vsaki Radičevi govoranci. pa naj je še tako smešna in nezmiselna. V ostalem pa je tudi ta shod potekel popolnoma mirno; številno orožništvo in policija, ki je varovala Radiča, je bila odveč, ker Slovenci nismo razbojniki. Da pa ima Radič precej strahu in slabe vesti, mu pa radi verjamemo. Radičevo zahajanje v Slovenijo je začelo razburjati edino slovenske klerikalce, ki se bojč, da jim ne bi premamil tistih pristašev, katere so doslej sami vzgajali v neprestani farbariji. Zato zdaj klerikalni listi in agitatorji skušajo svoje kaline obdržati na novi Iimanici ln kričijo, da morajo vsi katoličani pripadati edinozveličavni klerikalni stranki, kakor da stoji to zapisano v svetem pismu. S to agitacijo nastopajo zdaj tudi med hrvatskimi, bosanskimi in vojvodinskimi katoliki, s katerimi želijo osnovati novo enotno katoliško stranko, da bi se na ta način zoperstavili Radiču. Kako se jim bo obnesel ta novi larifari s političnim zlorabljanjem katoličanstva, se bo šele videlo. Vsekakor pa je ta njihov poslednji poizkus rešitve. Edina stranka, ki zna Radiču silno izdatno podkuriti pod petami, je naša Samostojna demokratska stranka. V Sloveniji se ji pridružujejo vsi razsodnejši bivši Pucljevi pristaši, a v ostali Jugoslaviji trumoma prehajajo vanjo dosedanji radičevski seljaki pa tudi številni ogorčeni radikali. Voditelj SDS, Svetozar Pribičevič, Ima sleherno nedeljo velika lavna zborovanja, na katera prihajajo tisoči novih pristašev, ki so končno prišli do pravega prepričanja, da je SDS edina zares napredna, narodno zavedna in neumorno delavna stranka v vsej Jugoslaviji. Imena njenih prvakov (Svetozar Pribičevič, dr. Gregor Žerjav, dr. Ljudevit Pivko itd.) pridobivajo osobito po nedavnem beograjskem kongresu najodličnejši ugled v vseh slojih naroda, pa tudi izven meja države. V kratkem bo Jugoslavija zopet enkrat torišče interesov evropske politične javnosti. Po Novem letu se bo namreč v Dubrovniku vršila konferenca zunanjih ministrov Male antante (to so Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumu-nija). Napoveduje se, da se bo na tej konferenci razpravljalo tudi o obnovitvi odnoša-jev Jugoslavije napram Rusiji, kar bo vse-1 kakor dalekosežnega pomena. Prepričani smo menda že vsi, da je končno nastopil pravi čas, da obnovimo zveze z veliko Rusijo. Ako bodo iskrene, ne bomo več imeli j strahu pred nikomur, najmanj pa pred nasil- j nostjo in zavratnostjo italijanskega fašizma* ali pa pred rovarstvom habsburških monarhi-1 stov, ki so zadnje čase zopet podvojili svoje delovanje v Avstriji in na Madžarskem. MAVČIČE. 1. december se je na tukajšnji osnovni šoli proslavil v znamenju Pcdmiadka Rdečega križa na prav slovesen način. Po službi božji se je mladina v prazničnem razpoloženju zbrala v okrašeni učni sobi, kjer ji je bil v slavnostnem govoru raztolmačen pomen tega praznika. Sledile so primerne deklamacije in petje. V iskrenem navdušenju za svojega kralja in domovino so zapeli otroci himni cBože pravde* in j *Lepa naša domovina* in s tem zaključili skromno, a lepo svečanost — Dne 5. decembra pa jo otroke mavške šole prijetno presenetil sv. Mi- i klavž v spremstvu angelov in parkljev. V svojem nagovora je vzpodbujal otroke k ubogljivosti, pridnosti in pebožnosti, nakar je razdelil obilne M.Silvester: /v. To itn ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici (Dalje.) «Kdo pa si prav za prav?* . «E, kdo? Saj vidite, da sem popotnik.> «Pa če se ne motim, nisi ti težak, ampak eoldaf?> - ••' «Ali pri nas bi moral hoditi na kloštrsko tlako trikrat na teden in patri ne poznajo nobenega špasa. Kdor pridno ne dela, dobi batine ali pa ga vtaknejo v luknjo.* •cTudi to me ne straši in bi prav za prav zelo rad sklenil tovaršijo s samostanskim valptom in menihi.* «Ha, ali ta tovaršija boli; to je moral občutiti že marsikateri tlačan. No, koliko bi pa zahteval za čas od kresa do sv. Martina?* je zapelo: cSlovenec, Srb, Hrvat* in cSlovansko pesem*. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu mnogoštevilna. — Dne 5. decembra je Miklavž obiskal v sokolovi dvorani mnogoštvilno novzoče Sokole in prijatelje So-kolstva. Po deklamaciji cMiklavž, Grdavž in deček* so ženska deca, moški in ženski naraščaj nastopili v igrici «Sv. Miklavž*. Med pridne igralke in igralce je nato stcpil v krasnem plašču in z zlato palico sam sv. Miklavž ter po primernem nagovoru obdaril najprej sokolsko deco in naraščaj, potem pa še ostale zemljane. Priporočamo se mu še za drugo leto. DOBRUNJB PRI LJUBLJANI. Tu je umri g. France Lipah, posestnik in trgovec, oče režiserja dramskega gledališča v Ljubljani g. Frana Lipaha. Pokojnik je bil skrben oče in šega v, splošno priljubljen družabnik. Bodi mu ohranjen blag spomin! TALČJI VRH V BELI KRAJINI. Državni praznik ujedinjenja je proslavila šcla na Talčjem vrhu z naslednjim sporedom: nagovor, cUjedi-njenje* (igra); dalje je deklamirala šolska mladina. Končno so zapeli cLepa naša domovina* in cBože pravde*. DRAMLJE. Ze večkrat smo mislili poročati, kako se je list «Domovina» priljubil tukajšnjim ljudem. Dasiravno ga proglašajo za brezverskega, seveda po krivici, se vendar naročniki dan za dnevom množijo. Za prihodnje leto bo njihovo število še znatno naraslo. Ljudje pač Čitajo in se sami prepričajo, da piše bolj po krščanskih načelih kakor pa nasprotni listi, ki samo lažejo. Čudno se nam vidi, da bi baš cDomovina* bila veri tako nasprotna, čeprav prihajajo še drugi napredni listi v našo župnijo. Treba bo polzve-deti, odkod so gospodje tako dobro poučeni, kdo dobiva ta ali drugi časopis. — Mraz, ki je trajal nad dva tedna, je nekoliko popustil in že so se zopet pojavile mlake po tukajšnjih občinskih cestah, kateto so pod vso kritiko. Svoječasno je bil sestavljen nekak cestni odbor in se je določilo, kje ima kateri skrbeti, da bo cesta v dobrem stanju, toda zadnje čase opažamo, da večina teh prav nič ne skrbi za red na cestah. Tako na primer je cesta, ki vodi v Pletovarje, tako zanemarjena, da po njej niti s praznim vozom ni mogoče peljati, in to v bližini kamenoloma, komaj za dobra dva strelj?ja od okrajne ceste. Tudi ostale ceste niso dosti boljše. Da trpijo zaradi slabih cest mnogo škode predvsem kmetje, se razume. Mučijo živino, lomijo vozove in končno še zamudijo dragi čas, ker ne morejo zaradi slabih cest naložiti na voz toliko, kakor bi lahko, ako bi bile ceste v dobrem stanju. Da se temu odpomore, bo treba od merodajne strani energičnih ukrepov. Zdaj, ko je za to najbolj prikladen čas, naj bi občina preskrbela potrebnega streliva in dala nalomiti kamenja. Oni, ki imajo vprežno živino, pa bi kamenje na cesto vozili. To bi bilo treba ukreniti tako, da bi ne veljal noben izgovor, da ta ali oni ne rabi te ceste, kajti le v slogi je moč. Ako bodo ceste dobre, bodo prodali kmetje svoje pridelke in les mnogo laže, a tudi vozniki bodo lahko ceneje vozili, ako bo na enem vozu peljal toliko, kakor po slabih cestah na treh vozovih. Torej, če vam je za blagostanje in napredek kmetijstva, storite nemudoma svojo dolžnost ROGAŠKA SLATINA. V nedeljo ob 10. uri se bo vršilo v gostilni g. Ogrizka protestno zborovanje proti nameravi povišanja bolniških prispevkov. Baje je primanjkljaja dva milijona dinarjev. To je nevzdržljivo in mi ubogi obrtniki tega bremena ne moremo pod nikakimi pogoji pripustiti. Mi smo že itak na beraški poti radi prevelikih davkov. Zaradi tega priredimo v nedeljo skupno vse obrtne zadruge Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina protestno zborovanje, da skupno podpremo resolucijo celjskih tovarišev, katero so pretečeno nedeljo v Celju v Narodnem domu z navdušenjem sprejeli. Sklicatelj je Ivan Vidgaj, poroča na zborovanju g. Ivan Bizjak iz Celja. ostane tujec pri hiši, kar je pa še seveda odvisno od njene volje. Z izrazom dobrodušja je sprejela tudi ona ponudbo in tujec je bil s tem sprejet med domače, še isti večer sta šla Janez in on z volmi na njivo po deteljo, da je ne dobi rosa, in sta jo spravila v kozolec. Janez je razkazal Jožetu — kakor se je dal nazivati tujec — vse priprave, ki spadajo k hiši in gospodarstvu, ter mu povedal še veliko drugega, kar je moral znati kot kmetski poseL Zvečer mu je še razložil, kam mora hoditi na tlako, da se mora držati točno ure, da mora biti priden in še več drugih podobnih stvari, ki so se tikale tlake. Naslednji dan je šel Janez z Jožetom v samostan, da ga predstavi valptu kot svcjega namestnika. Slučaj je nanesel, da se je nahajal pri samostanskem oskrbniku tudi menih-prokurator. Ta je gledal Jožeta srepo in hotel na vsak način vedeti, kdo da je in če ni morda ušel iz kake samostanske službe. Jože se je pa znal postaviti in je kmalu ugnal preveč radovednega meniha v kozji rog. Ker je menil menih, da Jože ne zna italijanski, se je obrnil proti valptu in mu velel v italijanščini, naj si tega predrzneža še posebej malo «izposodi». S tem je namreč hotel reči, naj ga posebno šikanira in mu d6 občutiti vso strogost. Jože je seveda razumel slehrno besedico in se je samo namrdnil, kakor bi hotel reči: cPo-skusite!* Po tem opravku je Janez odšel, a Jožeta je odvedel valpet k drugim tiačanom. ki so imeli opravka pri napravi nasipa za nov ribnik pri Obršnici. Ta dan dela je minil še nekam dobro, čeprav se je drl valpet kar venomer za hrbtom Jenškovičevega posla. Utrujen se je vračal Jože domov Gospodinja ga je že jako težko pričakovala, saj je vedela, da bo revež zelo utrujen od nevajenega dela. Pripravila mu je latvico nepcsnetega kislega mleka in zvrhano skledo dobro pošvrkanih žgan-cev; bcljše jedi itak niso poznali ubogi tlačani. S to jedačo se je hotela posebno prikupiti zastavnemu Jcžetu; pa brez zamere, bil je to le znak človekoljubja, — ljubezen tlačana do sorodne teptane pare. Sinu Janezu se je sicer malo čudno videlo, da se je njegova majka nekam pomladila, postala bolj gibčna in večkrat imenovala Jcžeta. Tcda Janez je bil prava kmečka dobričina, vzgojen v nenašemljeni in naravni ljubezni matere, katera vsaj na videz ni kazala nobene strasti. S tega stališa je sodil tudi druge. Mrzlo, brez izkazovanja pcsebnih znakov svojih občutkov, je delal kakor ura. Tudi starci včasih znorijo in ljubijo morda bolj goreče, bclj vztrajno kakor vihrava mladina z namišljeno ljubeznijo. Ko bi starci s plamtečim srcem le tako peklensko ljubosumni ne bili, pa bi bilo vse dobro. Tudi mati Jenškovka, ki še niti vedela ni, če najde njena ljubezen kak odmev v srcu Jožeta, je pcstala ljubosumna. Zato je stepala večkrat na prag in se ozirala okrog, če Jožeta morda ne opazuje še kaka druga. Drugo jutro se je Jože zelo dolgo obotavljal v hlevu in v hiši in Janez je začel v svoji nestrpnosti priganjati Jožeta, naj se požuri, da ne zamudi tlake. Videti je bilo v3e tako, kakor bi se Ježe hotd obotavljal, samo da zamudi tlako. Ko je pa dospel Jože na kraj dela, so bili ostali tlačani že pridno pri delu in že oznejeni od trdega dela. Valpet je zamudnika nahrulil z naj-izbranejšimi psovkami, ki so imele svoj izvor v živalcslovju in ne vem še v kateri vedi. Za kazen ga je postavil k delu, kjer se je izmetavalo in odvažalo samo blato. Nekaj časa je šlo delo v redu, toda vlažno izpuhtevanje in močvirni smrad je cslabel Jožeta, da je hotel malo počivati. To pa seveda zcpet valpetu ni bilo po volji. Pričelo se je prerekanje med valpetom in Jožotem. Ostali tlačani so z začudenjem zrli na Jožeta, ker se je drznil ugovarjati mogočnemu oskrbniku. Predobro so vedeli, kaj čaka srčnega tlačana. Valpet je v svojem srdu dvignil žilavko in zamahnil proti svojemu protivniku, ali Jože je bil pripravljen. Hitro kakor sprožena vzmet je vlovil zamahnjeno valpetovo roko in mu z bliskovito kretnjo izvil iz pesti žilavko ter jo v velikem loku zalučal v bližnjo mlako. Valpet se je penil v divjem srdu kakor ranjen tiger. Ce bi bil imel pri sebi kako ostrino ali kaj sličnega, gotovo bi se vrgel na Jožeta in ga umeril na najgroznejši način, samo, da bi dobil zadoščenje za srameto, katero mu je za-dejal ta umazani tlačan. Z grdo kletvijo se je okrenil In »dirjal proti samostanu. {Konec prihodnjič-f PETROVCE. V celjski bolnici je umrl te dni tukajšnji kaplan g. Franc Rop, star 41 let. Pokojnik je bolehal že dalje časa ter je bil obče priljubljen m spoštovan gospod. — Blag mu spomini MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo uprizori na Štefanovo točno ob pol štirih v društvenem domu narodno igro tKrivoprisežnik> in šaljiv prizor Opeharjeni žid>. Med odmori, nastopi tudi društveni tamburaški zbor. Vabimo vse sosede in domačine, da se v obilnem številu udeležijo prireditve. — Odbor. VERZEJ. Na Štefanovo 26. t. m. bo priredilo veržejsko Bralno društvo v prostorih gostilne g. Alojza Seršena v Veržeju obče znano iu priljubljeno žaloigro \Domen?. Vse prijatelje in društvu naklonjene že sedaj opozarjamo mi ta krasen igrokaz in jih prosimo, da v čim večjem številu pcsetijo prireditev. Začetek ob pol šesti uri zvečer. — Odbor. Kmetijski pouk POKLADANJE KUHINJSKIH POMIJ. Po nekod je navada, da dajejo molznim kravam pomije. Krave jim po pomijah več molzejo. Drugod se pa pomije splošno uporabljajo za klajo prašičem. Navadno opazujemo, da dobe v krajih, kjer je prašičjereja večjega pomena, prašiči pomije, po krajih pa, kjer je reja molznih krav bolj važna, pa krave. Vobče so kuhinjske pomije bolj prikladne za prašiče, to pa zaradi tega, ker vsebujejo poleg rastlinskih ostankov tudi razne živalske ostanke. Za molzno goved veljajo namreč načeloma Ie take pomije, ki jih dobivamo kot ostanke rastlinskih jedil. Kjer pa odpadajo s krožnikov tudi ostanki različnih mesnih jedil, tam so pa pomije prikladneje prašičem kot uživalcem rastlinskih in živalskih krmil. Pomije se odlikujejo v splošnem po svoji vo-denosti in osoljenosti in razen tega po redilnosti ostankov vseh tistih jedil, ki odpadajo v pomije. Z bogatih in gostilničarskih miz so pomije več vredne kakor pa z miz kmetskih hiš. Čim več maščobe in krušnih ostankov prihaja v pomije, bolj so tečne. Take pomije so izvrstne za prašičje-rejo in bolj prikladne kakor za kravjerejo, vendar tudi tukaj ugodno vplivajo na pospeševanje mlečnosti. In zato tudi vidimo, da se pomije v okolici velikih mest močno rabijo ne !e za pitanje prašičev, ampak tudi za molzne živali. Ker se pomije hitro kvarijo, če nam nekaj časa stoje, je važno, da jih sproti uporabljamo in v svežem stanju pokladamo. Pomije pokla-danio same zase, še bolje pa, da jih pomešamo z dru.<.;o klajo, pri prašičih z drugo kuhano klajo, pri kravah pa z drugo suho klajo, ki jo na ta način.zabelimo in napravimo tudi bolj okusno in bolj prebavno. Pomije je pokladati lc do gotove mere. Preobilno pokladanje pomij bi slabilo goveji želodec in bi ueugodno vplivalo tudi na okus inleka in sirovega masla. V okolici večjih mest in krajev je lepa prilika, da se okoličanski kmetje okoristijo s pomijami gostiln in drugih zavodov, ki nimajo lastne živinoreje, kjer odpade in se nabere v kuhinji vsak dan veliko takih ostankov, ki prihajajo v pomije. Podružnica Sadjarskega in vrtiaarskega društva v Vodicah ima svej redni letni občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 3. uri pcpoldne v društveni dvorani. Občnega zbora se udeleži tudi glavni tajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane nadzornik g. And. Škulj, ki bo imel ob tej priliki zanimivo predavanje iz sadjarstva iu vrtnarstva. Predavanju sledi poročilo tajnika o podružničnem delovanju v preteklem letu ln nato volitev novega odbora. Člani, zavedajmo se, da smo organizirani sadjarji, in udeležimo se občnega zbora vsi brez izjeme. Naj nam tega dne ne bo ovira k udeležbi zbora in predavanja še tako hud mraz ali snežni metež. V zavednih članih je moč podružnice! Prisrčno pa ste vabljeni k občnemu zboru in predavanju tudi vsi ostali sadjarji, čeprav niste člani naše podružnice. Ob tej priliki se bo sklepalo tudi glede zidave sušilnic. Zato vas še enkrat pozivam, dragi sadjarji, člani in nečlani, brez ozira na spol in starost, pridite v nedeljo, da se spoznamo in pogovorimo o našem nadaljnem delu v prihodnjem letu v prospeh in napredek našega sadjarstva. Na svidenje! — Tajnik. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih tržiščih so začele žitne cene zopet nazadovati. Zaradi tega tudi pri nas pokazujejo rahlo oslabitev. Na novosadski blagovni borz" so bile zadnje dni naslednje cene: pšenica 270 do 297'50 Din, turšČica 135 do 163 Din, moka « Z darovanjem je bila končana atdnja pcbcž-nost tistega dneva. Želodci, katerih ne moreš napolniti z duhovnimi dobrotami, so priganjali romarje k večerji: nekateri so posedli okrog cerkve ter odvezali svoje culice, drugi »o se porazgubili po kolibah, ki so služile za gostilne in prenočišča, in kdor se je bolj pobrigal, ta je našel tudi prostorček v pritličju romarske hiše, katere prvo nadstropje je namenjeno duhovnikom, ključarjem in pevskemu zboru. Cizelj se je zadovoljil s kotom v leseni kolibi. Tu je povečerjal, nakar se je uasknil na mizo ter je poskušal zadremati. Posrečilo se mu je šele čez nekaj časa; ko so se najedli in napeli romarji ter uakregali berači ob kolibah, tedaj je tudi njega premagala utrujenost in zazibal ga je spanec. Tacar je po dolgem iskanju našel prostor na lesenem cerkvenem koru, kjer je sklenil prenočiti. Izmučn se je vrgel na prašna tla — eulica z jestvinami mu je služila za vzglavje in za odejo suknjič, s katerim se je pokril. Ležati je moral popolnoma mirno; če se je le količkaj neprevidno obrnil, so pričeli godrnjati romarji obojega spola, ležeči okrog njega. Čimbolj si je želel počitka, tem trdovratneje mu ga je odganjala domišljija, vedno bolj živahna in zanimiva. Polastila se je vseh njegovih misli, ki so se druga za drugo podile po domači okolici, iščoč sokrivde Cizljevega greha. In ko se mu je vsaka misel zapodila smer proti Polonici, tedaj je začutil, da mu glava postaja težka vsled ugibanja in napornega premišljevanja. Več ni mogel priti do kakega pametnega sklepa, ki bi mu pa tudi ne koristil, saj se bo brala na Gori maša v ta namen; zato je najbolje, če se otrese teh skrbi ler poskusi zaspati. Komsj je začutil željo po počitku, že so se mu jole zapirati oči in 8 spanjem so prišle tudi zaželene sanje. Zagledal je v kuhinji svojo ženo, katere oko ie bilo obrnjeno v okno. kaker da koga pričakuje. tudi kupci iz Avstrije, iz Gradca, ki so se zanimali predvsem za stara vina. Sejem je otvoril hišni gospodar g. Lovro Petovar, kot načelnik zadruge, z lepim nagovorom, v katerem je poudaril, da ima zadruga «Jeruzalemčan> v prvi vrsti delati propagando za vina iz našega najboljšega vinogorja. Razstavljenih je bilo 156 vinskih vzorcev, po večini nova vina, bili so pa razstavljeni tudi starejši letniki 1917., 1921. in 1924. v odličnih kvalitetah. Poleg tega bo prinesli kmetovalci mnogo vzorcev s seboj. Kupčija je' bila prav živahna kljub temu, da so vinske cene visoke; plačevalo se je od 7 do 10 Dm za nova vina. Za specijalitete so se čule tudi cene 11 in 12 Din. Gosp. velikega župana je zastopal na razstavi kmetijski svetnik g. Zidanšek, sresko poglavarstvo g. svetnik Vončina in Zadružno zvezo v Celju, čije članica je «Jeruzalemčan>, ravnatelj g. Lešničar. Zadrugi čestitamo na naravnost presenetljivo dobrem uspehu te prireditve. »Domovina" za naročnike - naročnik za „Dotnovino"! V torek, 15. t. m., se je zaključil rok za vpo-šlljanje prispevkov v zmislu razpisa pisateljskih nagrad, vendar pa še naknadno prihajajo posamezni prispevki. Naravno pridejo s časom tudi ti v »Domovino ;>, v kolikor so godni, toda pri ocenjevanju za nagrade jih, žal, ne moremo vpoštevati, ker se je že pravočasno vposlanih prispevkov nabrala tako presenetljivo obilna kopica, da ima uredništvo preko glave opravka z njimi. Podrobnejši opis kakor tudi razdelitev nagrad objavimo v božični številki «Domovine», ki bo izšla v povečanem obsegu in na katero vnaprej opozarjamo vse svoje čitatelje. Ponovno pa tudi danes poudarjamo, da bo od Božiča dalje in v vsem novem letu prinašala tako domače, zabavno in izvirno štivo, da je ne bo mogla pogrešiti nobena napredna ter zabave in pouka željna hiša. Podlistki bodo vsebovali same zanimive zgodbe iz našega pristnega domačega življenja; manjkalo ne bo šaljivih primesi in lepo zaokroženih narodnih pravljic. Seveda poleg vsega tega tudi ne bo manjkala stalna daljša povest, ki bo, kakor vse dosedanje, navezala nase vse čitatelje. V veliki meri pa bo postre-ženo tudi s kmetskim poukom in z zanimivostmi z vsega sveta, čemur bodo osobito še služile Tedenske slike, ki jih bo «Domovina» stalno prinašala. A v političnem delu, ki je dandanes tudi neobhodno potreben za izobrazbo vsakogar, bo «Domovina» neustrašeno dalje zastopala resnico in pravico. Vsakdo torej lahko uvidi, da bo «Domovina» v novem letu zares prvovrstni narodni tednik, s katerim se v Sloveniji ne bo mogel primerjati noben drugi. To prav posebno še zato ne, ker bo «Domovina» edina lahko z vsako svojo šte- vilko dokazala, da ima svoje vzorne sotrudnike med ljudstvom samim. Ob novem letu se slovenskim ljudem ponujajo tudi drugi listi, ki pa neprestano premlevajo samo pristransko politično zmes. Citatelju ne pustijo do besede, marveč zahtevajo, da ti, slovenski kmet, samo slepo veruj v vse tisto, kar ti o politiki natrobijo «učeni» gospodje. A »Domovina® ne ravna tako, marveč uvažuje mnenje vsakega svojega čitatelja: razumnim pritrdi, nevedne pouči! «Domovina» vpošteva sleherni prispevek, zato je ona edino pravi in pošteni glasnik slovenskega ljudstva na deželi! «Domovina» za naročnika, naročnik za »Domovino«! To bodi odšle naše geslo, ki ga je treba razumeti tako: «Domovina» zastavlja vse sile, da s svojim branjem zadovolji čitatelja, zato pa je tudi čitatelj dolžan, da plača naročnino, in da «Domovino» priporoči vsakemu svojemu znancu. Vsak čitatelj pa ima .tudi pravico, da «Domovino» opozarja na morebitne pomanjkljivosti, da jo obvešča o vseh dogodkih iz svojega kraja in da skratka sani sodeluje pri njej. Uspeh našega razpisa pisateljskih nagrad je sijajno pokazal, da so številni naši čitatelji z radostjo sprejeli idejo, da naj bo čitatelj obenem tudi sotrud-nik. Vsak po svoji moči! Eden s peresom, drugI s priznanjem in nabiranjem novih naročnikov. Po sebi se razume, da je predvsem treba poravnati tudi zaostalo naročnino. Čitatelji in čitateljice! «Domovina» Vam torej obeta, da bo vestno vršila svojo dolžnost. Storite to tudi Vi napram njej! Nikomur ne branimo, da čita tudi druge liste; bo vsaj tem prej sam spoznal, da je «DomOvlna» zares edina neodvisna, resnicoljubna in poučna glasnica poštenega slovenskega ljudstva: «Domovlno» v vsako slovensko hišo I -j- Nova krajevna organizacija SDS v mariborski oblasti. V nedeljo 13 t m. se je vršil v prostorih g. Šribarja v št Petru v Savinjski dolini ustanovni občni zbor krajevne organizacije SDS za občino Št Peter. Navzočih je Jbilo 25 oseb, ki so takoj vse pristopile k organizaciji. Okrožni tajnik g. Drago Zabkar iz Celja je podal poročilo o splošnem položaju in o programu SDS. Za predsednika organizacije je bil izvoljen lesotržec g. Ivan Srebotnjak, v odbor pa zastopniki vseh stanov, pod katerih vodstvom bo organizacija nedvomno krepko napredovala. -j- Radičeve šolske reforme. St. Radič je na nedeljskem shodu v Mariboru dejal, da bo kot prosvetni minister vse mestne otroke poslal za tri leta na kmete, da se bodo naučili kmetovanja. Povedal seveda ni, kdo bo tiste mestne otroke na deželi redil in jih učil kmetovanja. Mislimo, da imajo naši kmetje svojih otrok dovolj in da jih prav nič ne mika, učiti mestne otroke, kako se krave pasejo. + Pucelj na napačnem potu. V Mariboru je dejal poslanec Pucelj, da je bil doslej na napačnem potu; ko pa je to spoznal, je bil dovolj moža, da je šel k Radiču. Kdaj smo že pravili poslancu Puclju, da se nahaja s svojo stranko na napačnem potu. pa nam ni verjel. Sedaj torej sam* priznava, da je bil na napačnem potu. Ako pa misli, da se sedaj nahaja na pravem potu. pa se tudi hudo moti. Tudi to bo g. Pucelj še polagoma spoznal, a bo kesanje prepozno, kei ga bo slovensko kmetsko ljudstvo prej odžagalo. Saj gre še osel samo enkrat na led, naš kmet pa je dovclj pameten, da ne bo šel dvakrat za poslancem Pucljem. + Bera. Pred dnevi je v Beogradu finančni odbor razpravljal o draginjskih dokladah za duhovnike m ob tej priliki je naglašal poslanec dr. Žerjav potrebo, da se nanovo uredi s posebnim zakonom odkup bere. «Slovenec» je zaradi tega napadel dr. Žerjava, češ, da duhovnikom ne privošči bere. Stvar pa je taka, da bi ponekod ljudje duhovniku raje plačali v denarju kakor v blagu. Pa tudi za ugled duhovnika bi bilo boljše, Če bi mu ne bilo treba hoditi z bisago od hiše do hiše m se z obljubovanjem srečne smrti in iPolonica, ali mene čakaš?} jo je hotel objeti. cSveta pomagalkal* je zacvilila devica srednje starosti poleg njega. <0, zmaj svetega Miha-elal» «Kaj pa je, Franica, kaj pa je?> se je prestrašilo ženišče v njeni bližini. Objeti me je hotel, če ni nameraval še kaj hujšega... O, joj, jr,j! In celo poljubiti mo je mislil...? ;:Mož vendar spi,? ga jc zagovarjal romar na drugi strani. «Kar je storil, je storil v spanju.? je zakričal prestrašen, držeč se za žep, v katerem je tičala re~ jena denarnica. cKje pa so? Primite jih, držite jih!? so vpili drug čez drugega, vstajaje z ležišč. cTukaj zraven mene so tatje.? je sunil spečega Taca rja, ki se je v spanju napol dvignil, a je kmalu zopet legel in zaspal. cTorej zcpet on!? Skrbna ženica je prižgala svečo, čije motna svetloba je posijala v temo svetega prostora ter je obenem pregnala nevarnost, pretečo imetju tega sveta. cSanjalo se je enemu ali obema,? je uganil nekdo izmed romarjev. cNjegovo roko sem začutil na prsih tam, kjer hranim denarnico,? je pravil možak v eni sapi. Čemu pa se me dotika, če no iz pohlepnosti po denarju? Morda h navade?» Dotaknil se te je slučajno. Suvamo drug drugega iu dregamo v tej gnječi, ker ne moremo spati.? cPa mirujmo ia spimo,? je predlagal možak. «Vse drugo nam bo navrženo.. Romarji so utihnili, toda zaspati ni mogel nihče, razen Tacarja. Nekatere je ovirala prevelika tesnoba, drugi so so bali žepnih tatov in tretji so preganjali spanje z molitvijo in premišljevanjem. Živahnejše kot v cerkvi je ponoči ua Gori zunaj cerkve. Pozno v noč rogovili mladina, pre-pevaje narodne pesmi, ki se sem in tja menjavajo z neslanimi fantovskimi popevkami. Dekleta kupujejo « odpustke?, nekatere skrivoma, druge očitno, zakaj vsaka jib ima komu oddati 1 in tukaj se d& izbirati po okusu in očeh. Fantje ! in otroci se zabavajo s sekanjem kolačev, kar ' izvaja obilo smeha, včasih pa tudi prepir. Ako pride do pretepa, posežejo vmes orožniki, ki zaradi reda in varnosti prisostvujejo vsakemu romarskemu shodu. Precej obsežen prostor ob cerkvi zapira na eni strani gosto grmičevje z mnogimi stezicami, ki se končno porazgubijo med grmovjem. Semkaj zaide v nočnih urah marsikak zaljubljen parček — taki, ki se zaradi nadzorstva staršev ali kakega drugega vzroka ne morejo sestajati doma. Noč je minila in nasmehljala se je rumena zarja. Prvi, ki jo je pozdravil, je bil zvon sv, Mihaela. Ze od nekdaj je tukaj navada, da na vse zgodaj prično zvoniti dan. Ob nevihtah je zvon sv. Mihaela dolincem v veliko tolažbo. Njegov krepki glas baje preganja čarovnice in razbija oblake, ki se, kakor hitro jame zvoniti, pričnejo trgati ter Be končno raz-krepe. «Vanj je vlit poseben blagoslov proti hudi uri,? verjamejo dolinci, zato pa gorski mežnar s toliko večjim uspehom hodi v dolino po bero, čijo pravico so si že njegovi predniki pridobili po treh župnijah, tako daleč, dokler seže glas zvona. Zvonjenju, ki se je poslavljalo od daniee ter pozdravljalo rujno zarjo, so se pridružili glasovi romarjev, ptjočib jutranje pesmi. «Ko dan se i zaznava, danica priplava?, je donelo na enem ! koncu cerkve, na drugem pa so urezali tisto staro narodno: «Sveti nam, sveti beli dan, k nam bo pa prišel Jezus sam.? | (Konec prihodnjič^ nebe3 prepirati za dobro mero pri žitu, vinu ali drugih pridelkih. Zato bi se moral najti primeren način, po katerem bi se kmet lahko odkupil od bere, ako bi to želel, in ki bi bil pravičen tudi za duhovnike. Če pa naj bi dobivali duhovniki cd države uradniške plače, kakor zahtevajo klerikalni listi, potem pa je čisto gotovo, da bi morala odpasti vsaka bera, ker bi moral kmet te plače itak plačevati že z davki To je naše mnenje. Zaenkrat pa moramo vztrajati, da mora biti kmetu na primeren način omogočeno, da se od bere odkupi, ako se mu zdi to primerno. ORGANIZACIJAM SAMOSTOJNE STROKOVNE DELAVSKE UNIJE. Huda jama, v decembru. Podružnica SSDU v Hudi jami nam je poslala: V kratkem se bodo vršile volitve v Delavsko sbornico. Delavska zbornica je zakcnita zastopnica koristi delavcev in nameščencev brez ozira na spol, starost ali državljanstvo. Od dela Delavske zbornice je v znatni meri odvisen gmotni in socijalni položaj našega delavstva in tudi njegov kulturni razvoj. Zato je izredne važnosti, da je uprava Delavske zbornice v rokah vestnih in resnih oseb, ki bodo zmožne zbornici dati nepolitičen značaj in ji pridobiti ugled, kakršnega uživrjo zakonite interesne zastopnice drugih stanov. Iz tega razloga je volitvam v Delavsko zbornico posvečati največjo pažnjo in nemudoma organizirati vse predpriprave za omenjene volitve. Po določitvi zakona o zaščiti delavcev in po volilnem redu v Delavsko zbornico imajo volilno pravico le osebe, ki so zavarovane za primer bolezni in v zavarovanje na dan razpisa volitev (za te volitve dne 5. t m.) tudi dejansko priglašene bodisi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bodisi pri Bratovskih skladnicah. V delavsko zbornico po dosedanjih določbah ne voli delavstvo, ki je zavarovano pri bolniških blagajnah državnih železnic. Volilne pravice tudi nimajo osebe, ki so v zavarovanje priglašene lo po prvem do petega mezdnega razreda. To so predvsem vajenci in manj plačane osebe. Volitve so tajne in se vrše z glasovnicami v zaprtih kuvertah na podlagi kandidatnih list, ki jih smejo vlagati le delavske strokovne organizacije, ki so pri Delavski zbornici registrirane (za te volitve vse organizacije, ki so bile registrirane do 5. t m.) Samostojna strokovna delavska Unija je torej upravičena vlagati kandidatne liste, ki se vlagajo za te volitve od 6. januarja do vštetega 10. januarja 1926. v pisarnah krajevnih volilnih odborov. Volitve se vrše pri krajevnih volilnih okrajih, katerih sedež je določil glavni volilni odbcr v Ljubljani. Normalno bodo krajevni volilni odbori delovali na sedežih poslovalnic Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in na sedežih Bratovskih skladnic. Ako ne pride do sporazuma, da bi naše delavstvo kandidiralo na kaki združeni listi in volilo to združeno listo, bo Unija nastopila samostojno. V svrho priprav za te volitve ima vsaka podružnica ustanoviti posebne volilne odbore. Prva dolžnost teh volilnih odborov je, da zasledujejs vse uradne priprave za te volitve in organizirajo reklamacijsko postopanje. V to svrho bodo sestavljeni volilni imeniki, ki bodo skozi deset dni razgrnjeni pri krajevnih edinicah delavskega zavarovanja (od 26. t. m. do vštetega 4. januarja 1926). Volilni odbori naj pri večjih podjetjih organizirajo krajevna poverjeništva. To je zlasti važno za podjetja, ki so zelo oddaljena od kraja volišča. Tu pridejo predvsem v poštev oddaljena gozdna in lesna industrijska podjetja. Paziti je zlasti na sekače v gozdih. Opozarjamo na dejstvo, da volilcem ni treba, da svojo glasovalno pravico izvrše osebno, ampak morejo to storiti preko tretjih o&eb. Zato je važno, da ima volilni odbor vse pri- pravljeno, da potom svojih zaupnikov ln agitatorjev v pravom času pobere volilne legitimacije in pa kuverte z glasovnicami. Pri tem je odločilne važnosti, da naši zaupniki in agitatorji, takoj ko volilni upravičenci potrebne listine sprejmejo, od njih zberejo kuverte in legitimacije. Na beli list, ki je priložen kuverti in ki ga bo v kuverto vložiti in kuverto zalepiti, napiše vsak vohlec: cGlasujem za listo, katere nosilec je N. N.» Volilni upravičenci bodo svoje glasovnice najbrže dobili na naslov svojega zaposlenja in ne na naslov svojega bivališča. Zato je agitacijsko delovanje osredotočiti na kraje obratovallšč. Takoj je sestaviti tudi seznam vseh večjih podjetij in v njih predvideti posebne zaupnike. Razmišljati je zlasti tudi o kandidatih, katere bi bilo volili v zbornico. V to svrho naj vsaka podružnica nemudoma določi po pet kandidatov iz vrst industrijkega, obrtniškega ter ostalega delavstva in pa po dva predstavnika liste, ki bi prišla eventualno v poštev kot varuha liste na volišču. Voljene smejo biti le osebe 1.) ki imajo aktivno volilno pravico, 2.) ki so naši državljani in uživajo vse državljanske pravice, 3.) ki so dovršile 25 leto staroti, 4.) ki vsaj eno leto bivajo stalno v območju zbornice, katera obsega ljubljansko in mariborsko oblast Vsak kandidat mora podpisati lastnoročno izjavo, da sprejme kandidaturo na listi Samostojne strokovne delavske Unije. Pri določanju kandidatov se je predvsem ozirati na njihovo resnost inteligenco in ugled, ki ga uživajo, ter na druge potrebne lastnosti. (Glede volitev v Delavsko zbornico bomo prinesli še podrobnejša obvestila in navodila. Op. ur.) DOMAČE NOVOSTI * Vsem cenjenim naročnikom r opozorilo. Današnji številki smo priložili položnice, da morejo naročniki poravnati naročnino, ki znaša četrtletno samo 7 dinarjev 50 par, polletno 15 dinarjev in celoletno EO dinarjev. Ker ima list prilogo s slikami, kar zahteva obilne izdatke, in bo tudi drugače izhajala «Domovina» v vetjem obsegu, opozarjamo naročnike, da Čim prej poravnajo naročnino za L 1928. Kdor ne bo za prihodnje leto plačal naročnine, se mu bo list brezpogojno ustavil. Naročnina je tako malenkostna, da jo zmore prav vsakdo. Upamo pa tudi, da bo prav vsakdo takoj vzel v rok« položnico, napisal svoto ter odposlal, saj «Domovina» je tako vsestransko zanimiva in poučna, da se ji j ne sme odpovedati nihče. Torej, ne izgubite po-j ložnice, temveč se je takoj poslužite! — Upra-. v a »Domovine*, * Opozarjamo vse čitatelje, naj pazno pre-čitajo naš današnji članek: cDomovina* za naročnike, naročnik za «Dcmovino». | * Kralj prispe v Zagreb. Kraljevska dvojica ( bo po vesteh iz Beograda prispela 18. t. m. v i Zagreb in ostala tamkaj čez katoliške božične praznike do 28. t m. | * Princ Pavle se naseli v Zagrebu. Kakor poročajo listi, se bosta princ Pavle in kneginja Olga stalno nastanila v Zagrebu. Njun dohod v Zagreb je določen za mesec januar prihodnjega leta. * Mariborski veliki župan odsoten. Mariborski veliki župan dr. Pirkmsjer je odpotoval po službenih opravkih in do božiča ne bo sprejemal strank. * Politična šola SDS za mariborsko okrožje (srezi Prevalje, Maribor levi in desni breg, Ptuj, Konjice, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava) se bo vršila 28., 29. in 30. t. m. v Mariboru. Do sedaj je prijavljenih že nad 30 udeležencev. Za celjsko okrožje se pripravlja enaka šola v mesecu januarju ali februarju v Celju. * Zahvala pen?ijonistov poslancu g. dr. Pivku. Narodni poslanec dr. Pivko je sprejel te dni dopis Društva orožniških upokojencev za Slovenijo: Podpisano društvo se Vam za Vaš možat in energičen nastop v narodni skupščini za koristi orožniških upokojencev, ki dobivajo svoje pokojnine, osebne in družinske draginjske doklade pri orožniških polkih izplačane, najiskreneje zahvaljuje in Vas prosi še nadaljne naklonjenosti * Božične počitnice na naših šolah bodo trajalo od 24. t m. do 4. januarja 1928. * Drobiž po 50 par v prometu. Kovani drobil po 50 par je prišel te dni v promet. Drobiž je kovan iz iste kovine kakor novci po 2 in 1 Din, * Trboveljske novice. Trboveljska občina je pokazala veliko razumevanje za socijalne naprave, ko je določila 100.000 Din za poseben fond, ki je namenjen za zgradbo delavskih hiš na občinskem zemljišču, v katere naj bi se vselili delavci brezplačno ali pa za zelo nizko najemnino. — Preteklo nedeljo se je vršila v Dela v-skem domu uprizoritev drame «Samec>, ki jo je spisal 181etni gojenec rudarske nadaljevalne šole Tone Sajovic. Vse vloge so bile v rokah gojencev imenovane šole. Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička razprodana. Rudarski nadaljevalni šoli in njenemu voditelju g. Plavšaku čestitamo k uspehu. — Sokolsko gledališče v Trbovljah je uprizorilo pretekle dni cVdovo Rošlinko* v hrastniškem Narodnem domu in v trboveljskem Sokolskem domu. Žal, da je bil v Trbovljah slab obisk. — Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku ja praznovalo jubilej 401etnega delovanja svojega člana g. Ivana Kavzerja. — Za spomenik padlim vojakom Trboveljčanom je stavila občina v proračun za leto 1926. vsoto r znesku 10.000 Din. Spomenik bo odkrit na Vidov dan prihodnjega leta. — Odhodnica gospe Plav-šakove, ki je delovala 32 let na dekliški šoli v Trbovljah, se je vršila pretekli ponedeljek zelo slovesno v prisotnosti učenk dekliške šole, učiteljskega zbora in članov krajnega šolskega sveta. — Silvestrov večer v velikem obsegu s sodelovanjem vojaške godbe namerava prirediti Sokolsko društvo. — Predavanja na ljudski visoki šoli so vedno boljše obiskana. V nedeljo 13. t m. je prihitelo okoli E00 ljudi k predavanju g. p rt it Dolžana o postanku sveta. Ker se je dosedanji prostor v vodenski šoli izkazal premajhen, se bodo vršila predavanja odslej v veliki Fortejevi dvorani. V nedeljo 20. t m. sledi predavanje o razvoju življenja. * Potresi v Bosni in Likt V zadnjem času je bilo v Besni in Liki več lahkih potresov, ki pa niso napravili nobene škode. * Potres. V četrtek 10. t m. sta potresomera v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležila ob 7. uri 27 min. 42 sek. šibkejši potres v razdalji 70 km cd Ljubljane. * Snežni zameti na liški progi. Ob llški železniški progi je te dni divjala silna burja s snegom, ki je del proge med Zrmanjo in Malovanom tako zamedla, da se je moral ustaviti ves promet Na nekaterih krajih je bilo na progi nad meter snega. * Srnrina kosa. V Kandiji pri Novem mestu je umrla vdova, gospa Frančiška Kušljanova, stara 74 let Pokojnica je bila blaga žena in vrla gospodinja. — V Loki pri Zidanem mestu je umrl v starosti 70 let g. Dragotin J e n č i č, upokojeni železničar. Pokojnik je bil navdušen lovec in splošno spoštovan. — V škof ji Loki je umrl g. Peter F o r č e s i n, uradnik državne železnice. Pokcjtiik je bil vesten uradnik in skrben oče. — V Ljubljani je preminul na posledicah operacije g. Jožko Zore, bivši pismoneša v Kamniku. — Blag jim spomin! * Smrtna kosa. V Leonišču v Ljubljani je po kratki bolezni umrl v starosti 42 let g- Davorin S i a d o n j a, ravnatelj Slovenske banke. Pokojnik je bi veščak v svoji stroki in je vžival v Ljubljani velik ugled. — V Šoštanju je v četrtek zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni umrla ga. Roza W a 1 a n, roj. Fuchs, soproga komandirja tamošnje orožniške postaje, kateremu zapušča pet nedoraslih otrok. — V Ormožu so položili k večnemu počitku go. Marijo Rosi-novo, roj Teran, vdovo po okrožnem zdravniku dr. Rosini. Pokojnica je bila zavedna narodnja-kinja in je v narodnem duhu vzgojila tudi svoje otroke, ki zavzemajo vsi odlična mesta v našem javnem življenju. — V Gaberiu pri Celju je umrl znani gostilničar in posestnik g. Konrad C e ž e k. Zadela ga je kap. Pokojnik je dočakaj 56 let starosti. — Blag jim spomini * Smrtna kosa. V Cešnjiei pri Železnikih je umrla po daljši in težki bolezni gdč. Zofka Demšar jeva iz ugledne rodbine v Cešnjiei. Blag ji spomin! » Cekin ▼ milo. Iz Križ pri Tržiču nam pišejo, da je dobila Apolonija Ažmanova v Kovoru cekin y milu Eden ali dragi izhod. Gašper: Tonček: «Na nobeni, teta. Pri nas doma sedim vedno na stolu.* Tako je! Oče: «To je pa že preveč! Obljubili ste mi, da boste z mejim sinom ravno tako ravnali kakor s svojimi otroki. Zdaj pa vidim, da ga tepete.* Mojster: «Ali mislite, da svojih ne tepem?* Dober svet. Ravnatelj zasači knjigovodjo, spečega za njegovo pisalno mizo. v zalog1. Kupim tudi surovi in staj»« Ijenl loj in ga plačam po najvišji dnevni e^ui. J0S- BERGMAN, ljo!ilj3H3, PoljllSSfcl 63Sta 85. Mikiofiičeva o. 13 Najtrpežnejše strešno britje! Itlnieae opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viča in Brda nudijo v poljubni muožiai, takoj dobavno, najboljša preizkušeno modele etrešnikor, z eno ali dvema zarezana, kakor tudi bobrovcev (biberi 10 Stekleni strešnik stalno na zalogi« Na žel|o se pošljeta takoi popis In ponudba 1 Jugoslovanski kreditni zavodi v Ljubljani, Marijin trg št. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugo d n e J e. Vezano vloge obrestuje po dogovoru. P o d e I j u i c proti dobremu poroštvu ose o ne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite. dobro delujoče sestavine, ler so torej koristna proti pegam, lišajent in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubd-jočo učinkom vede in mrzlega zraka. Dobi se 5 vlvt Eisa mil. Elsa lilijino mlečno mdo, Elsa gli-cerinsko milo, Elsa boraksno milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon milo. Za pre- 3 VIN A » št. 81 ==-■ izkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavoj-nino in poštnino za 52 Din proti naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upravi ti: lekarnarju Eugen V. Feller v Donjoj Stubici, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah. ----- Sirao g ___ Preskušajte mirne duše najprei vsa mila; — Naposled se bosle odločili vendarle za Elza-mila. Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, . Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vam! Elsa tlujd, da, samo cElsaflujd>! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnjgokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus ! je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in ■ jih prlvedel, da iz hvaležnosti še dalje pri- j poročajo Fellerjev ogepiJa „SanUas((, Celje in Ljubljana. - Poslušaj, bebica moja! D« 1? perilo lepo bleščeče In trna prijeten vonj. se more prati vpdrto le z .GAZELA"* milom, ki fe najboljši domači Izdelek. loina vina čistiti iu trpka ter prekisla omiliti je zelo enostavno! Na salogi imamo špesijelno francosko želatino „LAINE" tvrdke Clermont Se Quignard, Pariz. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte eene! 101 Glavna zaloga: Dpogeplja »Sanitas", Celje in Ljubljana. J. STJEPUŠ1N ZEIA^MIIO S I S A K Ceniki tranbo priporoča 9 boljše tamburice, strune, par-titure, šole jn ostale potrebščine za vsa glasbila Odlikovan na pariški izložbi bdate za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnikarv Urejuje PiUp Omladtči. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek