KOLEDAR luknje, obleke, plašče, hlače, železničarske obleke na zalogi ali po meri kupite dobro in poceni v tovarni perila in oblek STERMECKI Celje St. 316 Novi, veliki ilustrirani cenik in vzorci zastonj! -n IZ TOVARNE DIREKTNO NQ TELO TO JE POCENI, NQJ I VSI VEDO! trpežni, moderni, poceni in v VdfIJIp ogromni izbiri! Trgovski dom STERMECKI Celje 316 Novi ilustrirani ceniK se poSlje zastonj! s tiii! Klobuke moderne in poceni kupite v Trgovskem domu STERMECKI Celje št. 316 Zahtevajte veliki ilustr. cenik! KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE ZA PRESTOPNO LETO 19 3 2 S SODELOVANJEM ODBORA C. D. UREDIL TALPA 0b0021 Ibh IZDALA CANKARJEVA DRUŽBA V LJUBLJANI TISKALA LJUDSKA TISKARNA V MARIBORU ^Wätsb/^X Za obnovo Univerzitetne biblioteke v LjU:Jjani podaril dne AL^Aü.,. 104.!l 4 -S Z H1 KARL MARX d 31 ä m Januar — Prosinec 31 dni 1 P Novo leto ♦ 2 S Makarij (Blaženko) 3 N Genovefa 4 P Tit, Angela 5 T Telesfor 6 S Trije kralji 7 C Valentin (Zdravko) 8 P Severin © 9 S Julijan in Bazilisa 10 N Pavel pušč. 11 P Higin 12 T Alfred 13 S Veronika 14 Č Feliks (Srečko) 15 P Maver 5> 16 S Marcel .17 N Anton pušč. 18 P Petra stol v R. 19 T Marij ; ■ - .. , 20 S Fabijan in Sebast. 21 C Neža (Janja) . 22 P Vincencij (Vinko) 23 S Zaroka M. D. ® 24 N Timotej 25 P Spreobr. Pavla 26 T Polikarp 27 S Janez Zlatoust 28 C Roger 29 P Frančišek Sal. 30 S Martina ® 31 N Peter Nol. Dolgost dneva: Od 8 ur 35 minut do 9 ur 26 minut. Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. 1 j 29 dni Februar — Svečan 29 dni j 1 i 1 P Ignacij (Ognjesl.) 1 ! 2 T Svečnica ! 3 S Blaž 1 11 4 C Andrej Kor. \ ! 5 P Agata i i 6 S Armad. Doroteja® l 1 , N Rihard, Julijana ! j 8 P Janez od M. J I 9 T Pust j 10 S Pepelnica 1 11 C Lurška M. B. i j 12 p Evlalija ! 1 13 s Katarina Ričijska ! 14 N Valent. (Zdravko)3* i M j 15 P Favstin 1 16 T Julijana 17 S Konstancija } 18 C Simeon j 19 P Konrad i J 20 S Sadot 1 21 N Irena (Miroslava) i J 22 P Petra stol ® J 23 T Peter Damiani } 24 S Prestopni dan I } 25 C Matija (Bogdan) | j 26 P Matilda, Viktor J j 27 S Gabrijel od 2. M. B. } j 28 N Roman ® !29 P Osvald { i Dolgost dneva: Od 9 ur 28 minut do 10 ur 58 minut. J Dan zraste za 1 uro in 30 minut. D-«-« 3i dni Marec — Sušeč 31 dni 1 T Albin (Belko) 2 S Simpl., Neža 3 Č Kunigunda 4 P Kazimir 5 S Jan. Jo. od Kr. 6 N Perpetua ® 7 P Tomaž Akv. 8 T Janez od! Boga 9 S Frančiška 10 Č 40 mučenikov 11 P Sofronij 12 S Gregorij 13 N Teodora 14 P Matilda 15 T Klemen ^ 16 S Hilarij 17 Č Patrik, Jedert 18 P Ciril Jeruz. 19 S Jožef 20 N Cvetna nedelja 21 P Benedikt 22 T Lea, Katarina Q. ® 23 S Pelagija 24 Č Veliki četrtek 25 P Veliki petek 26 S Velika sobota 27 N Velika noč 28 P Velikonočni pond. 29 T Ludvik ® 30 S Janez K. 31 Č Modest Dolgost dneva: Od 11 ur 2 minuti do 12 ur 48 minut. . ■ . Dan zraste za 1 uro in 46 minut. — 21. začetek pomladi. 30 dni April ~ - Mali traven 30 dni 1 P 2 S Hugo Frančišek P. 3 N 4 P 5 T 6 S 7 Č 8 P : 9 S Rihard Oznanjenje D. M. Vincenc P. Krescencija © Herman Albert Mariia Kleofa 10 N 11 P 12 T 13 S 14 Č 15 P 16 S Ecehijel, prerok Marija sedem žal. Julij L, papež Ida Justin 3> Teodor Benedikt 17 N 18 P 19 T 20 S 21 Č 22 P 23 S Anicet Apolonij Leon IX. ' Neža (Janja) \ © Herodion N Ljutomir Adalbert (Vojteh) 24 N 25 P 26 T 27 S 28 Č 29 P 30 S Jurij. muč. Marko, evang. Klet in Marc. ® Peter Kanizij Pavel od križa Peter, muč. Katarina Sienska Dolgost dneva: Od 12 ur 51 minut do 14 ur 28 minut. Dan zraste za 1 uro in 37 minut. 31 dni Maj — 1 Veliki traven 31 dni 1 N Praznik Dela 2 P Atanazij 3 T Najdenje sv. križa 4 S Florijan (Cvetko) 5 Č Vnebohod ® . 6 P Jahez Ev., Judita 7 S Stanislav 8 N Prikazen Mih. arh. 9 P Gregorij Nac. 10 T Antonin 11 S Frančišek H. 12 Č Pankracij 13 P Servacij ® 14 S Bonifacij ■ 15 N Binkošti 16 P Binkoštni pond. 17 T Paskal Bajl. 18 S Erik, kralj 19 Č Peter C. 20 P Bernardin ® j 21 S Feliks (Srečko) 22 N Sv. Trojica, Emil 23 P Janez K. d. R. 24 T Marija pom. 25 S Gregor VII. 26 C Telovo 27 P Beda (Veda) čast® 28 S Avguštin 29 N Marija M. P. 30 P Ivana Orleanska 31 T Angela Dolgost dneva: Od 14 ur 31 minut do 15 ur 46 minut. Dan zraste za 1 uro in 15 minut. 30 dni Junij — RoŽtlik 30 dni 1 S Fortunat 2 Č Erazem 3 P Klotilda, Pavla 4 S Franc C. ® 5 N Bonifacij 6 P Norbert 7 T Robert 8 S Medard j 9 Č Prim. in Fel., m. 10 P Margareta, Bogom. 11 S Barnaba 3 12 N Janez Fakund. 13 P Anton Padov. 14 T Bazilij 15 S Vid in tov. t. 16 Č Jošt 17 P Adolf 18 S Efrem ® 19 N Julijana 20 P Silverij 21 T Alojzij 22 S Pavlin 23 Č Agripina 24 P Jan. Krstnik, Kres 25 S Viljem ® 26 N Janez in Pavel 27 P Hema (Ema) 28 T Vidovdan 29 S Peter in Pavel 30 Č Spomin sv. Pavla Dolgost dneva: Od 15 ur 46 minut do 16 ur 3 minute. I Dan zraste do 21. za 19 minut in se zopet skrči do 30. za 4 minute. 22. za- četek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč 31 dni Julij — Mali srpan 31 dni 1 p Teobaldi j 2 s Obisk M. D. ; 3 N Bernardin ® I 4 P Urh, Berta : 5 T Ciril in Metod j 6 S Izaija, Bogomila ! 7 Č Vilibald j 8 P Evgenij 9 S Nikolaj in tov. 10 N Amalija, Veronika 11 P Pij L, Olga 3 12 T Mohor in Fortunat 13 S Anaklet 14 Č Bonaventura 15 P Vladimir 16 S Dev. Mar. Karm. 17 N Aleš ® 18 P Friderik (Miroslav) 19 T Vincencij (Vinko) 20 S Margareta 21 Č Prakseda 22 P Marija Magd. 23 S Apolinarij 24 N Kristina 25 P Jakob (Radoslav)C 26 T Ana, mati D. M. 27 S Pantaleon 28 Č Viktor (Zmagosl.) 29 P Marta 30 S Abdon in Senen 31 N Ignacij (Ognjeslav) Dolgost dneva: Se skrajša od 16 ur 3 minute na 15 ur 5 minut. Dan se skrči za 55 minut. 23. začetek pasjih dni. 31 dni AvgUSt — Veliki srpan 31 dni 1 P Vezi sv. Petra 2 T Porcijunkula ® 3 S Lidija 4 Č Dominik (Nedeljko) 5 P Marija D. S. 6 S Gospod, sprem. 7 N Kajetan 8 P Cirjak in tov. 9 T Roman, muč. 10 S Lavrencij, Pavla 11 Č Suzana 12 P Klara 13 S Kasijan 14 N Evzebij 15 P Vnebovzetje D. M. 16 T Rok, Joahim ® 17 S Hiacint 18 Č Helena (Jelena) 19 P Ludvik 20 S Bernard 21 N Ivana Franc. 22 P Timotej 23 T Filip (Zdenko) 24 S Jernej ® 25 Č Ludvik kr. 26 P Bernard 27 S Jožef Kal. 28 N Avguštin 29 P Obglav. Jan. Krst. 30 T Roza Limanska 31 S Rajmund (Rajko)* » Dolgost dneva: Od 15 ur 2 minuti na 13 ur 28 minut. L' Dan se skrči za 1 uro in 34 minut. 23. konec pasjih dni. I j 30 dni September — Kimavec 30 dm 1 č Egidij (Ilij) 2 p Štefan, kralj 3 s Doroteja in tov. 4 N Rozalija 5 P Lavrencij, Just 6 T Caharija 7 S Marko in tov. 3 8 Č Rojstvo Mar. Dev. 9 P Serafina 10 S Nikolaj Toledski 11 N Prot in Hiacint 12 P Macedonij Gv. 13 T Frančišek K. 14 S Notburga @ 15 Č M. Dev., sed. žal. 16 P Ljudmila 17 S Lambert 18 N Zofija in Irena 19 P Januarij in tov. 20 T Evstahij in tov. 21 S Matej, evang. 22 Č Tomaž 23 P Linus, Tekla ® 24 S Gerard 25 N Kamil in tov. 26 P Ciprij in Just. 27 T Kozma in Damijan. 28 S Venčeslav 29 Č Mihael 30 P Hieronim ® Dolgost dneva: Od 13 ur 25 minut do 11 ur 45 minut. Dan se skrči za 1 uro in 40 minut. 23. začetek jeseni. Dan in noč enako dolga. 31 dni Oktober — Vinotok 31 dni 1 s Remigij 2 N Leodegar. Angeli v. 3 P Kandid 4 T Frančišek Ser. 5 S Placid in tov. 6 Č Brunon 3 7 P Justina 8 S Brigita 1 9 N Dionizij in tov. 10 P Frančišek B. 11 T Aleksander S. 12 S Maksimilijan 13 Č Edvard (Slavoljub) 14 P Kalist ® 15 S Terezija 16 N Gal 17 P Margareta 18 T Luka, evang. 19 S Peter, Etbin 20 Č Felicijan 21 P Uršula in tov. 22 S Fides (Vera) C 23 N Klotilda 24 P Rafael, Kristina 25 T Krizant in Darija 26 S Evarist 27 Č Frumencij 28 P Simon in Juda 29 S Narcis, Ida • 30 N Angelus 31 P Krištof ■v' Dolgost dneva: Od 11 ur 42 minut do 9 ur 54 minut. Dan se skrči za 1 uro 43 minut. dl 30 dni November — Listopad 30 dni 1 T Vsi svetniki 2 s Verne duše 3 C Viktorin 4 P Karel Bor. 5 S Caharija in Eliz. 3 6 N Lenart (Lenko) 7 P Janez G. 8 T Klavdij in tov. 9 S Teodor (Božidar) 10 C Andrej Avel. 11 P Martin (Davor.) šk. 12 S Martin, nap. v 13 N Stanislav K. @ 14 P Jozafat K. 15 T Leopold (Levko) 16 S Otmar, Neža 17 C Gregorij Čud. 18 P Odon, Roman 19 S Elizabeta 20 N Feliks (Srečko) 21 P Dar. Dev. Mar. ® 22 T Cecilija % 23 S Klemen (Milivoj) 24 Č Janez od Križa 25 P Katarina, dev. 26 S Silvester 27 N Advent 28 P Gregorij ® 29 T Saturnin 30 S Andrej (Hrabrost.) Dolgost dneva: Od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut. j Dan se skrči za 1 uro in 16 minut. 31 d m December — Gruden 31 dni 1 Č Državni praznik 2 P Bibiana 3 S Franc Ksaverij 4 N Barbara 3 5 P Saba 6 T Nikolaj (Miklavž) 7 S Ambrozij 8 Č Spočetje D. M. 9 P Peter Four. 10 S Lavret. M. b. 11 N Hugolin 12 P Aleksander 13 T Lucija ® 14 S Spiridion 15 C Kristina 16 P Albina 17 S Lazar 18 N Gracijan 19 P Urban 20 T Evgenij in Mak. £ 21 S Tomaž, apostol 22 C Demetrij 23 P Viktorija (Zmag.) 24 S Adam in Eva 25 N Božič 26 P Štefan, rnuč. 27 T Janez Ev. ® 28 S Ned. otročiči 29 C Tomaž, David 30 P Evgenij ' 31 S Silvester Dolgost dneva: Od 8 ur 39 minut do 8 ur 25 minut. Dan se skrči do 21. za 20 minut in zraste do 31. za 5 minut. 22. začetek zime. Najkrajši dan, najdaljša noč. Pogled Pestro je politično in gospodarsko vrvenje minulega leta. Razvoj mednarodne politike dobiva jasnejše obrise na mnogih mednarodnih konferencah za svetovni mir, razorožitev, za ureditev političnih in gospodarskih razmer v Evropi. Za vsemi temi problemi se skriva krepko konjsko kopito — finančna sila, ki ovira definitivno rešitev teh za človeško družbo važnih vprašanj. Politična avtoriteta držav in njih vlad je bila v minulem letu večkrat žrtev te zahrbtne sile, ki se bori za gospodstvo nad vsem svetom. S temi uvodnimi besedami označujemo tendenco »gospodarskih« sil, ki hočejo ohraniti sedanji gospodarski sistem neokrnjen, dasi vedo, da se je oblika gospodarstva preživela ter da razvoj zahteva reforme v interesu splošnosti. Razvoj je zakon, ki se mu večno ne more upirati ne politična in ne gospodarska sila. Najboljši dokazi za to trditev so pogajanja za mednarodna posojila. Vse države, najprej male, potem velike prihajajo v gospodarsko krizo, ker vodi velekapital iz-stradalno politiko radi koncentracije finančne sile. Pri pogajanjih za nemško in avstrijsko posojilo je zahteval kapital znižanje socialnih dajatev in uredbo neposrednih davkov kot pogoj za posojilo. Sko-ro enak primer imamo v Angliji. Angleška vlada je imela pasiven proračun in je hotela obdavčiti veleposest in visoke rente. Delavska vlada je hotela priskočiti tudi Nemčiji na pomoč, priporočala je moratorij in mednarodno posojilo. Tedaj sta ameriški in zlasti francoski kapital jela dvigati vloge v Angliji in tako je prišla Anglija v stiske s prometnim kapitalom ter je zaprosila posojilo. Francija in Amerika sta pristali na posojilo, če se zmanjšajo socialne dajatve in če se uvede indirektni davek na konsumente. Delavska vlada je zaradi te zahteve morala odstopiti, ker take ekspro-priacije naroda ni mogla podpirati. Iz teh treh zgledov je razvidno, da se je finančni kapital ojačil, da diktira vladam in vsem mednarodnim ustanovam, kakor Društvu narodov, odboru za Panevro-po, konferencam za razorožitev itd. Društvo narodov je spočetka imelo precej avtoritete. Danes pa izvršuje svoje delo jako počasi, ker vplivajo finančniki na gospodarsko politiko držav, ne pa navedeni plemenitejši nameni, ki bi bili v prid sploš- v svet ni človeški družbi. Prav to pa vodi v silno katastrofo. Mednarodno delavsko gibanje pazno zasleduje vse svetovne dogodke in je budno na straži. * V zgodovini delavskega socialističnega gibanja je jako važen mednarodni socialistični kongres na Dunaju, ki se je vršil od 25. do 31. julija na Dunaju. Tik pred kongresom se je vršila velika mednarodna delavska olimpijada od 19. do 26. julija 1931, ki se je je udeležilo nad 70.000 članov delavskih športnih in telovadnih organizacij. Dunajčani sami so trdili, da tako ogromne prireditve še niso videli. Kongres socialistične internacionale se je bavil s političnim položajem, z nezaposlenostjo in krizo, z vprašanjem razorožitve ter zlasti z aktualnim političnim Položajem v Nemčiji, kjer grozi kapitalistični nacionalizem z uvedbo diktature in nevarnostjo meščanske vojne. Tozadevni sklepi zahtevajo najenergičnejšo akcijo za razorožitev z ozirom na razorožitveno konferenco, ki se bo vršila februarja 1932. Na kongresu je bila zastopana tudi internacionala svobodnih strokovnih organizacij, ki hoče akcije socialističnega gibanja najenergičneje podpirati. Vse socialistični internacionali priključene stranke so leta 1930 štele 6,204.107 članov in članic. Glasov pri zadnjih volitvah so pa imele 24,349.976 ter je bilo izvoljenih 1199 poslancev. Socialističnih dnevnikov šteje gibanje 369. Taka velika politična sila ima nedvomno znaten vpliv, toda, kakor kažejo mednarodni dogodki, mora gibanje še okrepiti svoje sile, da pride tudi v mednarodnih parlamentih in na mednarodnih konferencah do odločilnega vpliva. V Angliji je manjšinska delavska vlada, ki je bila od maja 1929 na krmilu, odstopila dne 24. avgusta 1931 in dne 26. avgusta t. 1. je Macdonald sestavil novo koalicijsko vlado še s štirimi člani svoje stranke, petimi konservativci in štirimi liberalci. Javnost je ta izprememba presenetila. Na delovanje angleške delavske vlade so gledali vsi narodi z zaupanjem, razen Francozov. Angleška delavska vlada je bila duša razorožitvenega gibanja, mednarodnega sporazuma in povsod, kjer so nastajali kon- flikti, je vplivala posredujoče. Ponovno je intervenirala tudi za sporazum na Balkanu. Po volitvah v nemški državni zbor se je pa zbudilo zlasti v Franciji nezaupanje v Nemčijo, ker so hujskaški nacionalistični socialisti dobili 107 mandatov. To je bil znak za zmagovalce kapitaliste, da prihajajo njih terjatve v nevarnost. Nemčija je zaradi ogromnih odplačil prišla v krizo in zopet je posredovala angleška delavska vlada za Hoovrov enoletni moratorij. Francija se je uprla in, ker angleška vlada ni odnehala, je Francija dvigala svoje vloge v Angliji ter dvignila v dveh mesecih okoli 30 milijard dinarjev. S tem je spravila angleško gospodarstvo ob prometni kapital in v krizo, in ker je država že itak imela deficit v proračunu, dasi ima sama ogromno večje kapitale naložene v inozemstvu, ki pa jih ni hotela takoj likvidirati. Delavska vlada je hotela sanirati proračun z novimi davki na imetje in velike rente. Temu se je uprl kapital ter zahteval indirektno obremenitev konsumentov, na kar vlada ni mogla pristati. Tako je bila delavska vlada prisiljena kapitulirati pred močnim razrednim kapitalizmom. Ali Macdonald je prevzel sestavo koalicijske vlade proti volji stranke, češ, da hoče žrtvovati svoje sile tudi v tej poziciji, dasi bi bil storil bolje, če bi bil ohranil zvestobo do stranke. Macdonald je obljubil, da razpusti parlament, čim bo sanacija proračuna izvedena. Z odstopom angleške delavske vlade je skoro prerezana iniciativa važnih mednarodnih akcij. Henderson je bil izvoljen za predsednika razorožitvene konference in ni gotovo, ali bo to mesto obdržal ali ne, ker bi ne imel več tiste avtoritete kakor prej. K vsem tem dogodkom je povedal tudi francoski socialist svoje mnenje. Rekel je, da morajo v Angliji, Nemčiji in Franciji dobiti socialisti vpliv na politiko, potem bo drugače. Francoski socialisti imamo sedaj 109 poslancev, pri volitvah 1932 jih dobimo 150 do 160; potem francoski nacionalistični kapitalisti ne bodo več odločevali brez nas. Angleška delavska stranka je na svojem strokovnem in političnem kongresu v začetku meseca septembra 1931 obsodila korak Macdonalda in tem tesneje strnila svoje vrste. Vodilni politik stranke je postal namesto Macdonalda bivši zunanji minister Henderson. Nemčija je imela v minulem letu hude notranje politične in gospodarske boje. Nacionalni socialisti so ob materijalni podpori veleindustrije in velebank pričeli akcijo za nacionalistično diktaturo in ignoriranje mednarodnih mirovnih pogodb. Cilj jim je bil predvsem notranje-političen: strmoglaviti republikansko demokracijo in obenem oslabiti najmočnejšo politično stranko, socialno demokracijo v Nemčiji. Doslej se jitn; ti poizkusi niso obnesli. Seveda je ta nacionalistična politika vznemirjala mednarodni kapitalizem, ki se boji za reparacije in vojne dolgove. Eden najdrznejših poizkusov nacionalistične prešernosti je bila zahteva, da naj se s plebiscitom odloči o razpustu pruskega deželnega zbora. Predsednik pruske deželne vlade je namreč socialni demokrat Oton Braun, ki ima kot predsednik največje nemške dežele velik vpliv tudi na demokratično upravo države. Plebiscitno glasovanje se je vršilo dne 9. avgusta 1931. Od 26,533.873 pruskih volilcev jih je glasovalo, dasi je dežela veleposestniška in nacionalistična, le 9,793.603 za razpust deželnega zbora, to je, 3,482.316 premalo, da bi bila nacionalistična akcija uspela. Po tej zmagi nemškega republikanizma je Braun rekel, da ni dolžnost socialnih demokratov, da bi podpirali sovražnike republike, čeprav je Hindenburg častni član nacionalistov. Poraz je povzročil kaos med devetimi strankami, ki so podpirale akcijo, a obenem preprečil grozečo meščansko vojno. Izid glasovanja je važen opomin vsem nemškim republikancem, zlasti socialnim demokratom, ki so uvedli najodločnejši boj proti vsem nadaljnim podobnim poizkusom. Zanimivo je tudi, da sta spomladi 1931 sklenili Nemčija in Avstrija carinsko unijo. Tej uniji, ki bi bila v interesu obeh držav, so se uprli predvsem Francozi in mala antanta, oziroma Cehoslovaška. Na predlog Hendersona se je zadeva odstopila haaške-mu mednarodnemu sodišču, ki je carinsko unijo razveljavilo z 8 glasovi proti 7 glasom, kar dokazuje, da so bila mnenja sodnikov deljena. Volitve v Nemčiji dne 14. septembra 1930 so prinesle socialnim demokratom 172 poslancev. Dobili so pa tudi nacionalisti 107 poslancev, ki so jih imeli v prejšnjem parlamentu samo 10. Pridobili so poslance z denarjem težke industrije, a so vodili politiko, ki je bila precej smešna. Najprej so zapustili parlament, potem so hoteli stopiti v vlado, čemur so se socialisti uprli, in končno so pogoreli pri pruskem plebiscitu. V Avstriji so bile volitve v parlament novembra 1930. Socialni demokrati so pri teh volitvah dobili 72 poslancev, čeprav so se meščanske stranke družile v bloke. Nacionalisti so dobili samo 8 mandatov, a so kljub temu pripravljali puč, ki so ga dne 3. septembra 1931 hoteli izvesti, a je v dvanajstih urah pogorel. V Avstriji je bila tudi borba za reformo ustave in za revizijo društvenega zakona. Odporu socialnih demokratov se je treba zahvaliti, da je vlada mogla izvesti le nebistvene reforme. Trdo borbo je imelo v Avstriji delavstvo tudi s problemi o redukcijah plač in o poslabšanju socialne zakonodaje. Borba še traja. V avstrijskem nacionalističnem gibanju se uveljavljajo monarhisti, avstrijska aristokracija in del klera pod vodstvom prelata Seipla. Denar dobiva to gibanje od domače in nemške industrije. Zgodovinske važnosti je politični razvoj v Španiji. Predigro odločilnemu koraku so tvorile občinske volitve dne 12. aprila 1931, pri katerih so dobili republikanci večino v 41 okrajih, monarhisti pa v devetih. Po devetih letih vojaške diktature je v tej fevdalno klerikalni deželi zmagala nejevolja prebivalstva. Po tej zmagi je režim uvidel, da se javnemu mnenju ne more več upirati, ter je oddal posle novi provizorični vladi, ki je sestajala iz konsolidiranejših republikanskih strank. Najbolj organizirani so socialisti. Zato so tudi stopili v vlado, da se uredi demokratična republikanska vladavina. Kraljeva dinastija pa je odšla v inozemstvo. Vladi načeluje Zamora. Načrt ustave je demokratičen in garantira pokrajinam čim večjo avtonomijo. Španska republika bo neke vrste zvezna država. Odpravljeni so vsi privilegiji; izvede se agrarna reforma ter zmanjša občutni vpliv klerikalizma in samostanov. Loči se cerkev od države in uvede lajiško šolstvo. Nova vlada skrbi tudi sicer za šolstvo. Kako je bilo šolstvo zanemarjeno, dokazuje to, da je bilo v glavnem mestu Madridu 45.000 šoloobveznih otrok brez šolskega pouka. Utrditev španske republike, ki zaradi premoči meščanskih elementov ne more postati socialistična, motijo razne anarhistične in sindikalistične ideologije, ki so nastale v desetletjih terorja. Vendar je pa organizirana republikanska miselnost dovolj krepka, da prepreči desorganizacijo dežele. Pogajanja med političnimi smermi glede ustave ugodno napredujejo. Socialisti so v narodni skupščini najmočnejša stranka, ker so dobili pri volitvah 130 poslan-cev. Po ustavnem načrtu bo imela Španija senat (260) in poslansko zbornico (466 poslancev). Žene dobe volilno pravico. Predsednika republike volita obe zbornici za dobo šestih let. Značilen je odstop belgijske vlade, ki je odstopila, ker ji parlament ni dovolil kredita za utrditev državne meje. V Bolgariji se razmere niso izpremeni-le. Volitve v sobranje so bile dne 21. julija 1931, pri katerih so dobili socialisti 6 poslancev. Ljapčeva koalicija je pogorela in vlado je prevzel Malinov. Politični in maščevalni umori se pa nadaljujejo, ker so v vladi ljudje, ki macedonsko gibanje negujejo kakor prej. Na Ogrskem postajajo socialne razmere vedno slabše. Grof Bethlen je razpustil parlament in 28. junija 1931 so bile nove volitve po ogrskem volilnem redu. Socialni demokrati so izvolili 14 poslancev, ojačila se je pa tudi ostala opozicija. Seveda bi pa dobili socialni demokrati mnogo več poslancev, če bi ne bil volilni zakon tako napravljen, da je morala vlada zmagati. Dne 19. avgusta 1931 je grof Bethlen odstopil in je vlado prevzel njegov somišljenik grof Karoly. Bethlen ni mogel dobiti inozemskega posojila. Volitve so imeli tudi v reakcionarni Poljski in v Rutnuniji. Prav značilne so volitve na Poljskem, ki so se vršile 15. novembra 1930 s hudim terorjem. Vlada je razveljavila 26 kandidatnih list ter zaprla 19 kandidatov in jih obtožila veleizdajstva. Poljska zbornica šteje 444 poslancev; od teh jih je dobila vladna koalicija 248, socialistična opozicija pa 80. Na Poljskem gre vladi predvsem za izpremembo ustave. V Turčiji so imeli volitve 24. aprila 1931. Kemal paša ima svojo državno stranko in je prepustil nepriznani opoziciji 30 mandatov. Opozicija pa je dobila le 23 mandatov, ker carigrajska opozicija ni ho-, tela sedem mandatov zasesti. Seveda je bil v skupščini Kemal zopet izvoljen za predsednika republike. Čehoslovaška republika vodi še dalje malo antanto v intencijah francoske politike. Doma so se vršile volitve v parlament in senat. Socialni demokrati so izvolili 60 poslancev in 19 senatorjev ter sodelujejo v vladi, kjer se jim je v znatni meri posrečilo odvrniti reakcijo. Meščanske stranke, zlasti agrarna stranka, so nezadovoljne s socialnimi demokrati ter se trudijo, da bi sestavili čisto vlado meščanskih strank, kar jim pa doslej še ni uspelo, ker ima socialna demokracija močno zaslombo med narodom. Čehoslovaška je bila tudi glavni nasprotnik nemško-avstrijske carinske unije ter snuje sedaj proti Nemčiji podunavsko federacijo. Strokovna internacionala svobodnih delavskih strokovnih organizacij se je preselila dne 1. julija 1931 v Berlin.^ V katoliškem gibanju sta važni dve papeževi okrožnici. Ena o štiridesetletnici »socialne« okrožnice in ena o zakonskem življenju. Na obe okrožnici je rimska cerkev pričela silovito katoliško akcijo, dasi priznava v svoji »socialni« okrožnici, da je boj proti današnjemu družabnemu redu krivoverski. Vatikan j6 imel z Italijo ponovno spor zaradi katoliške akcije. Ali papež in Mussolini sta se le sporazumela. Razvoj v Rusiji gre normalno svojo pot. Poročila iz Rusije so različna, vendar je pa gotovo, da se je petletka v znatni meri posrečila. Sovjetska oblast je zaraditega sklenila novo petletko. V zadnjem letu Je bila izvedena v veliki meri kolektivizacija poljedelstva. Da gospodarski sistem ni brez podlage, je dokaz, da si hodijo ogledovat rusko gospodarstvo tudi inozemski kapitalisti, tako nemški, angleški, italijanski in ameriški ter sklepajo z Rusijo velike kupčije. Rusija je tudi obljubila, da bo sodelovala pri razorožitveni konferenci ter da želi trgovske stike s kapitalističnimi državami. V Rusiji sami je vlada popustila v strogosti ter celo pomilostila veliko število obsojencev, ki jih lahko porablja v gospodarstvu. Kapitalistične države se zavedajo velikega pomena ugodnega gospodarstva v Rusiji. Z bojkotom proti Rusiji ne gre, ker je dobiček močnejši kakor oblika režima. Zato sklepajo posamič kupčije in postavljajo carinske meje ter druga drugo svare pred rusko nevarnostjo. Svarila pa niso praktičen pomoček. Svetovno gospodarstvo zahteva več, zahteva izrabo celotnega gospodarstva v dobrobit vsega človeštva. Tega naravnega zakona razredna politika voditeljev gospodarstva ne more obiti. Na Kitajskem se še vedno vrši in razvija meščanska vojna, v ameriških latinskih državah je bila vsak teden nova revolucija, upori in nemiri. To so dogodki iz minulega leta, ki kažejo nervoznost sveta. Povsod pa ima finančni kapital svoje prste vmes, iščoč izhoda, kako bi se ojačil in utrdil. V Ljubljani, dne 20. septembra 1931. Mile Klopčič: Otroci Gledam delavsko mater in vem: Njen prvi otrok, sedemnajstletni sin, hodi zdaj v rudnik že leto dni. Tam je očeta pred letom ubilo, tam tudi sin bo nekoč bruhnil kri. Njen drugi otrok, petnajstletna hči, hodi v tovarno in dela do mraka. Zunaj zelenje in solnce jo čaka, njej pa ob strojih gasnejo mlade oči. Njen tretji otrok, devetletni sin, šel je na cesto, na voglu stoji. Rad bi nabral vsaj nekaj Din. pa vbogajme prosi ljudi. Četrtega mati v naročju drži. Ta še sveta ne pozna. Z ročico po zraku solnce lovi, z vodenimi očmi se smehlja. Ustanovljeno leta 186 4. J. KUŠAR VII pri Ljubljani najstarejša tovarna vinskega in špirlto-vega kisa nudi kis iz pristnega vina in špirita. Kupujte (KARO* -ČEVIJE radi dobre kvalitete! MARIBOR, Koroška C. 19 TONE SELISKAfc TAT MARTIN Celica je bolj dolga kakor široka, zgoraj pod stropom je majhno okno z železnimi križi, skozi katerega se vidijo veje drevesa, ki mora biti precej visoko, ter bel oblaček, ki jadra vragvedi kam. Za vrati z majhno lino je hodnik in vsake pol ure koraka po njem straža z zamolklimi koraki. Ta celica je zadnja. Koraki odmevajo vse dotlej, dokler ne zamro za ovinkom. Bil je že mrak, ko so ga privedli semkaj. Prijeli so ga spodaj pri kanalu, ko je baš mislil zadremati, potem ko se je vlegel v sočno travo pod mesarskimi stojnicami. Voda spodaj je leno grgrala ob betonskih zidovih obrežja, na drugi strani je bila cesta in vozniki so gnali konje v dir. Zgoraj pod nebom je brnel motor, kakor da bi hotel ogromen čmrlj uspavati vse mesto, letala pa ni bilo videti, ker je bil za hribom, dasirav-no je še tako napenjal oči. Tedaj ga je nekdo od zadaj dregnil v hrbet. — Vstani! je čul za svojim: hrbtom osorn glas, in ko se je okrenil, je videl stražnika in debelega mesarja z belim predpasnikom, polnim krvavih madežev. Martin je vstal. Preplašeno je gledal v oba moža, ki sta stala vsak na eni strani. Noga mu je nehote stopila za korak nazaj in, da ga ni stražnik po bliskovito zgrabil za rokav, bi se prav gotovo pognal v nasprotno stran. — Ho, gospod Slabavest, kar lepo počakajte, da se pomenimo! Mesar je težko dihal, majhne oči so mu kar plavale v masti in na svojih kratkih nogah je bil bolj podoben tolsti svinji kakor spodobnemu človeku. — Da, ta je! Pravi je! Kje imaš, hudič, salamo? Stražnik mu je zavil roko in vprašal: — Ali si jo ukradel? Povej! Martin je gledal v tla, potem se mu je pogled ustavil na mesarjevem trebuhu, ki je bil prepasan z usnjatim pasom, na katerem je bil pripet dolg brusni nož, in nekaj mu je ukazalo, da se je na ves glas zarežal temu debeluhu v obraz. — Ali ti je žal za salamo, vam-pež? Ampak je bila dobra! Gospod stražnik, kar peljite me! Stražnik se je malce nasmehnil kaj bi se ne, ko pa se je potepuh tako od srca smejal. Saj pozna take tiče. Lačen je bil. Mesarju je vzel salamo, no, kaj se pozna temu bogatinu par dinarčkov, falot pa si je le za en dan prihranil življenje. Toda mora biti hud. Mesar pa je rdel od jeze in je stiskal svoje mastne šape v pesti. — Prekleti capini! Vedno več jih je. Sredi mesta človek ni varen pred njimi. Aretiranec je šel mirno na policijo. Zaslišali so ga, posadili v jetniški voz in ga odpeljali v zapore. * Sprva se mu je zdelo vse tole nekako smešno, nova prigodica, ki je kolikor toliko mikavna; hudiča, že vse kaj drugega je doživel, pa bi ga tole potlačilo?! Potem, preden so ga odvedli v celico, namreč tisto zoper-no izpraševanje, ga je le malce vznemirjalo. Odgovarjal je malomarno: — Martin Jelen ... Sedemnajst let... Rudar ... Pristojna občina Trbovlje ... — Imate kako posebno znamenje? Pokazal je levo roko, kateri sta manjkala dva prsta. Preiskali so mu vse žepe in so mu pobrali: poselsko knjižico, majhen žepni nož, dva cika ... vse njegovo premoženje. — Peljite ga v celico številka 316! je ukazal pisar stražarju. Ključi so rožljali. Stražar ga je peljal visoko gori po stopnicah. Sedaj šele, v tem poslopju, mu je postalo tesno in mrko se je oziral na vse strani. Hodila sta po dolgem hodniku. Na levi in desni so bila vrata, vrata pri vratih. Vsa so bila enaka, zaklenjena kakor dolga vrsta kletk za divje zveri. To so celice in številke na njih: 298, 299, 300, 301 --------- 316! Stražar je odklenil težke hrastove dveri in Martin je vstopil. Pokazal mu je, kako se pripravi ležišče, prečital mu je pravila hišnega reda in ga poučil: — Mirno in spodobno se obnašaj! Ne smeš kričati, ne drzni si žvižgati! Ko bo pozvonilo, se sleci in lezi. če ne boš ubogal, boš kaznovan in vtaknili te bomo v temnico! Vrata so se zaprla. In tedaj šele, ko je zaškrtal ključ v ključavnici, ko so utihnili zadnji odmevi stražnikovih korakov, ga je pretreslo, da je sedel na leseno klop in zatrepetal. Mrak ga je obdal od vseh strani, samo skozi okno je žarel odsev razsvetljenega mesta. Vse je bilo tiho. Le stopinje so se včasih zgenile zunaj na hodniku. Vstal je in šel do vrat. Zaklenjena so bila. Vedel je, da je v ječi, pa je vendarle tipal s prsti po deskah, četudi je takoj spoznal nezmisel svojega početja. Ta vrata nimajo kljuke! Samo ključavnico. Toda v ključavnici ni ključa! Zaprt je. Zaprli so ga... Skozi misel mu je šinil spo- min na šolske povesti: tam so hudobni graščaki metali svoje podložne kmete v podzemske ječe ... Tako nekako, si je mislil, je sedaj z menoj. Naslonil se je s hrbtom na vrata in je videl skozi okence nekaj zvezd, majhnih, kakor da bi se svetle kresnice obesile na železno rešetko. Nagnil je glavo vse bolj na prsa, roke so mu omahnile ob telo in tako je bil prvikrat v življenju sam... Sam je že bil, seveda, toda takrat je imel vedno možnost, da je šel kamorkoli poiskat si tovarišijo. Tu pa je sam med debelim zidom in zavest, da ne more uiti tej črni samoti, je najhujša. Naenkrat se je na stropu užgala električna svetiljka. Luč je zaplapolala po stenah in v svetlobi je bilo veliko laže prenašati odmeve svojih lastnih korakov, saj je bilo v celici tako tiho, da je slišal svoje misli, ki so bile zbegane, kakor jata utrujenih ptic nad širokim morjem. Po hodniku so udarili težki koraki. Ključi so zarožljali. Ti ključi — kako rezko pozvanjajo, kako se kro-hočejo, ko odpirajo težke ključavnice. Dobil je večerjo. Sedel je na klop k mizi. Na mah je zginila prejšnja samota, zakaj ta topla čorba, ki se mu je kadila pod nos — čakaj no, štel je na prste, da, pet dni že ni poskusil toplega — ga je oživela. Počasi, z nepopisnim užitkom, je srkal toplo tekočino in po vsem telesu se mu je razlezel čudoviti občutek sitosti, ki ga že toliko časa ni obgutil. Zaželel si je kaditi. Stikal je po vseh žepih zadaj za razparano podlogo svojega jopiča. Nič. Ah, kako bi se prileglo par dimov! Iz navade je obrnil še žepe telovnika. V desnem zgornjem je našel majhno izrezano sliko. Držal jo je pred oči in obraz se mu je razlezel v smeh. — Matilda ... je šepnil. Matilda, ko bi ti vedela ... Glas zvonca je jeknil v celico. Spat! Pripravil si je slamnjačo, se slekel in se vlegel na hrbet. Pod stro- pom je plaval Matildin obraz, nagibal se je nadenj, se zopet dvignil in splahnel skozi strop pod zvezde. Izginil je kakor bežne, lažne sanje, ki se pojavijo le za hip. Potem je luč ugasnila. Še dolgo so mu plesali pred očmi svetli kolobarji žarnice. Končno so se vedno bolj krčili, dokler ni ena sama svetla točka plesala pred njegovo zenico. Ko je zginil ta poslednji odsev svetlobe, je zevala črna tema naokrog. Tako je bila črna in gosta, da bi se lahko naslonil nanjo kakor na steno. Obdajala ga je od vseh strani, stiskala, legala na oči, da so se trepalnice počasi zapirale ... Ah, ko bi mogel hitro, hitro zaspati! Telo je bilo trudno, oči težke in vsi dogodki zadnjih dni so ga naskakovali kakor lačni psi... Niso mu privoščili sladkega spanja, pa bi tako rad zaspal, vrgel iz sebe vse misli, vse ono, kar ga je potlačilo med te zidove! Skozi temo je naenkrat švignil tenek žarek blesteče svetlobe. Kakor preganjana zver se je vrgel na komolec ter opazil v jedru svetlobe zenico človeških oči. Hip na to je bila zopet tema. Stražnik je na obhodu svetil v celico. Če je še živ —? Če se že ni obesil —? Položil je glavo na trdo blazino in bridka, jedka, strupena bolečina ga je obšla. — Sedaj sem zaprt in vsakdo ima pravico gledati v mojo žalost! Počasi se je vendarle umiril. In ko je bil tako čisto sam, uklenjen v zidove, mu je stopilo vse življenje tako živo v oči kot še nikdar ne poprej. Iz temnih kotov so stopale žive, svetle slike ... Glej, vraga, koliko jih je! To je njegovo življenje... Seveda, to sem jaz, to je mati... Mati sedi pred hišo in ima v naročju dete Martina. Mlada je. Martin se igra s konci njene rute in okoli njega je vse polno hiš, mnogo, mnogo otrok. Gori nad hišami so črne etaže in majhne lokomotive se gri- žejo v breg. Spodaj v dolini so tovarne in dimniki štrle v nebo. Kadar gre dim z ravno črto v nebo, .ie lepo vreme; kadar pa lete saje skozi okno, je potem kmalu dež in cesta je vsa blatna. Oče je mrk in črn, kadar pride s šihta; lep in svetel, ko se umije. Dvigne Martina v strop in zapleše ho-ladri. Sedaj je velik otrok. Pleza na hunte in v šoli se uči: Rudnik je last družbe ... Hudirja, si misli, družba smo mi, kje pa je tista družba —? Saj je ni nikjer. Družba ne hodi v jamo. Neko nedeljo popoldne se je pripeljal v avtu prav na vrh kolonije rejen gospod in oče je dejal: — To je poglavar družbe. — Ta ne more v jamo, ima prevelik trebuh! razglablja Martin in je videl očeta, da je bil suh in pretkan z žilami, ki so bile spete z žulji. — To so rudarske gosli, je dejal oče. Kramp je lok in naša muzika je grobarjeva sestra. Martin je stresal z glavo, oči pa je imel velike in je vse videl po svoje. Čez čas je opazil, da sedi oče pred hišo, sedi tudi sosed in na cesti stoje rudarji... Žična železnica je obstala, lokomotive so mrzle, kurjači pohajkujejo po tirih. — To je stavka. Martin gleda, gleda, kdaj bodo rudarji zavili družbi vrat. Potem je oče dejal, ko je minulo nekaj dni: — Ob službo sem! Kruh je postal črn, bela kava je bila črna, meso so bili žganci... Martin je bil lačen. — Sedaj gremo na Francosko, je dognal oče. Vidi kolodvor in množico rudarjev. Žene jokajo, otroci cvilijo. Mati je bleda in strta, oče gleda srepo naokrog, Martin pa kriči, ker ne more z njim. — Po franke, po franke!!! Vlak se je odpeljal, žene pa so šle z otroki po dolini in so bile sključene pod bremenom solza, bede in zapuščenosti. Martin je rasel in je bil zidar. Hranil je sebe in mater. Potem je šel na šiht na odkop. Solnce je žgalo mlado telo, mraz je grizel v pest in nos in kar čez noč je bil mož in je delal. — Matilda, ko bova dovolj stara, bova mož in žena, je dejal svojemu dekletu. Ljubila sta se na tlečih etažah in oba sta imela trde roke. Potem se obliči iz teme bled, mrtvaško bel obraz, suh, koščen. To je moja mati! Oh, kako so jo pokopali! Veter je tulil po cesti, ko so jo nesli čez hrib v grob. — Matilda, kje so tvoje roke, da bi me božale v tej uri največje bridkosti. Tisti dan, ko je prejel pismo, da je oče poginil v francoskem rudniku, so odpustili par sto rudarjev in Martin je bil na cesti. Brez dela ... Sto in sto jih je. Očetje z družinami! Sto in sto, za katere ni dela... Že se trga od nekje pomanjkanje, beda, strupena lakota. Otroci kažejo kosti, matere lezejo v gube, možje strme v prazne roke. — Matilda, grem! je dejal Martin. Svet je velik. Druge družbe niso tako lakotne! Poiščem si dela. — Vzemi me s seboj! je prosila Matilda. Kako bom brez tebe, ko te ljubim? Kako bo šla, reva, ko še sam ne ve, kaj bo! — Vrnem se. Misli name! To je bilo pred letom dni. Hotel je prepoditi vse te spomine, ki so prihajali iz teme. Toda baš ti zadnji so bili tako jasni, tako blizu so bili, da jih ni mogel odgnati. Premetaval se je na levo in desno, zadremal za par nejasnih trenutkov, potem pa znova planil z vsemi spočitimi mislimi v poplavo komaj doživetega. Potovalje v mesto. Tam gradijo nove stavbe, palače, cerkve, kanale. Tam je dela!!! Preden je prišel do mesta, je porabil vse, kar je imel. Cesta je bila dolga, šla je čez klance in doline in je videl kmeta zaritega do pasu v zemlji in je videl kmetico kakor prelomljeno nad črno prstjo. Hodil je mimo napol porušenih bajt in mimo vrtov gosposkih dvorcev. Bos in strgan je stopil na mestna tla. — Gospod, potrebujete zidarjev? Dva tedna je nosil malto po lesenih odrih. Potem: — Ne potrebujemo te več! Tri dni je čakal v dolgi vrsti pred leseno pisarno gradbenega vodstva: — Dela, dela, dela!!! Kakšna sreča! Kopal je globoko v jami. Do kolen je stal v vodi, blato mu je brizgalo v hrbet, v obraz, v oči, polir pa je kričal: — Banda sakramenska, kdaj bomo gotovi! Zvečer se je zvalil umazan in preznojen na slamnjačo v baraki in je zaspal. To ni bilo spanje. To je bilo nekakšno umrtvičenje mišic, ki so zjutraj, ko je vstal, še veliko bolj bolele. Toda človek se navadi bolečine kakor stradanju. Telo trpi, misli gore in delo je srd in jarem, namesto da bi bilo visoka pesem vsega človeškega. Martin je mislil: — Dokler nas bo polir klel, ga bom preklinjal, njega in njegovo delo! Tedaj je prilezel vzdolž posušene struge ogromen železen nestvor. Kakor predpotopna zver se je plazil po mokrem blatu in njegovi motorji so zločesto rjoveli. — To je stroj, ki bo kopal brez delavcev... Seveda se je zgodilo tako in petdeset delavcev je bilo brez dela. Martin se je ponujal. Prosil, čakal, povsod pa je bilo vedno več delavcev, ki niso imeli delai. Prvi dan je živel od prislužertega denarja. Spal je zunaj ob strugi na travi, saj je bilo toplo. Drugi dan je živel od ostankov prvega dne. V travi je bil že kar doma, samo zjutraj, ko ga je zebk», si je mislil: — To je čudna postelja, ampak poceni! Tretjega dne je bil lačen. Zgoraj nad njim je bilo naloženega v mesnicah tisoč centov mesa. Peki so napekli to noč grmade žemelj, belega kruha in potic. — Na, jaz sem pa lačen! Kako je vse to hudirjevo smešno na svetu! Zvečer je sedel v travi in je žvečil kislico, ki je rasla okoli njega. Želodec se je nekako umiril. Ponoči je divjala nad mestom nevihta. Bil je. moker in, ko je vedril pod prazno mesarsko stojnico, ga je vonj po krvi in surovem mesu navdal s silno željo po jedi. Pri vodnjaku, kjer izpirajo branjevke sadje, je našel nekaj gnilih sliv in s slastjo jih je pojedel. Četrtega dne zjutraj je žgalo solnce od sile. Iskal je: — Delo, delo ... ! Kje boš vraga dobil dela, ko pa je v mestu na tisoče brezposelnih. Bosanci se ponujajo za vsako ceno! Od vseh krajev drvi v mesto reka brezposelnih. Popoldne mu je postalo slabo. Utrgal si je bil par nezrelih jabolk z drevesa, ki je raslo čez ograjo, pa jih je izbruhal. Šel je v travo leč. In ko je tako ležal v travi zapuščen, strgan, lačen in ko je vse naokrog živelo na vse pretege življenje sitih in zadovoljnih, se je oglašalo v njem in trkalo: Požiral je sline, se prevalil na trebuh. — Ali sem bolan? Ne, lačen sem! Dolga je bila noč. Dolga, lačna noč. Na vsezgodaj je obletäl vse stavbe. — Ne, nič ne potrebujemo! *— Pa nič, hudiči! Delal bi rad in jedel! Šel je mimo mesarja in se naslonil na zid. Megla se mu je dvigala pred očmi, potem pa je salamo, ki je visela na železni kljuki pred stojnico, snel, in ko je slišal za seboj kričanje, se je zaril v travo ter jo goltal in za nič na svetu bi si je ne pustil iztrgati. ❖ V celico prodira vse bolj neizprosen molk. Straža, ki hodi ponoči v copatah mimo celic, se bliža in zopet oddaljuje. Martin se preobrača na postelji, meče se iz polsna v polsen, Tod je hodil v šolo, po tej cesti je šel oče v Francijo, po tej cesti so nesli mater v grob ... Vse je še, kakor je bilo. Kaj pa se naj bi v dobrem letu spremenilo? Prav nič. Ampak se je! Veliko se je spremenilo, tako silno mnogo, da se je sam sebi zdel kakor tujec. Šel je po cesti navzgor v kolonijo rudarjev. Hiše stoje ob straneh, mirno in spe. — Ali poznate Martina? Zgoraj se svet nekoliko raztegne in splošči in tam so hiše, ki niso ne ** VH& zaspati pa le ne more, zakaj spomini so včasih kakor pijavke, ki se vsesajo v srce. Šele, ko so se na kline obesili prvi odtenki bližajočega se svita, se je zakopal v spanec in je trdno zaspal. Čez deset dni so ga izpustili. Ampak Martin je bil tat in je bil kaznovan. Odgnali so ga domov. Zvečer se je pripeljal. Hodil je zopet po domači cesti, mimo domačih hiš. hiše ne bajte. Tam je doma Matilda. Matilda, njegovo dekle! Srce mu živi glasneje in oči napenja skozi temo. Tamle je lučka ... Toda koraki so mu postali sami od sebe bolj počasni, obotavljajoči. Tamle je lučka, seveda je lučka, ampak: — Mož in žena... je govoril takrat, ko je šel. Ustavil se je, zvil si cigareto in sedel na hlode, ki so bili zloženi kraj ceste. Misei podi misel in jedka trpkost ga mami in tlači. Počasi, roko v roki prihajata navzgor dve dekleti. Pri hlodih počivata. Martin sliši. Kakopak, pogovarjata se o fantih: — Ivan je premlad. Jaz imam; rada velike in črne fante! — Martin je bil tak. Njega bi marala. — Martina ne. Tudi Matilda ga noče več, ker je tat! Planil je na sredo ceste, zgrabil dekle za roko in kriknil: — Kaj je rekla Matilda? Trgala se mu je iz rok, ko se je ustrašila, bežeča prijateljica pa je kričala nazaj: — Kan:ebrekia Matilda??? — Saj si slišal, surovina! Spusti me! Zamajal se je od silne bolečine in se je vrnil v dolino. (Ilustriral France Uršič) beseda Golouh. Matej Sulec je nadaljeval: — »Ne vprašajte, ali beseda, ali dejanje. Beseda je dejanje! So besede, ki zasužnjujejo, in besede, ki osvobojajo, besede, ki ubijajo in besede, ki dvigajo. Beseda je ljubezen ali prekletstvo, življenje ali smrt. Preko vseh dogajanj vseh vekov se dviga silna moč večne besede. Izginila so veličastna cesarstva; pozabljeni, ki so vladali s krono, ali z mitro, s silo, ali z umom. Tema vekov je zagrnila sijaj in sramoto, izumrli so v času tirani in rebeli. Beseda je ostala. Oh, poslušajte besedo, ki Vam jo sedaj izrečem, besedo, pred katero so trepetale tisočletja človeške generacije, in še trepetajo: »B o g!« — Vznemirjena množica je obstala. Zavladala je tišina, oči so se uprle v sijajoče lestence, zagledale v masivne, vtesnjujoče arkade. Sulec je naglo povzel: — »Bog! Kaj je Bog? Beseda! Zvok! Samo beseda in zvok! In vendar mogočnejša od vseh najmogočnejših zemeljskih kraljestev, vladarjev, zakonov in rodov! Mogočnejša od najmogočnejših časov! Koliko tisoč tisočletij hodimo po tej v praznini krožeči trdni tvarini, ki ji pravimo Zemlja? Vsa ta tisoč tisočletja je vladala nad vsemi človeškimi dejanji samo ena beseda, večna beseda, samo en zvok, večni zvok: Bog! Beseda je življenje ali smrt. Bog je beseda smrti. Oh, dajte nam: besedo življenja! Dovolj smo za Smrt živeli, živeti hočemo za Življenje! Človeška tiranija je v človeškem dogajanju izmed najbežnejših stvari najbežnejša, večna je samo tiranija besede. Ne čudite se tej njeni moči. V procesu ustvarjanja Zemlje in njenih bitij, je bilo najtežje spočetje človeka in njegov prvi ravni korak po njej! Najprej je bil Um, in um je bil um šele, ko je postal beseda. ns oj Mihelič, Stara cukrarna v Ljubljani Zemlja se je razklala, da je rodila človeka, in človek se je razklal, da je rodil Besedo. Prevelika je bila tema v njem in krog njega, da je mogel roditi besedo luči in življenja. Rodil je najprej besedo teme in smrti. Sedaj more roditi besedo Solnca. Sedaj, ko se ponavljajo čudeži. Da se voda preko bakrene žice izpreminja v svetel žarek, da je noč dan. Da plavajo mesta po oceanih in lete ljudje na umetnih perotih preko alp in morij in kontinentov. Da so v naši oblasti daljave in višave. Da je ustvarjen motor. Motor, duša in moč stroja. Stroja, ki dela za človeka! Novo obličje velikega časa terja novo besedo. Silno, mogočno, zvočno, veličastno, kakor novi čas. Znova se je razklal človek, da Jo znova rodi. Stare templje in trone so nadomestili novi templji in novi troni, ker je beseda ostala! Le nova, še mogočnejša, še veli-častnejša more ubiti staro, da bo novo obličje sveta rodilo novo življenje. Le iz vaših prs, gladijatorji dela, se more utrgati. Dajte, izrecite jo! Odprlo se bo nebo in Zemlja se bo dvignila iz tečajev! —« In zaorilo je znova izpod težkih arkad: — »Dejanje! —« Sulec se je še bolj vzpel, povzdignil je še bolj svoj glas: — »Beseda je dejanje! Razumite. Tri črke vladajo in vodijo človeška dejanja: Bog! Um rodi dejanja, osvobodite um in našli ßte izraz in izvršili vseh dejanj dejanje. Razumite! Dejanje le zaključuje misel. Dejanje rodi misel. Skupno dejanje je skupna misel. Skupno misel posreduje le skupni izraz. Iz sebe, iz najgloblje svoje misli ga dvignite! —« In strmeča množica je zavpila: »Skupnost!« Sulec je nadaljeval: — »Skupnost je stanje in zveza ljudi. Besedo, ki skupnost ustvarja, najdite! —« Množica je zavpila v zboru: — »Odrešenje!« — Sulec je še bolj zrasel, višje in višje je odmeval njegov glas: — »Odrešenje je kakor dejanje; prihaja iz misli, iz vas. Refleksi vas varajo. Še globlje pojdite vase. Če iščete rešitve izven sebe, najdete spet le Boga, Vase stopite, še bolj vase. Besedo luči najdite, življenja, sreče. Vaš je dan in večnost, če jo zajamete v vsej njeni veličini. Strah, je zasužnjil človeka, obup mu je zatemnil pogled, da je spričo svoje težke usode zastrmel v praznino in se prekrižal. Ustrašil se je vsemogočne prirode. Tako mu je bila najprej uklenjena duša. Osvobodite dušo in zajeli ste solnce! Sedaj, ko je um prodrl vse tajne, da ste ujeli sile narave, da delajo za Vas! Sedaj, ko ste kralji zemlje! Sedaj, ko se završuje veliki Prelom. Bilo je! V prah padajo iz teme stkane zavese. Ž njimi padajo v prah kariatide preteklosti! Prelomite v sebi in prelomljeno bo v svetu! Ali ne čutite besedo besed, ob kateri votlo bobne idoli preteklosti? Besedo jasnosti in pokoja, ki jo nosijo veki, besedo, za katero je bilo herojem' smrt? življenje, besedo, na katero čaka Prometej, da stre verige in stopi s kav-kaških gora in zavpije: »Veliki tiran je ubit: vstali smo!« Besedo, ki bo prešinila zemljo in nebo, zbudila speče ciklope ognja, da vžge vse plamenice, pognala v nezaslutene višine človeški rod! Besedo prerojenja in dognanja, besedo spoznanja, ob kateri bo sin človekov stopil končno s križa, na katerega se je sam pribil, da zapoje alelujo in odrešenje skupnosti! Veliko dejanje je izvršeno. V nas samih izvršeno! Duša se je sprostila. Premagana je tema, premagana smrt. Dovoli smo za smrt živeli, živeti hočemo za življenje! V mladosti, v sreči! Izrecite besedo vseh besed in dovršeno je veliko dejanje! —« Iz stotisočglave množice je zaorilo, da so se majali granitni stolpi in rušile težke arkade: — »SVOBODA! (Odlomek iz novega romana »Matej Sulec«) Dve Italiji Za okopi, živimi mejami in plotovi, ki ti po Italiji vsepovsod branijo stopiti na zasebno posest, se razprostirajo brezkončna polja in vrtovi. Vsak košček zemlje je izrabljen. In ne samo to: izrabljen je, kakor le malokje v Evropi. Vsa nižina reke Po od Benetk tja gori do Piemonta se razprostira pred tabo kakor brezkončen vrt. Vinske trte preprezajo križema vso to deželo. Vmes leže polja, na katerih rasteta rž in koruza. Toda ta polja obdelujejo drugače kakor pri nas. Vrste so bolj oddaljene druga od druge. In med njimi zapaziš začetke novih kultur: tam raste fižol, zelje in druga zelenjava. Kadarkoli stopiš na polja, zmeraj na njih delajo. Oosta mreža prekopov prepreza vso severno Italijo. Vodo, ki teče z Alp, odvajajo s črpalkami po glavnih in stranskih prekopih na polja. Tako žanjejo v tej deželi trikrat, štirikrat, da celo petkrat na leto. Bolj proti jugu se slika izpremeni. Toda glavni vtis ostane: vsak košček rodovitne zemlje je do skrajnosti izrabljen. Seveda srečaš dolge vrste močvirij in puščav, griče in gore, ki na njihovih pobočjih ne raste niti bilka. Toda po dolinah in nižinah se ti smehlja bujna vegetacija, ki je plod neprestanega dela poljskih delavcev. Kulture se izpreminjajo, izpre-minjajo se oblike in načini obdelovanja. Toda vtis neizčrpnega bogastva ostane. Ta ne izgine popolnoma niti na otoku Siciliji, ki je razkričan radi suše. Daleč valujoča ržena polja v notranjosti, vinogradi, brezkončni temnozeleni gaji, iz katerih se blešče pomaranče in limone — vse to ti tudi na Siciliji ustvarja vtis ogromnega bogastva. In ta se še poveča, ko izveš, da požanjejo tu vsako jutro do 15 dvojnih stotov pšenice in 60—70 dvojnih stotov pomaranč in limon. In potem zapustiš deželo in prideš v industrijska mesta. In zopet si začuden. Tam zapaziš moderne tovarniške naprave in poslopja, ki so sezidana — kakor v Ameriki — iz betona in stekla. To so ogromne strojne tovarne v velikih industrijskih središčih na severu: Breda, Alfa-Romeo, Fiat in kakor se že imenujejo. In celo v majhnih industrijskih krajih, kjer jih nikakor ne pričakuješ, kakor v Bielli ali Vercelliju, najdeš podobne moderne naprave. Tja doli do Sicilije srečuješ povsod mogočne mline in tovarne za makarone. V pristaniških mestih segajo žerjavi in ogrodja ogromnih ladjedelnic v nebo. In če stopiš v to ali ono tovarno, tedaj vidiš v njej najmodernejše stroje, najnovejše transportne naprave in tekoče trakove. In čeprav čitaš v dnevnem časopisju članke proti racionalizaciji .in za zaščito malih obratov, se moreš vendar vsak dan prepričati, da se industrijska koncentracija in neprestana modernizacija produkcijskega procesa nista ustavili pred Italijo. i In še nekaj zapaziš: V vsakem pogovoru z delavci in kmeti izveš, da ni skoro družine, ki bi ne imela sorodnika v inozemstvu. Vsi ti izseljenci pošiljajo stalno domov denar ali pa se vrnejo nekega dne sami z malim prihrankom mark, frankov ali dolarjev domov, si kupijo košček zemlje ali pa ustanove malo trgovinico. S seboj prineso večje kulturne zahteve, večje znanje in modernejšega duha. Kaj naj še manjka deželi, ki ima tolika naravna in umetna bogastva? Ali ni to bogastvo temelj rastoče blaginje delovnih množic? In nenadoma se ti slika izpremeni in potopiš se v brezmejno revščino in bedo. Če obrneš pogled od polj in travnikov, od sijajnih tovarniških naprav in palač in letnih dvorcev odličnih mestnih delov k ljudem., k množici delovnega ljudstva, tedaj meniš, da si prišel v drugo deželo. Gruče revnih postav, ki so v njihove obraze začrtani sledovi lakote in bolezni, stoje vsepovsod. Njihove obleke, ki so bile nekoč lepe, so danes oguljene, zakrpane ali celo razcapane. Čevlji so ponošeni in razpokani. Po trgih južnih mest stoje podeželani, ki iščejo službo, z obledelimi čepicami na glavi ali z razcapanim ogrinjalom krog ramen, ki jih naj varuje pred jutranjim mrazom. Mali najemniki ali dninarji, ki jih najdeš že ob jutranjem svitu nia poljih ogromnih posestev Sicilije, Apulije in Kalabrije, prihajajo v opankah ali usnjenih copatah, stegna so jim ovita s cunjami, ki so povezane z vrvjo. Nosijo jopice iz ovčje ali kozje kože, ki so jih, kakor se zdi, podedovali od dedov. In tudi množica, ki se preriva ob nedeljah in praznikih po cerkvah, ni niti za las bolje oblečena. V cunje povite izstradane postave se čudno razlikujejo od sijaja oltarjev, ki se blešče v stotinah sveč, in od dobro rejenih duhovnikov, ki jim s prižnic slikajo grozote pekla in lepote večnega življenja. V velikih mestih se razprostirajo skoraj v neskončnost ubožna stanovališča, v katerih stanujejo sto-tisoči delavcev in malih obrtnikov s svojimi, z otroki blagoslovljenimi družinami. Tujec si ogleda navadno samo s površnim pogledom »slikovno lepoto« teh ulic. Toda, ali sluti tujec, kakšno bedo skrivajo te ulice? Oglejmo si tako ulico malo bliže. V Palermu sem preživel nekoč ves dan v enem izmed takih »cortilov«. Delavec, s katerim sem se seznanil nekje v mestu, me sprva ni hotel peljati na svoj dom. Očividno se je sramoval, da bi pokazal tujcu vso bedo svojega življenja. Toda bil sem trdovraten in tako sva končno prispela v njegovo ulico. Ulica je približno 100 m dolga in 3 m široka. Kakor povsod, nas sprejme tudi tu hrup dela, ki ga opravljajo mali obrtniki, in otroški krik. Hiše, ki so podobne razvalinam, so visoke dve do tri nadstropja. Oken ni, temveč samo vrata. Odprta so na cesto, v gornjih nadstropjih pa na razpadajoče balkone. »Stanovanja« so vsa enaka: Prostor s kuhinjo v kotu. Tipična predmestna ulica v Palermu. Zanemarjenost in umazanost — posledica bede Tipična predmestna ulica v Italiji. Za zidovi — stanovanjske luknje, ki žive v njih proletarci V vsakem takem brlogu stanuje družina s povprečno 7—9 članov. Nad 2000 oseb stanuje v tej majhni ulici! Težko pa je najti v takem stanovanju vore dobiti podjetnik denarja od posameznika, tedaj zbere potrebno vsoto od mnogih ljudi, izmed katerih prispeva vsakdo nekaj. Seveda pa zahteva vsak tak posameznik v podjetju neke pravice. Tako nastane delniška družba. Kdor prispeva, je delničar, ki dobi za denar delnico (navadno po 100, 500 in 1000 Din). Delnico more vsakdo kupiti, lahko pa jo vsak na berzi tudi proda. Kadar se skliče občni zbor delničarjev, ima tam vsak delničar glas. Na občnem zboru se razdele dividende (čisti dobiček podjetja). Da kdo kupi delnice tega ali onega podjetja, so razni vzroki. Najče-šče jih kupi, ker meni, da mu bo denar, naložen v podjetju, donašal večji dobiček kakor pa v banki. Najčešče pa pokupi delničar delnice, da bi si pridobil v podjetju če ne odločilne besede, pa vsaj vpliv. Kdor namreč dobi na občnem zboru s svojimi in z delnicami svojih prijateljev in somišljenikov odločilno besedo, more delegirati svoje zaupnike v nadzorstveni svet, ki zastopa vse delničarje in ki daje splošne smernice za delo, v podjetju. Vsaka delniška družba ima sledeče organe: a) občni zbor, kjer ima vsak delničar pravico glasovanja in volitve v nadzorstveni svet, določitev absolu-torija in priznanje dobička ter izgube; b) nadzorstveni svet, ki izvaja kontrolo, daje navodila za delo v tovarni in zastopa vse delničarje; c) ravnatelj izvaja sklepe in vodi podjetje. 2. Karteli Zmisel vsega današnjega družabnega reda je, da dela vsak podjetnik za dobiček, ne pa morda za korist splošnosti. To je treba poudariti, ker predstavljajo nekateri krogi velepod-jetnike prav radi kot — dobrotnike človeštva. Prav radi dobička podjetnik racionalizira podjetje, radi njega ga skuša tudi razširiti, da bi dobil čim večji trg. Pri tem pa pride seveda vsak podjetnik z drugim, ki izdeluje isto blago, v hud konkurenčni boj. Obe podjetji se skušata sedaj prehiteti v zniževanju cen. In posledice? Enemu se je mogoče posrečilo, pridobiti večji trg, vsi drugi pa imajo znižane cene, ne da bi uspeli po- večati produkcijo. Smejoči se tretji pa je konzument. Kmalu pa začne tudi oni, ki si je osvojil večji trg, obžalovati, da je šel s cenami preveč navzdol. Dobiček bi bil večji, če bi se mu pri starih cenah posrečilo zvišati produkcijo. Toda vsak podjetnik si zna pomagati, drugače bi ne bil podjetnik: kar je dal kcnzumentu, to dobi zopet od delavca — s tem. da mu zmanjša mezdo ter do skrajnosti izrabi s podaljšanjem delovnega časa njegovo silo. Vsak podjetnik je tako ustvarjen, da mu ni nikoli dovoli dobička. Menite, da bo sedaj miroval? Ne — in vsa reč se začne po isti poti in z istimi posledicami znova, dokler —. Dokler ne spozna, da je ves konkurenčni boj nekaka samomorilna vojna. Toda če preneha z njim, pomenja to propad. Sedaj je prišel čas, da se je treba z nasprotniki sporazumeti in skupno z njimi izboljšati svoj in seveda tudi njihov položaj - na škodo konzumenta. Predvsem se je treba sporazumeti, da si podjetniki, ki izdelujejo isto blago, ne bodo več zniževali drug drugemu cen. Določijo se torej enotne cene. Za enotno ceno pa določijo tisto ceno, ki jo predlaga podjetje, ki dela v najslabših okol ščinah (t. j. ki ima slabe stroje, ki je daleč oddaljeno od vira surovin itd.), če bi se enotna cena ne določila po takem podjetju, bi to podjetje ne podpisalo sporazuma. Toda to dejstvo ima za druge podjetnike še eno prednost: če ima že tako podjetje, ki dela v slabših okoliščinah, pri tem dobiček, iir.ajo tem večji dobiček podjetja, ki delajo v boljših okoliščinah. Pogodba, ki določa, da bodo vsi podpisani podjetniki prodajali blago po istih cenah, se imenuje kartel. Karteli se ustanavljajo, da se izloči vsak konkurenčni boj in da se monopolistično obvlada trg. Kartelirana podjetja diktirajo konzumentu ceno, ki jo ta mora sprejeti. _ Včasih pa ne pristopijo vsi podjetniki, ki izdelujejo isto blago, v kartel. To je samo relativni monopol. Tiste podjetnike, ki ne pristopijo, skuša kartel pusiliti k pristopu, ali pa jih skušn s konkurenco uničiti. Poudariti pa je treba še, da ostane vsak kartelirani podjetnik sicer popolnoma samostojen. Od kartela ima celo najslabše podjetje dobiček, tem večjega imajo — kakor že omenjeno — boljša podjetja. Kam pa sedaj z dobičkom? Podjetnik ga najrajši naloži v lastno podjetje, da ga še bolj razširi, da bi pri stalnih cenah zaslužil še več. Iz tega razvidimo, da je s kartelom odpravljena konkurenca v ceni, ni pa odpravljena konkurenca, ki nastane radi količine blaga in ki je često prav tako huda kakor konkurenca pri cenah; vsak kartelirani podjetnik izmeče sedaj mnogo denarja za drago reklamo, da bi ljudje kupovali blago pri njem. Tudi taka konkurenca postane lahko neprijetna in končno se pri kartelu zmenijo glede omejitve produkcije; najprej se določi potrebna celotna produkcija in sedaj se začne hud boj, kakšen delež oz. odstotek produkcije bo ta ali oni kartelist dobil. To je sedaj že druga stopnja kartela. Razen teh dveh omejitev (cene in produkcije) pa si često kartelirane tvrdke omeje tudi trg: ti boš prodajal v tej deželi, jaz v tej. Ta omejitev skuša prihraniti izdatke za transport in tudi reklamo. Pri kartelih se kmalu pokaže, da ne zadošča samo pogodba, ampak je treba tudi kontrolirati, ali se nasprotnik tudi ravna po njej. To velja zlasti za višino produkcije, ki jo je najtežje nadzirati. Vsak podjetnik skuša na skrivnem drugega prevarati — n. pr., da uvede res »dvojno« knjigovodstvo itd. Da se to odpravi, se ustanove razprodaj ne centrale, ki točno nadzirajo vso produkcijo, kajti vsak kartelirani podjetnik sme odda- jati blago samo tem centralam. Raz-prodajne centrale sprejemajo naročila in jih razdeljujejo med posamezne podjetnike, dokler ne doseže vsak določene kvote. V kakšnih okoliščinah pa nastanejo karteli? Jasno je, da ne bo na kartel mislil noben podjetnik, ki ima trdne in zveste odjemalce in ki se mu ni treba bati prevelike konkurence. Prvi pogoj za nastanek kartelov je, da vzraste v gospodarski enoti več podjetij, ki producirajo isto blago enake kakovosti. Najlaže se dado kartelirati produkti s tkzv. varnostno znamko; to so navadno kemična, lepotilna in zdravilna sredstva, dalje jestvine, kolonijalno blago in perilo. Olede vprašanja, ali so karteli »dobri« ali »slabi«, so mnenja zelo deljena. Če hočemo kot marksisti na to vprašanje odgovoriti, moramo preiskati, kako vplivajo karteli: 1. na podjetja, 2. na konzumente in 3. na splošno gospodarstvo. Zavedati se moramo pri tem, da pomenja dobiček enega zmeraj izgubo drugega. Podjetnikom koristi kartel tem bolj, čim bolj obvladuje trg. Obenem pomenja kartel zanje znižanje rizi-ka. V njem' je vsako podjetje skoraj zasigurano — tudi najslabše. Zato kartelirana podjetja navadno ne izboljšujejo strojev. Za podjetnika je seveda zlasti važno, da ostanejo cene na isti višini tudi v dobi krize. Če nastopi taka doba, ostanejo cene nedotaknjene, pač pa se zniža produkcija — sorazmerno pri vsakem podjetju. Tako je v dobi krize zagotovljen sicer manjši dobiček, a dobiček vendarle. Kartel se sklene samo za nekaj let, redkokdaj več kakor za deset. Nikoli pa ni gotovo, da se bo po preteku določene dobe zopet obnovil, zato se mora vsako kartelirano podjetje pripravljati na eventuelni konkurenčni boj. Razen tega pa se more že preje odpovedati podpis — kajti ni pogodbe, ki bi se ne dala prelomiti. Za konzumenta je vsak kartel škodljiv. Kartel diktira konzumentu ne samo ceno, marveč tudi kakovost blaga. Prav tako pa je za konzumenta sila škodljivo, da zmanjšujejo karteli v dobi krize produkcijo, s čimer vzdrže visoke cene; namesto da bi z nizkimi cenami zvišali kupno moč, postopajo prav obratno. To pa je v bistvu današnjega sistema. Ne smemo pa pozabiti še nečesa! Med konzumente spadajo tudi tovarne, ki sprejemajo od kartelov polsu-rovine, da jih obdelajo. Take tovarne se morajo seveda ravnati po cenah, ki jim jih diktirajo karteli, zato so produkti tem dražji. Tako stane n. pr. v Nemčiji, kjer so tovarne železa kartelirane, tona železa v palicah .137 Mark, dočim v inozemstvu, kjer niso kartelirane, samo 81 Mark. Pri tem ima nemška kartelirana industrija sijajne dobičke, tem bolj, ker je pritisnila tudi na državo, da jo je z visokimi carinami obvarovala pred uvozom produktov nekarteli-ranili inozemskih podjetij. In za splošno gospodarstvo? Kapitalisti radi poudarjajo, da karteli zmanjšujejo krize. Toda to se dogaja za visoko ceno: kapital se akumulira (zbira) v enih rokah, konzu-ment pa mora blago drago plačevati. Ker so cene previsoke, se morajo revnejši sloji zadovoljevati s slabimi nadomestki. Za delavca ne pomenja delo v karteliranih podjetjih nobenega dobička. čeprav so ta podjetja najbolj dobičkanosna. Proti združenim podjetnikom pomaga samo eno: tesna organizacija delavstva. 3. Koncerni Videli smo, da uporabi navadno vsak podjetnik del dobička za to, da nakupi delnice kakega drugega podjetja. Navadno seveda nakupi delnice takega podjetja, ki je z njegovim kakorkoli zvezano v produkcijskem Frans Masereel: Časnik procesu. To stori zato, da bi dobil v takem podjetju vpliv. Tako nastanejo koncerni, ki so pri nas radi male industrije še malo razviti. Da pa bo organizacija koncernov um-ljivejša, si oglejmo pobližje tak koncern! Za primer si hočemo ogledati nemški koncern Rudolph Karstadt s sedežem v Hamburgu; ta koncern ima po vseh večjih nemških mestih prodajalne, ki v njih lahko kupiš prav vse: obleko, obutev, perilo, jestvine, steklo, posodo, slike, okraske itd. Centrala v Hamburgu ima štiri oddelke, in sicer: a) detajlni oddelek sprejema naročila od lastnih prodajaln iz vse Nemčije ter določa, koliko tega ali onega blaga se naj naroči od tovarn; b) oddelek engros nakupuje blago od tovarn; ima za vsak predmet posebnega specijalista, ki ve, kakšno mora biti blago, da ustreza okusu publike in da je praktično; c) eksportni oddelek izvaža blago v inozemstvo; d) oddelek fabrikacija določa, katero blago se izplača izdelovati v lastnih tovarnah, da bi podjetje ne bilo preveč odvisno od tovarn. Sedaj pa si oglejmo vsak oddelek pobliže. Videli bomo, da ima vsak zopet celo vrsto pododdelkov. Detajlni oddelek prodaja raznovrstno blago v 91 trgovinah, in sicer 58 ima lastnih trgovin, pri drugih pa je udeležen z delnicami, da ima nanje odločen vpliv. Oddelek engros ima nebroj central za nakup, a nakupuje tudi za podjetja, pri katerih je koncern udeležen. Prav to donaša koncernu ogromen dobiček, kajti vsaka tovarna se tepe, da bi dobila od njega naročila, zato daje še poseben popust. Večji del tega popusta spravi koncern v svoj žep. Transportni oddelek izvaža zlasti v Afriko in vzhodno Azijo, ima pa lastno podružnico v Buenos Airesu. Tovarn šteje koncern 26, in sicer 14 lastnih, pri drugih pa je udeležen z delnicami. Tako vtakne koncern tudi dobiček pri produkciji in med-trgovini zase. Ta koncern je prodal v sezoni 1. 1929/30. za 450 milijonov blaga ter šteje okrog 60.000 delavcev in na-stavljencev. Že iz doslej povedanega sledi, da nastajajo koncerni bodisi radi produkcije, bodisi radi trgovine ali pa denarja. Največkrat nastanejo radi produkcije: vsako večje podjetje si želi zasigurati stalno dobavljanje surovin ali blaga pod ugodnimi pogoji. Ce more, si zgradi lastno tovarno; ker pa bi moral Karstadt zgraditi preveč tovarn in sicer tudi za blago, ki se ga manje uporablja, zato se udeležuje pri podjetjih, ki tako blago producirajo. Dandanes je zlasti kon-cernirana vsa železna industrija, ki je udeležena pri rudokopih in električnih centralah, da ji pod ugodnimi pogoji dobavljajo prvi surovo železo, druge pa električni tok. Radi denarja so udeležena podjetja pri bankah, brez katerih ne more nobeno podjetje prosperirati. Če podjetje ni udeleženo pri nobeni banki, se lahko zgodi, da odpove na pritisk kakega konkurenčnega podjetja banka kredit. Sploh imajo banke v industriji mnogo večjo vlogo, kakor se splošno misli. Oblike koncernov so tako različne, nepregledne in zapletene, da jih ne moremo vseh opisati. Zmeraj pa je prvotno eno podjetje, ki skuša dobiti vpliv na druga podjetja. To podjetje se imenuje »matica«. Vsa v koncernu združena podjetja so pravno samostojna, združila pa so se v enoto radi produkcijskih, upravnih, trgovskih in denarnih ozirov. To bi bila definicija koncerna! Koncerni so zlasti nastajali v dobi inflacije. Takrat je nastal v Nemčiji znameniti Hugo-Stinnes-koncern, ki je obsegal več kakor 1000 različnih podjetij. Poleg premogokopov, plavžev, strojnih tovarn je imel nebroj parnikov, razen tega pa seveda tudi kopico časnikov, ki so delali v Nemčiji javno mnenje — v prid koncernu. Kadar se je n. pr. Stinnes pogajal s francoskimi industrijalci in se ti niso hoteli udati, je bilo Stinnesovo časopisje ultranacionalistično; ko je sklenil pogodbo, mu je bil nacionalizem škodljiv in tedaj je, kar čez noč, začelo razglašati njegovo časopisje miroljubnost in človekoljubje. Koncerni so danes gonilne sile vse politike. — Ko je inflacija minula, je nastala za koncerne manj ugodna doba. Tedaj se je začelo rušiti vse, kar ni organično vzraslo. Kakšne posledice pa imajo koncerni? Organično vzrasli koncern ima za posledico dvig rentabilnosti posameznih koncerniranih podjetij. Koncern je podoben velepodjetju, ki v nasprotju z malim podjetjem s tehnično in obratno racionalizacijo znižuje stroške izdelovanja in s tem zvišuje dobiček. Razen tega ne poznajo koncernirana podjetja vmesne trgovine, temveč si brez posredovanja izmenjujejo blago. Vsak koncern ima za posledico racionalizacijo in sicer v dveh smereh. Najprej skuša celotno produkcijo organizirati tako, kakor najbolj ustreza smoternosti, obenem pa razdeli produkcijo na posamezna podjetja. Zato vodi koncerniranje v specializacijo podjetij, s čimer se ustvarja podlaga za fabrikacijo v masah; pri tem izkoriščajo najboljše stroje. Prav koncerniranje napravlja konec neracionelnemu gospodarstvu, kajti koncerni uničujejo slabša podjetja, vso produkcijo pa združujejo v najbolje opremljenih. Za delavce in za družbo niso koncerni nobena pridobitev. To že radi racionalizacije ne, ki se vrši na račun družbe in delavstva. (O tem glej vrsto člankov »Kapitalizem in socializem po svetovni vojni«, »Svoboda« 1. 1931. št. 6.—10.) 4. Trusti Videli smo, da ohranijo koncernirana podjetja samostojnost. Včasih K«» |oo a o d o Ri, ■ N^žlODOD,’Tl'M ♦ fcCsJooooooKa »SK Kij 200000 'nuj S! [*•/! JI Jiot' ° °0 “ "H® JSSiiOA.’Jji'a'ä/mä > *»m' ‘uS V' /A'šm bAmI' 1 ■ 21' o o o |JMB Ul/ A HH1I IV irnjnu t^Kj V lOron^BEg Frans Masereel: Industrijski baron pa se zgodi, da se taka podjetja odločijo za še tesnejše sodelovanje, da se celo združijo v eno — in tako nastanejo trusti. Pri slednjih postanejo podjetja nesamostojna. Trusti nastanejo navadno iz koncernov in jasno je, da imajo še večjo moč in vpliv na celotno gospodarstvo kakor koncerni. 5. Skupine Toda tudi s trusti še ni zaključen razvoj koncentracije produkcije ter kapitala. V novejšem času je nastala še višja organizacija, tkzv. skupina. Trusti navadno še ne obsegajo vseh podjetij, ki producirajo isto blago; nasprotno: imamo več jeklenih, petrolejskih in drugih trustov, ki se med seboj bore za nadvlado. Tako imamo n. pr. v Nemčiji dva velika trusta za pomorsko plovbo (Ham-burg-Amerika-Linie in Norddeutscher Lloyd), dva velika svetovna petrolejska trusta (Standard Oil in Royal Dutch Shell-Anglo Persian) itd. Taki velikani se seveda samo kratek čas med sabo bore in sicer samo za poizkušnjo. Kmalu se izkaže, da drug drugega ne moreta premagati, in tako nastane med njima strpno stanje, končno pa celo pogodba: v teh deželah prodajaš ti, v drugih pa jaz. Pri taki tihi pogodbi pa ne ostane dolgo in kmalu se začne skupno delo. Podjetji se sicer ne spojita, marveč se radi skupnih interesov zmeraj bolj prepletata. Tako nastane skupina, ki včasih nastopa enotno, kadar je potreba; n. pr. kadar gre za interese petrolejske industrije na-pram drugim industrijam, nastopita oba omenjena trusta skupno. Treba pa je seveda vedeti, da nastopata skrivno, da tega širša javnost ne vidi. V gospodarstvu se vrši namreč vse — za kulisami. 6. Delavci, proti organizaciji kapitala postavite organizacijo dela! Kapital se organizira, ker hoče vladati. Nastane pa vprašanje, ali je že danes dosegel kapital višek organizacije. ali pa se bo organiziral še dalje. Reči moramo, da se bo organiziral še dalje in da bo našel še nove oblike organizacij. Danes vkljub vsem kartelom, koncernom, trustom in skupinam še zmeraj ni odpravljena konkurenca, ker je še mnogo ma- lih podjetij, ki so samostojna. Prav tako pa ustvarjajo tudi današnje oblike organiziranega kapitala nove razvojne možnosti. Koncentracijo kapitala je predvideval že Karl Marx. V svojem delu »Kapital« pravi: Ko je izvršena prva stopnja koncentracije, ko so postali delavci proletarci, tedaj »dobi nadalj-no podružabljenje zemlje in produkcijskih sredstev novo obliko. Oni, ki je sedaj razlaščen, ni več delavec (ta je namreč postal že na prvi stopnji koncentracije kapitala popoln proletarec, ki nima razen delovnih rok ničesar), marveč sedaj je razlaščen že kapitalist, ki pa še zmeraj izrablja delavstvo, ki ga zaposluje. Ta razlastitev se izvrši po zakonih kapitalistične produkcije s centralizacijo kapitala. Močnejši kapitalist zavlada nad drugimi, manj močnimi. Roko v roki s to centralizacijo ali razlastitvijo mnogih kapitalistov, ki jih razlaste nekateri močnejši, pa se razvija kooperativna oblika delovnega procesa zmeraj bolj in bolj; obenem se skuša ta delovni proces izboljšati z znanostjo, razen tega se po načrtu izrabljajo vsa naravna bogastva ... v mreže svetovne trgovine se zapletajo vsi narodi in kapitalizem dobi tako značaj internacionalnega režima.« V teh genijalnih stavkih je napovedal Marx ves razvoj kapitalistične koncentracije. Videli smo, da se tu ni koncentrirala posest na produkcijskih sredstvih, marveč le oblast nad produkcijskim procesonu Z dru- gimi besedami: posamezni kapitalist ostane sicer lastnik tovarne in strojev, toda močnejši, ki vodi koncerne itd., pa uravnava in mu predpisuje produkcijo. Karl Marx slika nato v naslednjih stavkih posledice koncentracije: Radi nje narašča »beda, tlačenje, suženjstvo, izrabljanje, a tudi odpornost delavskega razreda, ki ga je zmeraj več in ki se prav v kapitalističnem produkcijskem procesu izšola, združuje in organizira. Centralizacija produkcijskih sredstev in podružabljenje dela pa bosta dosegla točko, ko ne bosta več možna v kapitalistični obliki. Zato bosta to obliko raztrgala.« In če vse to premislimo, moramo reči, da velja za delavstvo sledeče: 1. V obrambo svojih interesov morajo zgraditi delavci strokovne organizacije in pridobiti vanje poslednjega delavca. Te strokovne organizacije morajo biti enotno organizirane, če se hočejo z uspehom boriti proti enotno organiziranemu kapitalu. 2. Ker je kapital organiziran internacionalno, mora biti tako organizirano tudi delavstvo. 3. O organizaciji kapitala mora biti delavstvo dobro poučeno. Zato mora zgraditi tudi kulturne organizacije, kjer se šola v marksističnem pravcu. 4. Braniti mora svoje interese tudi v državi (socijalna zakonodaja!), kajti tudi kapitalisti skušajo doseči zakone, ki so njim v prid, GLASOVI IZ NAŠIH REVIRJEV IN TABR1K Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev: ' Trbovlje Kateri Slovenec, bodisi doma ali v tujini, ne pozna tega imena, ki krije v sebi vso Golgato slovenskega proletarijata? Če vprašaš rudarja Slovenca bodisi v Westfaliji ali Belgiji ali v Franciji ali na Holandskem ali v U. S. A., odkod je, ti bo gotovo odgovoril: Iz Trbovelj. Vsaj pred vojno in še nekaj let po njej je bilo tako. Danes, ko so zaprte vse meje, ko je brezposelnost po vsem svetu velika, ni mogoče hoditi več našim rudarjem po svetu s trebuhom za kruhom: ostali so doma, brezposelni so doma, ime »Trbovlje« pa tvori stalno rubriko v naših dnevnikih. Trbovlje, Zagorje, Hrastnik! Do poslednjega časa so bili ti kraji prva etapa vstopa v življenje desettiso-čev slovenskih delavcev, ki jim' je postalo domače ognjišče preozko, ki so morali po kruh v industrijo. In ker druge industrije pri nas ni mnogo bilo, so šli v rudnik. V prejšnjih časih je kmečki oče s številno družino komaj čakal, da mu sin doraste, da ga bo mogel dati h »knapom« v Trbovlje, dočim je kmečka mati prav tako težko čakala, da se ji hčerka omoži na »rudnik«, da bo vsaj preskrbljena. Kajti majhna so naša polja po Dolenjskem in po hribih, trdo je treba delati na njih in kolikokrat — brez uspeha. In prav tako so pred vojno prezadolženi kmetje zapustili bajto in plug, se preselili v sajaste revirje črnega dijamanta ter se »živi zarili v zemljo«, da bi se gospodarsko opomogli. Trbovlje, Zagorje, Hrastnik! -Pred vojno so bili ti kraji upanje prezadolženih in z otroki blagoslovljenih malih kmetov. Koliko nad so stavili v te kraje: kakor da bi bili revirji obljubljena dežela, kjer se pretakata med in mleko. Bilo je to hrepenenje kruha lačnih in sveta željnih. In prav v tem je najgloblja tragika! Mnogo mladih delovnih sil so vsrkali naši revirji, mnogo so jih izvrgli — po bridkem razočaranju, da se za tako nevarno in težko delo reže pretanek kos kruha. In naši rudarji so šli dalje, šli so na Westfalsko, v Ameriko, Nizozemsko itd. — v nova trpljenja in v nova razočaranja. Drugi so ostali, dokler jim ni borba s podzemskimi silami predčasno pretrgala niti življenja. In razen tega: koliko je širom Slovenije ljudi, ki so izgubili v rovih ali zdravje ali ude. Ko bi znali naši potoki: Medija, Trboveljščica in Boben pripovedovati, tedaj bi moral vsakdo spoznati, da je naša dolina dolina prekletstva — ne pa obljubljena dežela. In prišla je racionalizacija, premog se je začel kopičiti. Svetovni trg je prenasičen. In Trbovlje so postale še vse bolj simbol in sinteza Trbovlje: Savski rov; od tod prevažajo premog na separacijo Toto cir0 trpljenja našega industrijskega delavstva. Tu je strnjeno vse, kar ka-rakterizira bedo slovenskega prole-tarijata: slabe plače, praznovanja brez kruha, slaba stanovanja, redukcije, nesreče, mnogoštevilne družine, bolezni. Trboveljska premogokopna družba — TPD — je lastnica revirjev. Ima 6 rudnikov (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Huda jama, Rajhenburg in Kočevje) ter zaposluje v njih 6.590 delavcev z 12.555 svojci: 19.145 oseb je odvisnih od nje... V Trbovljah dela ali ne dela 3.255 delavcev, ki imajo 5541 svojcev: črni dijamant vlada samo v njih 8796 osebam. Število delavcev je danes za nekaj sto manjše, kakor je bilo 1. 1913., delajo v presledkih, a storitev je. kakor bomo videli, večja. To je posebno poglavje o naponu vseh sil v delavcu! Največ delavstva je bilo zaposlenega 1. 1925.: tedaj ga je bilo 9.686. Leta 1926. je družba dovršila racionalizacijo, kar je imelo za posledico odpust 2.700 delavcev, ki so se izselili v Francijo in Belgijo. Delavstvo, ki je ostalo doma, pa preživlja od tega časa udarec za udarcem: radi racionalizacije in zvišane storitve posameznika, je produkcija zmeraj večja, na drugi strani pa od leta do leta pada konzurn premoga. To ima za posledico zmeraj nove redukcije, zmeraj večjo brezposelnost. Kako vpliva racionalizacija dela na produkcijo, naj pokažejo sledeče številke! L. 1913. je 6833 zaposlenih produciralo 1,349.000 tön premoga ali na »šiht« in delavca 600 kg. Leta 1930. pa znaša produkcija pri 6547 zaposlenih in pri 210 šihtih letno 1,415.000 ton ali na šiht in delavca 900 kg. Posamezni delavec nakoplje danes torej na šiht 33% premoga več kakor leta 1913. Jasno je, da po-menja to popolno izmozganje delavčevih sil. A kaj je dala družba za to zvišano produkcijo delavcu? Plače ' so danes za 14.5% manjše kakor leta 1913. TPD je gotovo največja premogokopna družba v državi. Njena pro- dukcija znaša 38% celotne produkcije v državi in 85% celotne produkcije v Sloveniji. V svojih revirjih koplje rjavi premog, ki ima 4500— 5500 kalorij. Poleg premogovnikov ima družba v Trbovljah še veliko tovarno za cement, ki zaposluje nekaj stotin delavcev. Njen delniški kapital znaša 200 milijonov Din, a vrednost premičnin in nepremičnin se ceni na 300 milijonov zlatih Din. Na dividendah, ki gredo večinoma v inozemstvo, izplača družba svojim delničarjem letno 25—45 milijonov Din. Letni promet TPD je znašal leta 1929. 409 milijonov Din. Te številke povedo mnogo, povedo vse. Iz številk razvidimo, koliko premoženje so nakopale Od 1. 1876., ko se je pričela družba ustanavljati, pridne, žuljave roke slovenskega rudarja družbi. Ta rudar pa ima za plačilo samo tisto, kar smo uvodoma povedali. Pa, če je delavec pred vojno trpel in garal, je imel vsaj eno — če mu je bila usoda mila, da se ni ponesrečil ali pa prehitro onemogel radi izčrpanosti — imel je kolikor toliko stalno zaposlitev in stalni zaslužek. To je zrcalo današnje družbe! če hočeš videti uživanje sadov dela, pojdi v Ljubljano, Dunaj in Pariz, kjer žive delničarji — če pa hočeš videti plačilo za delo, pa pridi v našo dolino! Menim: slep bi moral biti, brez uma in srca, kdor bi v naši dolini ne spoznal bistva današnje družbe. Zakaj vse to? Ni treba trditi, da je kapital postal krivičen, kajti kapital sploh pravičen biti ne more. — Vzroki leže drugje: tista sila Dela, ki obrača skale pod zemljo, se še ni dokopala do spoznanja, kolika moč je v njej, če bi posameznik zavrgel strah in nevednost, če bi prezrl svoj lastni egoistični »jaz« in ga nadomestil z odrešujočim »Mi«. Če bi se to zgodilo, bi glad prenehal. Ne! V tarnanju ni rešitve. Tudi ne v usmiljenju, s katerim nas obkladajo meščanski časopisi in ki ga Trbovlje: Skupina rudarjev odhaja na šilit lo v dimljah, ki so spolovilom najbližje. Pokažejo se bezgavke, katere se ognojijo in pogosto prodre gnoj iz njih. S krvjo pridejo gonokoki do srca, kjer povzročijo vnetje srčne mrene. Naselijo se na srčnih zaklopkah, ki se vnamejo. To vnetje je pogosto smrtno, po ozdravljenju pa zapušča trajne srčne napake. Na isti način obolijo tudi sklepi, kar imenujemo kapavični sklepni revmatizem, kateri zapusti v sklepih lahko težke posledice. Kapavica se ne podeduje. Novorojenček se okuži navadno pri bolni materi med porodom v mehkih porodnih potih. Okužitev se pojavi na očeh, ki pusti kot posledice težje spremembe, včasih celo oslepelost otroka. Tudi pri odraslih je nevarnost, da s prsti, robci itd. prenesejo na oči kapavični gnoj, ki povzroča močno vnetje. To vnetje pušča na očeh težke posledice. 2. Mehki čankar (Uleus molle) Povzročitelji te bolezni so specifični bacili, to so male paličaste bakterije. Okuži se skoro izključno pri spolnem občevanju. 2—3 dni, redko kasneje po okužitvi, se pojavi na okuženem mestu mala ranica, ki se razgnoji in spremeni v čir. Ta čir se hitro 'razširja v površino in globino, njegova okolica je mehka. Robovi tega uljesa so razjedeni, izpodkopani, dno je pokrito z umazanim gnojem. Po okužitvi se pojavi na zunanjih spolovilih večinoma večje število takih prav bolečih čirov. Pri mehkem čankar ju otečejo z bolečinami žleze v dimljah, katere se ognojč. Te bezgavke imenujemo bu-bone, ki s,e redko izcelijo sami, večinoma jih je treba prerezati. Mehki čankar je edina spolna bolezen, ki kaže znake obolenja le na mestu okužitve. Kljub temu je potrebno iskati takoj zdravniškega nasveta, ker je opasnost, da se dalje raznaša in da je bila z mehkim Cankarjem združena okužitev s sifilido, okužitev, ki jo imenujemo mešani čankar. 3. Sifilida (Trdi čankar — Lues) Okuži in prenaša se največkrat pri spolnem občevanju. Sifilitično bolni prenaša svojo bolezen tudi na drug način, n. pr. s poljubom, bolna mati pri dojenju, ali neposredno s predmeti, ki so z bolnikom v dotiki. To so kozarci, jedilni pribor, ustnik, britev itd. — Za okužitev zadostuje najmanjša, prostim očem še nevidna ranica kože ali sluznice, skozi katero vstopi v naše telo povzročitelj si-filide, imenovan Spirochaeta pallida. To je malo živo bitje v podobi sve-driča z enakomernimi zavoji. 10—21 dni po okužitvi se pojavi na obolelem mestu malo vnetje različne velikosti in oblike. Iz tega vnetja se napravi čir, kojega okolica je trda in neboleča. To imenujemo primarni afekt — začetni stadij sifilide. — Ako ni takoj specifičnega zdravljenja, se od tu razširjajo povzročitelji po mezgovnem soku in po krvi po vsem telesu. Najprej otečejo žleze, ki so najbližje okuženemu mestu. Tudi te bezgavke so trde in neboleče. Približno po 8—12 tednih po okužitvi je bolezen razširjena po vsem telesu in pojavljajo se splošni znaki sifilide. Bolnik toži o glavobolu, o trganju po životu in kosteh, čuti se utrujenega, nima teka. večkrat ima tudi vročino. Kmalu nato opazi na koži sifilitičen izpuščaj različne oblike, ki je nagosto posut. Opazi se najprej na trupu, pozneje na okončinah. Redko se pojavi tudi na obrazu in vratu. To je drugi — sekundarni stadij sifilide. Znake tega obolenja opazujemo na koži, sluznicah, na notranjih organih, predvsem na prebavilih, osrednjem živčevju, žilah, kosteh, čutilih, na spolovilih itd. Na spolovilih se posebno pogosto napravijo sifilitične bradavice, ki so zelo okužljive. Vse telo je polno povzročiteljev sifilide. Ni organa, kjer bi se one ne naselile, povzročale spremembe in uničevale važne dele telesa, kar je pogosto združeno s smrtno nevarnostjo. To sekundarno stanje traja 1—6 let, vendar doba ni vedno enaka. Znaki izginejo in se ponovno pojavijo. Včasih bolnik radi nevednosti ali površnosti niti ne opazi, oziroma podcenjuje to težko obolenje. Takšen bolnik se izpostavi še večji nevarnosti, ker se širi sifilida po telesu stopnjevaje. Pokažejo se znaki tretjega stadija, za katerega so značilne sifilitične bule. Pojavljajo se bolezni srca, glavne odvodne žile, živčevja, jeter, kosti itd. Kjerkoli se napravijo sifilitične bule, tam razjedajo tkivo in zapuste ogabne spremembe. Med najtežje posledice sifilide, ki se ni zdravila, prištevamo sušico hrbtnega mozga (Tabes dorsalis) in omrtvelost možganov (Paralysis progressiva). Ti nesrečniki polagoma hirajo in končajo svoje bedno življenje po umobolnicah. Nesreči obolenja so izpostavljeni otroci sifilitičnih staršev, trpeti morajo za krivdo svojih roditeljev: Sifilis se podeduje. V sifilitični družini so pogosto splavi, prezgodnji porodi kot tudi porodi mrtvih otrok. Rode se bolni, slabi otroci, v življenju niso samostojni, so telesni ali duševni pohabljenci, ki so družini in družbi v veliko breme. Posledice teh težkih bolezni ne obremenjujejo le žen in otrok, temveč zadevajo najtežje moža. Mož, ki je določen, da skrbi za svojo družino, jo lahko po okužitvi omenjenih bolezni popolnoma uniči ali pa vsaj deloma materijelno oškoduje. Spolno bolan mož je mnogokrat delane-zmožen, radi česar pahne svojo družino v bedo. Lahko tudi prezgodaj umre in pusti ženo in otroke nepreskrbljene. Dolžnost vsakega obolelega je, da se takoj javi pri zdravniku in da se zdravi pod njegovim nadzorstvom. Predvsem mora paziti na snago, da ne okuži še svojih bližnjih; v zakonu pa žene in otrok. Spolno občevanje mu je prepovedano, prav tako sklenitev zakona, dokler se popolnoma ne ozdravi. — Spolne bolezni so ozdravljive, toda njih zdravljenje je večkrat dolgo-trajno; Posebno pri sifilidi traja zdravljenje pogosto leta in leta, zato ne sme bolnik izgubiti upanja in potrpežljivosti. Vsled nerednega zdravljenja se širi obolenje v našem organizmu, kar zapusti v poznejših letih težke posledice. Jože Kranjc: Moja smrt Že marsikdo je bral tu ali tam, da nekateri trdijo, kako so že svoj čas živeli, pa so umrli in spet prišli na svet. Ta kot Julij Cezar, oni kot Napoleon, tretji kot žirafa v Afriki, pa se je vsakdo, ki je čital take stvari, le nedolžno nasmehnil, češ, blede se mu, nor je ali pa ima le blazne popadke. Pa to ni kar tako. Jaz za svojo osebo se prav dobro spomnim, da sem že enkrat umrl. Ker pa sem še vedno živ in mislim seveda še nekaj časa živeti, je torej jasno, da sem drugič prišel na svet. Kako sem umrl, pa bo povedala tale zgodba. Bilo je v letu 1515. po Kristusovem rojstvu, ko nikakor nisem mogel razumeti, kako, da v božjem imenu pobijajo one, ki v božjem ime-. nu zahtevajo svobode. Videl sem namreč, kako so prignali na velik, kamenit trg petdeset kmetov, jih slekli do golega in se potem zapodili vanje s sabljami in sulicami in jih neusmiljeno nabadali in prebadali, ob strani oa je stal svečenik s križem v roki in nekaj mrmral med zobmi. Menda nekaj ne bo v redu, sem si mislil, stvar je treba dognati do konca, čeprav so moji možgani menda premajhni, da bi vse to doumeli. Dolgo sem premišljal, kam naj se obrnem, na vse zadnje sem- pa le spoznal: tja grem, kjer z obema rokama delijo pravico, ki bodo natanko vedeli, kako in kaj, poučili me bodo, morda bom potem še sam začel pobijati kmete. In tako sem1 se napotil. Po ozkih, temnih ulicah sem končno dospel do velikega poslopja, zidanega na tisočero ogromnih stebrih, vsega obokanega, ki je na velikanskih obokih držal v haljo zavito devico z zavezanimi očmi in tehtnico v roki. Pred vrati sem okleval, kajti lahka je pot notri, težka je ven. Toda, če ima človek mirno vest in ve, da tega, kar je v možganih, pa, če je največji greh, nikdo ne spozna, ima pogum, in tako sem vendarle pritisnil na zlato kljuko, odprl vrata in stopil v vežo. Ozrl sem se okrog sebe. Veža je bila temna, le skozi ozka, velika okna je pomalo sijala bleda svetloba. Stopnice so vodile kvišku nekam, menda v dvorane, na levo in na desno pa je bilo nešteto vrat, bog ve zakaj. Nisem utegnil dolgo premišljati. Kajti pred me se je od nekod pojavil orjak z ogromno pištolo v roki in v težkem oklepu. Pogledal me je od nog do glave, nato pa mi je nastavil orožje na prsi in se zadrl vame: — Kaj hočeš? Skoro sem se sesedel. Tudi takrat nisem bil bogve kako velike postave in sem prav tako ljubil življenje kakor danes, pa mi ni bilo nič kaj pri srcu, da bi umrl kar tako. Zato sem se hotel obrniti, da bi odšel. Toda mož me je pograbil za suknjič in zahteval: — Kdo si? Izvijal sem se, pa kaj bi proti njegovi sili. Zato sem požrl strah, pogledal sem mu v oči in, kolikor se mi je dalo, prijazno rekel: — Jože Kranjc sem, pravico sem prišel spoznavat. Mož me je izpustil. Stopil je k vežnim vratom, jih naglo zaklenil, nato pa je dejal: — Počakajte! in je mogočno stopil do ene izmed izbic. Ker je pustil vrata odprta, sem videl, kako odpira velikansko knjigo, išče po njej s prstom in skimava z glavo. Nenadoma pa se je nasmejal, pogledal od strani vame, poskočil je in se zapodil pred me. Zakrohotal se je na vse grlo. Obe roki je položil in me dolgo gledal s svojimi drobnimi, sivimi očmi, trup pa se mu je potresal od smeha, ki ga je kar dušil. Nato je začel poskakovati, se biti ob bedra in se režati, da sem1 komaj razločil njegove besede, ki so se trgale od njegovih ust: — Prav, prav, pravica, kajpada, pa kar sam si prišel ponjo... Že se je zapodil na stopnice. Na vrhu je od stropa visela vrv. Zgrabil je zanjo in jo začel vleči na vse pretege. Nenadoma je nastala tema. Cez okna so padali črni železni oklepi. Mrtvaška tišina je nastala. Slišal sem le dihanje samega sebe in pa lahak drget svojih nog. V tem trenutku sem napel svoj sluh, kajti zazdelo se mi je, ko da slišim šepet. In ires. Iz daljave sem začul pritajeno mrmranje, ko da bogve kako daleč'polahko godrnjajo menihi svojo večerno molitev. Začutil sem tudi pritajene korake, šklepet zapirajočih se vrat, jek zvona in zadušen vzkrik izpod zemlje. Mraz me je stresel. Hotel sem napraviti korak, toda noge so mi bile kakor otrple. Še misel, ki mi je ostajala v obliki kesanja, ni mogla izzveneti, bilo mi je, ko da sem prilepljen na mrzla tla. Groza me je bilo in čudne slike so vstajale v moji notranjosti. Spomnil sem se ječ, v katerih preko jetnikov lazijo škorpijoni, natezalnice sem videl, biriče, ki pretepajo kmete in najrajši bi zakričal na ves glas. Tedaj me je neka stvar, neka mrzla roka zgrabila za zapestje in zaslišal sem iz teme: ne in mi sušil znoj. Omahoval sem semintja, dokler me ni nekdo udaril po rami in mi ukazal: — Stoj! Klecnil sem v kolenih in obstal. Poskušal sem z očmi predreti temo, ki me je obdajala, da bi saj zaslutil, kdo je okrog mene, kaj se bo zgodilo. Toda ničesar nisem videl. Tema je bila natrpana v ves prostor. Le slišal sem. Pritajen šum- je odmeval nekje pred menoj, kakor da se plazijo postave po deskah, druga n v v — Stopi! Roka me je vlekla po tlaku, nato po stopnicah navzgor in spet nekam na desno ali na levo po hodniku. Strahotno so odmevale moje stopinje. Kmalu sem se spet spotikal po stopnicah, šel sem navzdol, stopnico za stopnico, spet po ravnem in kar nagloma sem začutil, da se nahajam nekje pod zemljo. Hladno je bilo in semtertja je kanilo name izpod stropa. Nahajal sem se že v večjem prostoru. Odmev korakov in dihanja je bil globlji, veter je bežal mimo me- za drugo. Zazdelo se mi je celo, da čujem plahutanje oblačil. Omotica me je spreletela. Skoro, da ne bi vzdržal, pregrozen je bil občutek ogromne samote, ko ne bi tisti trenutek s tenkim, visokim glasom presekala tišino trobenta. Cvileči glasovi so napolnili prostor, se odbijali in se zavrteli, da se je kakor pasje vreščanje širilo na vse strani. Glas je umolknil — takrat pa se je zasvetilo, da sem nehote zaprl oči. Ko sem spet pogledal, sem spoznal, da se nahajam v obokani mo- gočni dvorani. Vse stene so bile pokrite z rdečim baržunom, kakor da so pobrizgane s krvjo. 2elezni lestenci so viseli od stropa in razlivali po vsem prostoru rumeno luč. Tam spredaj, na koncu dvorane, pa je stal visok, črn oder. Na njem je bila miza, pogrnjena z zelenim' platnom, ki je segal do tal. Ves sem se stresel. Kajti za mizo je sedelo, druga poleg druge, dvanajst postav, zavitih v črna oblačila. Le v polkrogu je zavihtela roko, kakor da me vabi. Nekdo se je dotaknil moje rame. Trdo me je stisnil, da sem zaječal. Pahnil me je. Okrenil sem se nehote in toliko, da se nisem prevrnil: človeški skelet z že porjavelimi kostmi je votlo gledal vame in me počasi rinil k odru. Tam me je izpustil. Ves nebogljen sem se tresel kakor list na brezi in najrajši bi se živ pogreznil ali zaspal ali umrl; karkoli. Dvanajst kakor vosek rumenih obrazov je gledalo vame. Oči so jim bile udrte, usta pa so se režala, ne da bi se gibala. Sedele so in gledale vame, ne da bi trenile. Hotel sem se obrniti. Hotel sem zbežati. Toda moja volja je že ugasnila, ostalo je pri misli, brez prestan-ka sem moral gledati grozeče obraze in ni mi bilo pomoči. Tedaj je vstala srednja postava. Dvignila je obe roki, da so rokavi halje padali prav na mizo. Pogledala me je in se je nasmejala, da so zašklepetala črna usta, napolnjena z rumenimi zobmi. Ni rekla ničesar. Toda skrivnostna sila mi je pustila ves razum. Vse sem natanko videl in čul in ničesar nisem mogel storiti. Strah me je popadal z vso silo. Tedaj se je oglasila črna postava. Njen glas je bil hripav, toda močan, kakor da prihaja iz brezna. Oprla se je na roke in se nekoliko sklonila. Rekla je: — Sam si prišel, ki imaš prevratne misli in dvomiš nad pravico. Razodeto ti bo vse še enkrat, natanko ti bo pokazano, čeprav je resnica na dlani. Seveda, kdor je hote slep, ne vidi, in kdor se dela naglušnega, je gluh, Tak človek gre po cesti, pa- lačo vidi, vse strehe prešteje, pa pomežikne in praša prvega biriča: gospod, zakaj tu ni palače? Taki ljudje so odveč, večni dvomljivci in nezadovoljneži. Takih nam ni potreba. Kajpak, imeti svoje misli, se pehati za ničevo stvar, ki ji pravijo ideja, robantiti, se jeziti na cesarje in celo na Boga in Hudiča, namesto skloniti glavo, kar je že od vekov določeno tebi in vsem, ki hodite po tem kosu zemlje, to znaš. Ali misliš, da nismo Mi natanko videli tvoje spolzke misli takrat, ko smo pobili nekaj bedastih kmetov? O, Nam ne uide ničesar. Prišel si nekaj spraševat, čeprav si si bil na jasnem1 v svoji neumnosti, ko si v srcu sam sebi zatrdil: to ni pirav. Pa je! Kajti jaz stojim pred teboj, Pravica, ki ima dve roki: Moč je ena, Sila je druga. Ne samo ljudem, tudi mislim vladam! To je govoril popolnoma mirno, ne da bi se mu količkaj poznalo, da je razburjen, in vseh enajst postav je prikimalo na en mah. Prikimali so in spet votlo zastrmeli v govornika s svojimi rumenimi lobanjami. Oni pa je nadaljeval: — Našlii bi te, ko bi prišel čas. Usoda pa je odločila; poslala te je sem, nikdar se več ne vrneš! Meni se je stiskalo srce od groze. Strah mi je pograbil možgane. Videl sem Bistro, kjer tlakujejo kmetje menihom1, valpte z biči, pa cerkvico na Pakem, ki je stala prav na samem, tako lepo poslikana, gozdove, trate in s stezicami posute gaje toda slike so bile nejasne, misli so mi uhajale, kakor spolzke kače iz rok. In tedaj sem začutil, kako mi nekaj tišči v možgane. Vse se mi je zmedlo. Že nisem natanko razločil svojih predstav. Prsi so se mi napele. Nenadoma pa sem zaslišal samega sebe. Raskav glas mi je prihajal iz grla, zvijal se je in odmeval po dVorani. Prvo dobo sem ga čutil, a ga nisem mogel ustaviti. Popolnoma jasno sem spoznal, da se krohotam. Krohotal sem se na vse grlo in spoznanje mi je odprlo oči: blaznim. Hudo mi je bilo, a smejal sem se in otepal okrog sebe, kakor da peham stran neverjetne postave. Cisto natanko pa sem videl vse. črna postava je za trenutek obstala kakor ulita, kmalu pa je segla na sredo mize in pritisnila na gumb. V stropu je zaškripalo. Počasi je tekla izpod njega tik pred mene železna, gibčna vrv in se ustavila prav pred menoj, tako da se mi je zdelo, ko da vonjam trohnobo. Postava pa je nekomu za menoj pomignila z glavo. Skelet je mirno stopil pred me in me zgrabil za ramena. Otepal sem se, vpil in se smejal, a že mi je ležala zanjka okrog vratu. Čutil sem, kako se me oprijemlje in ovija, kako me strahotno tišči. Kri mi je vsa udarila v glavo, da se mi je zdelo, ko da mi mora počiti lobanja. Že sem se dvigal. Strahoten krohot je napolnil dvorano. Začul sem brnenje zvonov, udarce bobnov, bičev in krik vijolin..., kmalu pa se je vse spremenilo v tenak šepet. Zazdelo se mi je, ko da se vsa ogromna dvorana širi v nedogled, videl sem vislice pri vislicah, same mrliče, ki pa so nenadno oživeli, si sneli zanjke in planili na tla, vsi sijoč od življenja, videl sem solnce... pa vse je spet padlo v temo. Tako so me obesili in verjemite ali pa ne, še danes sem živ. Lestvica Stojalo z umivalnikom in pločevinasti vrč in odkrhnjeni kozarec poleg ugasle peči in železne postelje se mu zde kakor pošast. Električna žarnica je pritrjena nad vrati in njena slaba svetloba se zdi potuhnjena in žaljiva. Ledeni cvetovi so prekrili šipe, ven se nič ne vidi. Žvižg burje zmeraj močneje stresa okna. Vsega tega pa mladič skoroda ne sliši. Naslonil je glavo na roke in premišljuje, zakaj mora vse tako biti. Nato mu bega pogled — kakor brez zavesti — in šteje prste na lastni roki. Roke so mu modre, a noge lesene od mraza. Ko je zgrabil časnik z mize in ga zmečkal in vrgel na tla, reče z zamolklim glasom1: — Žlempe, prodane in lažnjive. Oblečen, kakor je bil, se je zleknil v posteljo, a solze so se vsule na blazino in odeje. Skozi polsen je slišal iz sosedne sobe, da bije ura tri po polnoči, šele v tem času je nekako zaspal. Kdo je ta mladič, ki leži v samotni sobi in nemirno spi? V uredništvu »Narodnega lista« mu vsi neprestano govore, da ne ve, kaj je življenje, da se ne zna znajti, kakor se drugi znajo, in da ne bo iz njega nikoli spreten in pravi časnikar. Sicer je delal kakor črv, toda v listu so tiskali prav malo tistega, kar je napisal. Zato se je zdelo, kakor bi ne delal in kakor bi bil nesposoben. Ko se je potožil radi takega postopanja in pripomnil, da da za list vsak dan več rokopisov kakor vsak drugi, so mu takole odgovarjali: —■ To ni primerno za naš list. — ? — Vi ne znate pogoditi, kaj je potrebno naši publiki. — ? — Naš list je neodvisen, mi se ne smemo nikomur zameriti. — ? — Vi niste za časnikarsko kari-jero; namesto da bi se oovzpenjali zmeraj više, stopate po družabni lestvici zmeraj niže. Tale mladič, takrat še novinar-sko-reporterski zmešnjavec, je imel res globok občutek za pravico. A prav to ga je oviralo, da se ni vzpenjal po lestvici te in take družbe in njenih neodvisnih listov zmeraj više. Toda tega takrat ni dobro razumel in njegov lastni položaj mu ni bil jasen. O vsem tem ni sploh resno razmišljeval. Napitan z literaturo raznovrstnih pojmovanj, bister od narave, sin uradniške družine, ki so v njej samo med štirimi zidovi grmeli proti krivici, sicer pa se bali za službico, se je iz tega mladiča zmehuril tip idejno konfuznega poštenega meščana. Trpel je radi krivice, najsi se je pripetila kjerkoli in komurkoli, prepiral se je z vsemi onimi, ki se je v njihovi družbi sukal, mešal je pojme o vsem in o vsaki stvari in bil je specijalist v tem', da je nalival novo vino v stare posode. Takole. Ko slavi bančnik Kuzmič tridesetletnico zaslužnega dela na polju takozvanega narodnega gospodarstva pa ko govori ta bančnik Kuzmič slavnostni govor, poln patrio-tičnega navdušenja in nacionalnega napenjanja, takrat je mladič divjal in se penil ob ustih: — Prekleta beštija! Kaj pa sem potem jaz, ko se je on tako zaljubil v narod? Kakšen vražji nacionalist je ta Kuzmič, ki je s svojim gospodarskim sistemom pokradel milijone temu svojemu dragemu, narodu? Denar posoja podeželskim oderuhom, ki z njim odirajo kmete, posoja ga industrijam, ki z njim izrabljajo delavce. Cepec z izbuljenimi očmi in neki dan sem ga še opomnil, naj jie blebeče karsibodi, a on se mi nasmeji in pravi: »vidi se, da ste še mlad.« Počasi žre tako mladič samega sebe in se strašno jezi, da nekaki sumljivi tipi izrabljajo čarobno besedo nacionalizem, da jo nepravilno razumejo, pačijo in sploh uporabljajo. Ta beseda je bila mladiču mistična posoda, napolnjena z nekako absolutno lepoto in absolutno pravico. Na to pravico je zmeraj mislil, samo takrat se ni mogel spomniti nanjo, kadar se je pečal z raznimi vprašanji o monopolih in zasebni lastnini. Temu mladiču torej sploh ni prišlo na um, da bi se ti njegovi, še nedoločeni ideali imenovali kako drugače, da imajo mogoče Kuzmiči prav, a ne on, ni li to podzavesten poizkus, da bi obnovil nekaj, kar je že v pokoju, da bi novi pojem1 vtek-nil v stari okvir, da bi v staro posodo nalil novo vino. Koliko je na zemeljski obli takih sentimentalnih in nezavednih ljudi, ki se vnemajo za nekako absolutno in objektivno pravico, a tekajo krog nekakih Kuzmičev s prošnjami in zaklinjanji, naj uvažujejo njihove sanje, da postane lepše na svetu in da Kuzmiči prenehajo biti Kuzmiči. Zastrupljen z ideološkim pojmovanjem in okužen z neozdravljivim občutkom pravičnosti, se zdi, kakor bi mladič mislil, da je Kuzmič padel z Marsa, da je on Kuzmič ne glede na življenske pogoje, v katerih živi, iz katerih je vzrasel in ki jim živi. O teh pogojih mladič takrat ni znal razmišljevati. A najbolj čudno je, da tega niti poskušal ni, in tako je prišel v sekto pasivnih mučenikov. V resnici se je vsemu čudil. Nevednost je vrelec čudenja, in ko ta vrelec usahne, tedaj se vsako čudo v treh dneh razjasni. Tako se je takrat čudil, da Kuzmič ne more spoznati, da ne sme biti več Kuzmič, čudil se je, da Kuzmič ne preneha delati onega, česar bi ne smel delati v interesu naroda, ki se je vanj na proslavi tridesetletnice svo- jega dela tako nenadoma zaljubil. Ali je mtladič spoznal, da zahteva prav za prav samoumor tegale Kuzmiča? Toda Kuzmič se ne ubija, ko pa ima prav obraten posel. Kaj naj torej napravi? Tu, na tej točki, se je skušala mladiču približati neka skolzka prikazen: — Da se vam predstavim, jaz sem Desperacija. — Ne, ne, to ne, nikdar! Kot intelektualec, ki nima nobene zveze s stvarnostjo, je mladič še naprej vodil brezkončne polemike v družbi, ki ni vanjo spadal, ki pa je bil v njej zaposlen. Motite se pa, če menite, da se je mladič takrat samo skušal približati onim, ki jim Kuzmiči jemljejo vse, ki pa je mladič zanje tako globoko čuvstvoval. Po proslavi Kuzmičeve tridesetletnice je prišel zvečer v uredništvo, zdik-tiral je strojepiski, ki je ostala ravnodušna, poročilo o proslavi, stopil v sobo glavnega urednika »Narodnega lista«, oddal ga brez besede in se vrnil za svojo pisalno mizo. Čez pol ure ga pokliče glavni urednik: — Človek božji, ali ste znoreli. — Zakaj? —j Kako ste le mogli zdiktirati tako poročilo o proslavi? Tule, kadite, sedite malo, jaz vas ne razumem. — Poročilo je točno, to je resnica. — Pa, človek božji, nisem vas poslal, da mi pišete o nekakih resnicah, marveč o proslavi Kuzmičeve tridesetletnice. Kakšno zvezo imajo s to stvarjo reveži in tele vaše sentimentalnosti? To je vaše privatno prepričanje, ki se ga jaz ne dotikam (ta vaša osebna nota je lahko tudi hvalevredna), toda vse to nima nobene zveze s poročilom o proslavi. Pravi časnikar mora opisovati samo ono, kar vidi. — To se vidi! — A kaj bi se videlo? To so samo vaše osebne pripombe, ki absolutno ne spadajo v to stvar. Kako le pride v proslavo vprašanje revščine? To so posebna vprašanja, proslava pa je proslava. Torej vidite, da niti objektivni niste. Tu ni nobene zveze; torej, kadite, prosim. — Je zveza. Tam je neka dama nosila obleko, ki je stala devet tisoč dinarjev. Ali veste, koliko tiso-čev delavcev in delavk je, ki ne dobe toliko niti ne za leto dni težkega dela. Potem je bilo zelo mnogo ovratnikov z dragocenimi biseri. To je približno... — Nehajte, človek božji! Ali sem vas poslal, da mi v listih kritizirate proslavo, ki je družabni dogodek? Saj niste pri zdravi pameti. Sicer pa, saj se razumemo. Razumem vas, no... saj veste, mied nama povedano, tudi jaz sem za pravico. Vi morete imeti, ponavljam, prav z neke, recimo, določene točke gledanja. Ponavljam, ta nota pri vas more biti tudi hvalevredna, toda to ne spada v naš list. Časniki morajo pisati za publiko, časniki žive od prodaje. To je kupčija in vprašanje pravice ne spada sem. Časniki so trgovsko podjetje... — Ha! Če vam je za višjo naklado, bi list najbrže bolje šel, če bi pisali samo o potrebah siromašnega sveta, a vse te Kuzmiče in njihove pomagače bi lahko poslali k vragu. Bolje je izgubiti nekoliko Kuzmičev in dobiti sto tisočev drugih. Če že gledate vse s trgovskega stališča, tedaj... (mladič je tedaj mešal vse mogoče). Mladič je tedaj smatral za resne urednikove besede, da žive časniki od prodaje. Kot veseli otrok romantike je menil, da je tu govor o prodaji posameznih izvodov, ne pa o prodaji vesti. Glavni urednik se tu nasmehne, vrne mladiču poročilo in vstane: — Dobro, dobro, sedaj ne utegnem. Kakor sem torej rekel, pome-čite te svoje sentimentalnosti iz poročila in mi ga prinesite čim preje. Veste, vi ste še mlad. Morate se Vživeti v svoje delo. Časnikarstvo je delo, ki zahteva okretnosti in intuicije. Pravi časnikar mora uganiti, kaj je v interesu lista. Samo tako se da napredovati. Namesto da se dvigate po družabni lestvici, padate po njej zmeraj niže. Pišete mi poročilo o proslavi, a opsujete slavljenca. Pošljem vas na kongres pridobitnikov, pa pišete ironično. In ono poročilo s profesorskega zborovanja? In kaj ste mi napravili z advokatskim kongresom. Končajte torej to poročilo, kasno je že, in list mora v tisk. V drugi sobi sedi sedaj za pisalno mizo mladič in črta v poročilu svoje sentimentalnosti, kakor jim pravi glavni urednik. Z vijugastimi potezami peresa gre preko nekaterih odlomkov v poročilu in zdi se mu, da pri vsaki potezi peresa nekoga ubija in da v precepu cvili vest. Ko je uporni »zmešnjava« to operacijo dokončal, odda trudno in ravnodušno rokopis. — Prosim. — Dobro, hvala. Pojdite sedaj k večerji in se kmalu vrnite. ... Mimo gredo odmetovalci snega z lopatami. Dve deklici hitita z dela. Neki pijanec se ziblje po pločniku in sam sebi nekaj dokazuje. Skozi meglo se pojavljajo obrazi, mežikajo z očmi in gredo dalje. Omahujoč po ulicah z mučnim občutkom odgovornosti in deficita je stopil mladič na koncu trga v go.-stilno in naročil večerjo. Pri sosedni mizi klepeta večja družba o politiki, o ženskah, o športu, kartah in dnevnih dogodkih. Vse te besede so tekle mimo mladiča kakor kalna voda, je zamišljen in silno nerazpoložen in zbudi ga šele tale dialog: — Moj dragi, Kuzmič je močan in vpliven. Videl boš samo, kakšna klobasa bo izšla o tej proslavi v »Narodnem1 listu«. To je list »Indu-strijsko-trgovske banke«, a večino delnic te banke ima Kuzmič. — Oh, o tem Čivkajo že vrabci na strehah. »Narodni list« je predvsem Kuzmičev. Mladiču je kri udarjala v licih. Brez večerje odhiti v uredništvo. Ali sem zadnji človek, ki je to zvedel, ko pa tam vedo to že vrabci na strehah? Nepoboljšljivi in ukoreninjeni idealist je šele sedaj doumel, kaj so časniki in kje prav za prav dela. Ha! prekleti podleži! »Narodni list«? Kuzmičev list! Figov list! Torej tako je? A meni tu tale glavni urednik, ta potuhnjena žaba, govoriči in kvasi o neki časnikarski objektivnosti in o časnikarski spretnosti in o neki družabni lestvici, po kateri bi se moral dvigati. — Kaj je, še niste šli večerjat? — Že. Najedel sem se, preobjedel sem se in sit sem vsega. Prosim vas. dajte mi malo tisto poročilo o Kuzmičevi proslavi. Ali ste ga že poslali v tiskarno? — Ne. Tu ga imate. Kaj boste popravljali, dobro je sedaj. Mladič je s poslednjimi ostanki romantike v sebi vznemirjeno raztrgal in zmečkal poročilo in vrgel male koščke v koš. — Norčavost božja, kaj ste napravili? Poročilo o proslavi mora biti v listu, brez njega ne smemo iziti! vrešči in se peni glavni urednik. — Verujem vam! pravi mladič mirno in cinično. — Kaj je to? Kaj pomeni to? Kako se obnašate? Kakšen ton je to? Ton, gospod! Opozarjam vas. da bi mogla zadeva prekoračiti meje! — Zadeva je meje že prekoračila. Doslej sem menil, da sem so-trudnik »Narodnega lista«, narodnega, poudarjam to, bil pa sem v resnici Kuzmičev nameščenec. Glavni urednik se je vidno trudil, da bi ne bil podoben lopovu, ki so ga zalotili. Usede se na stol, obraz se mu podaljša kakor vreča in dahne: — Kako to mislite? — Kako mislim? Tako, gospod glavni urednik, da se midva medsebojno izključujeva. S tem sva končala. Pokonci in z vedrim obrazom je šel mladič domov. Toplo in mehko zadovoljstvo se kakor poplava razliva po njem, čuti se kakor človek, ki je v skrbeh begal po pragozdu, iščoč izhoda, zdi se mu, da skoraj fizično občuti, kako se šele sedaj poraja v njem neki zmisel, da človek sploh živi. Kako vesel je, da je temu najemniku končno povedal tisto, kar je že davno megleno slutil. Zavestno stopa po lestvici navzdol, toplota je v njem, ker ve, da je to prava pot k ljudem. A kaj sedaj? Od česa boš, mladič, živel? Živel? A glej, kako omahuje oni kulij po predmestjih Šankhaja, kaj naj poreko one pošasti, ki blodijo po Majdan-peku ali ki kujejo v tovarni olja za 3.60 okove za lastne roke, kam s trupli, ki so obležala po rdečih cestah venezuelskih, kje so tista črna življenja, ki potujejo po sedem sto kilometrov daleč po Afriki s kamnom na svojih ramenih? Glej, ali sem mar sam? Ali ni moja zavest vzrasla iz Golgote milijonov, čigava je domovina, ki je grobnica človekove zavesti? Kje sem bil doslej? Kaj sem doslej napravil? In koliko časa sem izgubil? Dolgo v noč se je porajal človek, medtem ko je burja ječala pod njegovimi okni. Ali so kdaj padale na to blazino in na te odeje toplejše in lepše solze? Dekleta, ženski in moški cenijo dober učinek že 32 let preizkušanih proizvodov: Fellerjeva Elsa-pomada za obraz ter zaščito kože, za negovanje obraza, vrata in rok, proti solnčnim pegam, sojedcem itd., nadalje Fellerjeva Elsa-pomada za rast las, za kožo glave, proti prhljaju, izpadanju las itd. — Dva lončka ene ali po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnaprej poslanih 40 Din pri lekarnarju Feiler, Stubica Donja, št. 788, Savska banovina. Ako se pošlje 48 Din vnaprej, se priloži še eno Fellerjevo milo zdravja in lepote »Elsa«. rabius, Maribor: Fantazija Obstoji vprašanje, kakšne posledice bo imela današnja gospodarska kriza za poseljenost in kulturo Slovenije ter za kmetijstvo sploh. Splošno znano dejstvo je, da je žitnica starega Rima, Libija, danes pustinja, kjer o prvenstvenem pridelovanju žita ni govora in kjer se s trudom preživljajo redki nomadi z žitom. Prav tako znano je dejstvo, da je v srednjem veku pri nas vinogradništvo segalo v bližino Ljubljane, na Trojano in na Koroško, kjer izginjajo prav danes zadnji vinogradi okoli Žitare vasi. Ravno tako je znano, da imamo od naše še nedavno močne ovčjereje danes le še njene ostanke, ki pa služijo samo še za domačo, hišno uporabo. Podobno je z lanom, ki je postal v mnogih ravninskih poljedelskih krajih mladi generaciji že neznana rastlina. Kot v kmetijstvu opažamo v zgodovini tudi propadanje industrijskih obratov. Glažute na Pohorju in železarne na Karavankah so danes razvaline; še bolj znan primer pa so razvaline ogromnih železnih tovarn na Prevaljah. Vsa ta dejstva so spomeniki nekdanjih gospodarskih panog, ki posameznih gospodarskih kriz niso mogle in znale premagati. V zvezi z današnjim propadanjem kultur pa se vedno bolj in bolj opušča obdelovanje zemlje. Naša kraška kmetska posestva že dalje časa ne morejo preživljati domačega prebivalstva in radi nerentabilnosti se naše gorske kmetije opuščajo v vedno večji meri. Kmetsko prebivalstvo ne sili v mesto radi razvad ali novotarskega mišljenja, temveč radi tega, ker na rodni grudi ne more živeti, razen začasno. Stare navade so jako lepe narodopisne stvari, ki pa se lahko vzdržijo samo na starih gospodarskih in kulturnih predpogojih, ki so pa že davno minuli. Z uveljav- ljanjem stroja v današnjem gospodarstvu postaja industrija tisti čini-telj, ki oživlja in vzdržuje gospodarsko življenje. Pri ogromni pomno-žitvi prebivalstva v zadnjem stoletju je v Sloveniji in v Srednji Evropi ostalo kmetijsko prebivalstvo bistveno v isti množini, v kateri je bilo pred stoletjem;, število prebivalstva pa je dvignila industrija in trgovina. Že samo ta činjenica nam poleg drugega priča, da je naše kmetijstvo relativno v zastoju in da se dviga današnje gospodarstvo predvsem z industrijo in trgovino. Se bolj pa nam to potrdi statistika o količini kmetijske in industrijske produkcije danes in n. pr. pred sto leti. Iz tega pa sledi: Razprostranjenost in mesto kmetijskega kakor vsakega gospodarskega udejstvovanja se izpreminja. Vzrok temu so velikost posamezne gospodarsko in geografsko enotne pokrajine, nje prometna lega, nje sposobnost za razvoj produkcije, intenzivnost gospodarskega udejstvovanja ter kulturna višina prebivalstva. Ogromne ravnine Jugovzhodne Evrope, Severne in Južne Amerike so že same po svoji izobliki naravno usposobljene za lažje in aktivnejše kmetijstvo kot pa n. pr. gorata Srednja ali Južna Evropa. Prirodna plodnost teh planjav pa je zopet osnova za cenejšo produkcijo v masah, s katerimi naši hriboviti kraji ne morejo vzdržati nobene primere. Lega glavnih producentov kmetijskih pridelkov v obeh Amerikah in v Jugovzhodni Evropi ob plovnih rekah in v bližini morja pa omogoča poceni prevoz po vodi in poceni ponudbo tudi na oddaljenem trgu. Visoka kultura je razvila tudi sorazmerno visoko intenzivnost kmetijstva v Severni Ameriki, kar omogoča večjo produkcijo in nižjo ceno. Tako je velikost, rodovitnost in ugodha promet- ha lega posameznih pokrajin v Jugovzhodni Evropi, Severni in Južni Ameriki ustvarila v drugi polovici XIX. stoletja nove velike producente kmetijskih pridelkov, ki so začeli pritiskati k tlom s svojimi izdelki kmetijsko produkcijo zlasti v Srednji, Zahodni in Južni Evropi. Z nastopom tuje kmetijske konkurence se je skušalo ogroženo evropsko kmetijstvo obvarovati proti njej. Slovensko kmetijstvo predvsem s tem, da je obrnilo svojo glavno pozornost od poljedelstva k živinoreji, k vinarstvu, sadjarstvu in gozdarstvu. Razvoj železniškega prometa je omogočil slovenskemu kmetijstvu izvoz v industrijske, zlasti alpske in sudetske kraje. Na isto pot so se podale tudi druge, zlasti severne države; visoka kultura teh zemelj pa je omogočila, da so te dežele obenem s preokretom v druge kmetijske panoge tudi izredno poglobile in ojačile intenzivnost v novih kmetijskih panogah. Najbolj znane so v tem oziru Danska, Holandska, pa tudi Velika Britanija s svojo živinorejsko, Belgija in Nemčija s poljedelsko, Finska, Švedska in Norveška pa z gozdarsko produkcijo. Z drugo besedo: vse te zemlje so posamezne kmetijske panoge industrializirale. Posledice so se pokazale takoj: Konkurenca Jugovzhodne Evrope in obeh Amerik je udarila predvsem tiste dežele, ki niso znale kar dovolj intenzivno izpopolniti svojega kmetijstva. To velja prav tako za predvojno dobo, kakor tudi za čas po vojni, n. pr. za takozvani ruski dumping. Take zemlje so bile prisiljene, da so zavarovale svoje kmetijstvo s carinskimi mejami ter mu s tem osi-gurale domači trg; pri tem pa je šel v izgubo velik del izvoza, kar je za poglobitev intenzivnosti v kmetijstvu najvažnejše, vsaj kar se tiče naših domačih razmer. Kriza je s tem postala ostra. Kajti s tem se je naše kmetijstvo približalo položaju kmetijstva v deželah, ki je propadlo kot n. pr. ovčjereja, pridelovanje lanu itd. Obdržalo je v bistvu domači trg, izgubilo pa tuja tržišča. To pa je v zgodovini pomenilo vedno začetek propadanja. Gospodarstvo posamezne pokrajine ali pa posamezne gospodarske panoge so propadle, ko so izgubile tuja tržišča, in ker niso umele razviti gospodarstva in kulture na času primerno višjo stopnjo, ki bi omogočila nadalnji in ponovni razmah. Vprašanje nastane, kaj bo z bodočim razvojem našega kmetijstva? Kot rešilna bilka se navaja običajno Panevropa. Podrobna proučitev Panevrope z gospodarskega stališča pa nam pokaže, da bi se v okviru Panevrope položaj naše industrije nedvomno poslabšal, kmetijstva pa prav nič izboljšal. Zadnje vsled tega, ker bi nujno prišle v sestav Panevrope tudi evropske kolonije, od katerih so zlasti francoska Severna Afrika, britanska Kanada in Avstralija ogromni producenti žita. Danska, Holandska, Švica, Švedska in Finska so največji svetovni producenti mlečnih proizvodov, kot sira in sirovega masla. Švedska, Finska in Norveška so za Kanado največji — večji kot n. pr. Sovjetska Rusija — izvozniki lesa in lesnih izdelkov. Že na teh primerih vidimo, da Panevropa kot carinska unija našega kmetijstva dvigniti ne more; to tudi ne v tem slučaju, če ostane Velika Britanija izven Panevrope. Kajti glavni konkurenti naši živinoreji, vinogradništvu, sadjarstvu in gozdarstvu ostanejo v Panevropi vključeni. Kaka so pota za ozdravljenje našega gospodarstva, to je vprašanje, s katerim si beli danes glavo ves svet. Zgodovina pa nam jasno kaže, da se vsaka kriza reši samo na dva načina: ali z racijonalizacijo ter s smotrenim gospodarstvom, ali pa s padcem- nazaj; torej napredovanje ali nazadovanje. Če gledamo naše kmetijstvo s teh dveh vidikov, potem moramo z mnogimi gospodarskimi politiki priznati, da imamo v Srednji Evropi velike površine zemlje, kjer bi se v slučaju, da ležijo te površine n. pr. v Severni Ameriki, sploh ne obdelava-le, ker se njih obdelovanje ne izplača. Vzemimo za primer samo naše kmetijstvo v senčnih hribovitih ali pa na mnogih suhih kraških krajih. Kmet se muči leto in dan od zore do mraka in rezultat njegovega dela je borno životarenje, da ne rečemo borba z lakoto. V visokih legah se gozdarstvo radi stroškov pri spravilu ne izplača, organizacija prometnih sredstev pa manjka. Poljedelstvo in travništvo na peščenih tleh z majhno plastjo žive prsti ubijajo nalivi ali pa suša. Prehod na druge panoge kmetijstva je v takih krajih nemogoč. Posledica tega je bilo predvojno izseljevanje, ki pa je danes v taki meri, da bi nadomestilo aktivno gospodarstvo na posestvu, nemogoče. Danes pa ne ostaja kriza omejena samo na kmeta v hribovju, ampak nastopa s padcem cen pri kmetijskih pridelkih v vedno večji meri tudi pri kmetu v ravnini. Najmanj se čuti to v bližini mest, kjer uporabijo mesta ali pa industrijska središča velike dele kmetske produkcije. V večji oddaljenosti od mest in industrije pa kmet svojih pridelkov ne more spečati v denar. Naše kmetijstvo je pač navezano predvsem na domači trg in šele v drugi vrsti na prodajo v tujini. Obdelovanje naših kmetskih posestev je, razen v ravnini brez prodov, težko. Na malih površinah kvečjemu srednje rodovitne zemlje mora kmet uporabiti preveč delovnih sil v primeri z uporabo delovnih sil in strojev na rodovitnejših planjavah Jugovzhodne Evrope, Severne ali Južne Amerike. Vsled tega lahko nudijo ti kraji vsled lažjega in cenejšega pridelovanja, vsled1 večje rodovitnosti zemlje in vsled ogromnih produciranih količin svoje pridelke na velikih evropskih agrarnih tržiščih po mnogo nižji ceni kot n. pr. slovenski kmet, ki ne more nastopati na istih tržiščih s predelanimi kmetijskimi proizvodi, kot dela naprednejši holandski, danski ali švedski kmet, ki s tem skoro ne občuti konkurence manj napredne Jugovzhodne Evrope, Severne ali Južne Amerike. Za bodočnost pa so v današnjem položaju izgledi še težji, ker čakajo še velika ozemlja Afrike, Severne in Južne Amerike, da se sploh začno smotreno kmetijsko izrabljati, nakar bo boj na svetovnih tržiščih še težji. Naravno pa postane s tem v bodočnosti kmetijstvo v mnogih naših krajih še manj rentabilno, kot je to že danes. Predvsem bodo to občutila višja hribovita posestva, kjer je obdelovanje najtežje in kjer je vsled lege in sestave tal racijonalizacija vseh panog kmetijstva večinoma nemogoča. Prav tako pa je v današnjih prometnih razmerah nemogoč padec nazaj v kmetsko gospodarstvo pred sto leti; nevarnost pa obstoji, da bo v takih krajih prebivalstvo nazadovalo v kulturnem pogledu. V takih krajih bi lahko pomagala samo bližnja industrija. Položaj naše industrije pa je zopet sličen položaju našega kmetijstva; samo, da dela naša industrija še v mnogo večji meri za domači trg in še v mnogo manjši meri za izvoz, kot pa naše kmetijstvo. Vsled tega in vsled male produkcijske sposobnosti tudi ona ne stoji na višini, da bi lahko vodila borbo za večja izvozna tržišča. Vzemimo za primer samo gozdarsko industrijo. Danes, ko zahteva svetovni trg predvsem industrijske izdelke iz gozdarstva, n. pr. celulozo, producira naša lesna industrija še vedno v prvi vrsti jamski in stavbni les kot pred 20—30 leti, s čimer se je že a priori izločila z naj večjega svetovnega trga za les in lesne izdelke, iz Zedinjenih držav Severne Amerike. Posledice se čutijo v industriji sami, ki ne more napredovati, in v kmetij- stvu, ki propada vsled zaostale usmerjenosti industrije. Podobno je s trgovino s poljedelskimi pridelki. O vpogledu v trgovsko žvljenje, n. pr. naših trgovcev s hmeljem — z redkimi izjemami — lahko izpregovorijo marsikaj ljudje, ki se bavijo s hmeljarstvom. To stanje naše industrije in naše trgovine pa postane še težje za našo celokupnost, ker je z njim zvezan položaj našega kmeta in delavca. Pa recimo, da je naša industrija in trgovina s kmetijskimi pridelki na višku. Ali se bo še izplačalo obdelovati kmetu v višini polje, gojiti travnike itd., ko mu na istem prostoru nudi isti dobiček gozd, ali ko ima sam delo kjerkoli v industriji? Odgovor je jasen: V tem slučaju bi v visokih legah gozd prekril sedanja polja in travnike. V resnici se to že dalje časa dogaja in tudi tempo tega razvoja postaja zlasti v okolici industrijskih krajev vedno hitrejši. V današnjem razvoju sta industrija in trgovina oni dve gospodarski panogi, ki udarjata takt in tempo vsemu gospodarskemu življenju in tako tudi kmetijstvu. Brez industrije in trgovine, ki sta na višku, je tudi težko možno racijonaliziranje kmetijstva, ki je drugi predpogoj za rešitev današnje krize. Pri racijonalizaciji pridejo v poštev one kulture, katerih produkti so sposobni za izvoz; na drugi strani pa ojačanje notranjega trga. V prvem pogledu je pokazalo zadnje čase pot zlasti sadjarstvo, v drugem pa tujski promet. Racijonaliziranje kultur bo moralo omejiti nerentabilne kulture samo na domačo in lokalno uporabo ter dvigniti rentabilne, in sicer o pravem času. Racionalizacija pa bo v naših hribovitih, pa tudi prodnatih krajih opustila večino poljskih in travniških kultur. Namesto zemlje, ki zahteva za malo pridelkov preveč delovnih sil, se bo razrastel gozd. Namesto poljedelstva v ravnini bo dobilo večjo veljavo vrtnarstvo in travni- Štvo, vinogradništvo pa se bo se mnogokje umaknilo gozdu in sadovnjakom«. V zvezi s tem- bodo počasi na marsikateri gorici izginile zidanice in viničarski domovi in zredčile se bodo kmetije na naših hribih, tako da bo še samo tu pa tam katera pričala kot dokument o poseljenosti na pobočjih naših planin od konca srednjega veka dalje pa do dobe visokega kapitalizma. Namesto njih pa bodo raztresene tujskoprometne postojanke nudile odmor človeku, ki se bo vedno bolj priseljeval k prometnim sredstvom in na njih osredotočil svoja bivališča. Vzporedno s tem pa bo šla industrializacija kmetijstva, v zvezi z njo pa specijalizi-ranje v posameznih kmetijskih panogah, specijalizacija, ki bo razbila kmeta v toliko posameznih strok, kolikor jih nudi poljedelstvo, živinoreja, oziroma kmetijstvo sploh. Pomen posamezne stroke pa bo rastel ali padal obenem s potrebami na trgu, kot danes pri obrtnikih. Tempa v razvoju svetovnega gospodarstva današnja kriza ne bo ustavila; to dokazuje zgodovina dosedanjih gospodarskih kriz. Zgodovina nam istotako kaže, da pospeši vsaka kriza racijonalizacijo gospodarstva; z njo pa je vedno v zvezi večja ali manjša izprememba v poseljenosti pokrajin, ki so v krizi, in pa nova socijalna diferenoija. Z obojim pravkar navedenim pa bo današnje kmetijstvo kot zadnji ostanek avtarkije iz dobe naturalnega gospodarstva prenehalo; obenem pa bo vsled večjega stika s sodobnimi strujami nehalo biti steber konservativnosti, ter se bo sodobnosti pri-lagojevalo mnogo hitreje kot se pa lahko danes. Posledica tega bo mnogo hitrejši razvoj gospodarskega in kulturnega življenja, kot je danes; istotako bo zveza kmeta bodočnosti z zemljo mnogo bolj rahla, kot je danes. Vsak pogled v bodočnost je kolikor toliko fantazija; to velja zlasti za tistega, ki živi s svojimi mislimi v preteklosti. Fantazija, ki gleda z realnim pogledom v bodočnost, pa ni utopija; utopija je samo za onega, ki se boji vsakega realnega in pravočasnega razmišljanja o naši bo- dočnosti. Vsaka pot k napredku in v bodočnost pa je trnjeva. Pravočasno tozadevno fantaziranje pa mogoče le omili v kakem pogledu težave trnjevih poti posameznika in celotnosti. Angelo Cerkvenik: Piccolo Aristokracije, tiste, ki se je vozila na izprehod s čilimi konjiči v udobnih kočijah, aristokracije, tiste, ki ji je romantika brezdelja in uživanja bila kakor zrakoplovu propeler, tiste aristokracije že oddavna ni več. Samo še spomeniki so ostali, nekoliko že okrušeni, pobledeli, nekateri tudi že pozabljeni... Med njimi je še čudežno živ Dubrovnik! Da, Dubrovnik je med tistimi zelo redkimi mesti, ki skoraj malce preglasno, vendar pa aristokratsko diskretno zrcalijo viteško romantiko preminule aristokracije. O, Dubrovnik ni navadno in vsakdanje mesto, Dubrovnik je košček srednjega veka, ki ga je muhasta usoda po čudežnem! naključju vrgla v dobo plebejskih prevratov in nedostojnih hrepenenj sužnjev. Ves začuden gleda na golazen, ki se je dvignila iz globin pekla in naenkrat hrepeni k solncu. Najbolj ljubijo Dubrovnik dobro vzgojene gospe in antiko ter klasiko ljubeče gospice, ki v prijetnem dolgočasju brezdelja sanjajo o vitezih na čilih konjih, gospe in gospice, ki se včasih oblačijo v nošnje svojih aristokratskih prababic ter se nato ure in ure ogledujejo v beneških zrcalih ... Včasih katera odkrije Dubrovnik ... Tudi milostna gospa De Paoli iz Verone ga je odkrila. Njen sin je kupoval les tam po Bosni, pa je nepričakovano sredi barbarskega gozda odkril sen svoje mamice... — Ah, moja zlata mamica mora to videti! Gospa De Paoli Bianca te priložnosti res ni niti mogla niti smela zamuditi. S seboj je pripeljala svojo lepo psičko Leli jo. Gospa je bila zelo nežna in psička skoraj nič manj. Psičko je bila pred dvema letoma, ko je na Japonskem preganjala dolgčas, kupila ter jo je poslej nosila, koderkoli je hodila. Leli ja je bila vsa črna kakor svetomiklavževski parklji, vsa drobna; dolga svilena dlaka se ji je lesketala v solncu, velike oči so ji bile vedno vlažne, kakor da je venomer hrepeneče tožila po domovini... Gospa Bianca je psičko Lelijo neizrekljivo ljubila, zakaj zdela se ji ni nič manj ljubezni vredna nego njena biserna ovratnica ali njena dragocena zapestnica. Tudi Dubrovnik je vzljubila, saj je v Dubrovniku bilo dovolj dostojne družbe i zanjo i za njeno psičko... — O, presladko mesto! je včasih zavzdihnila, ko je slonela zvečer ob ograji verande ter zrla na morsko ravan, ki se je razprostirala tja do oblakov. Celo morje je bilo tukaj docela drugačno nego kjerkoli drugod. Tako tiho in ponižno je udarjalo ob skalnate bregove, tako božajoče, malone poljubljajoče je ob- jemalo vznožje verande. Nič grožnje ni bilo v njem, nič vulgarnega ... Samo pravljica, sladka in opojna, svilena, kakor lasje' davnih princes, ki so pred mnogimi leti vzbujale občudovanje navdušenih in viteških kavalirjev. O, Ivan Kos: Berač Godba je igrala... Jazz-band! Kako je neki ta plebejska godba zašla semkaj? Takšna disonanca! Poklicala je prvega natakarja in mu velela: — Tukaj imate stotak, godba pa naj igra Beethovena! Ste razumeli? Od tedaj je godba igrala samo še Beethovena. Da, da, Beethoven! Kakor da se je rodil v Dubrovniku ... Ah, ne, saj Beethoven ni ljubil aristokracije ... Pa to je bila zgolj njegova ekstravaganca ...; kot velikemu muziku, ki je v svojem srcu kljub vsemu bil aristokrat par exellence, mu moramo tudi to zablodo odpustiti... Vse je bilo mirno, samo Beethoven ... Le tam spodaj so hodili mimo umazani ljudje, so se ustavljali ob ograji ter s solzami v očeh poslušali Beethovena ... Misera plebs ... Zopet je poklicala natakarja: — Poglejte tam ob ograji na cesti... saj pogled na te ... zagreni človeku ves užitek! Nič več niso smeli poslušati, nič več... Mesec je sijal. Qospa je priprla oči. Prekrasna gospa! Bele grudi so malce nagajivo po-kukavale izza črne svile, seveda nad vse diskretno, kakor se za dobro vzgojeno patricijko spodobi. Skozi polpriprte trepalnice je sanjavo zrla okrog sebe. Tam ob vhodu v hotel je stal — paž... Bil je lep paž! Pozabiti ne smemo, da smo v Dubrovniku in da igra godba Beethovena, ki ga gospa Bianca tako ljubi kakor svojo japonsko psičko, svojo biserno ovratnico ali svojo dragoceno zapestnico... Da, tam pri vratih je stal piccolo Žorž. Doma ga niso tako klicali, doma so m.u pravili: Jure. Priznam, da mi je bilo to ime nerodno napisati; v to kroniko takšno vulgarno ime res ne spada. Ampak včasih je tudi malce resnice potrebno, vsaj malce! Hotelir, ki pozna svet, je piccola koj ob njegovem prihodu v hotel prekrstil. Imenoval ga je Žorža. Prej je tam po Bosanki pasel ovce in mu je bilo zelo lepo Imel je zlatordeče lase in prelepe modre oči. Zlati gumbi so se mu kaj lepo podali. Stal je ob vratih ter pazil na vsak mig gostov. Bil je zdaj tu zdaj tam*. Imel je komaj šestnajst let in je bil nežen kakor deklica. Milostna gospa De Paoli ga je tiho, z žametastim glasom poklicala: — Žorž! Žorž je urno skočil ter se globoko priklonil: — Milostna gospa želi? — Žorž, vi ste nedvomno potomec kakšne obubožane plemenitaške rodbine? Žorž je vedel, da ne sme reči: ne. — Tako je, milostna gospa! Gospa se je milostno nasmehnila. — Žorž, pridite zvečer, preden bom legla spat, k meni... soba 99. Piccolo se je zopet globoko priklonil. Žorž je ljubil. Resnično ljubil. Hčerko vratarja nekega hotela. Vem, vem, banalna in vsakdanja ljubezen, a Žorž je bil tako zelo srečen. Palme in kakteje in sinje morje se je naslajalo ob njuni ljubezni... Mesec je sijal, morje je pelo... Sonja pa je bila kakor... ah, zakaj samo kakor? Bila je resnična princesa, ki ji je bil smeh kakor zeleni pomladni solnčni žarki. O, Žorž je bil ves njen, Žorž bi bil brez vsakršnega pomisleka dal zanjo tudi svoje življenje. Žorž je potrkal. Gospa je sedela na postelji v svileni srajčki in svilenih spodnjih hlačkah. Pestovala je psičko Lelijo. — Moj paž naj stopi bliže! Od daleč so prihajali akordi orkestra. Žorž je stopil bliže. — Moj paž naj stopi še bliže! Žoržu je šlo na smeh. Stopil je še bliže. — Paž naj sede svoji milostni gospe k nogam ... tako, da ... in zdaj naj ji objame noge... paž je moral svoji milostni gospe vedno objemati noge ... čemu bi bila drugače živela, ali ne? Moj paž naj pritisne svoje rdeče ličece k mehki nožiči svoje milostne gospe! Tako, tako, bravo, moj paž! Godba je igrala Beethovena in njej je bilo tako sladko... o ... tako sladko! Sklonila se je ... poljubila ga je na čelo. — Gospa sme poljubiti svojega paža, mar ne, mali Žorž? — Sme, milostna gospa! — Moj paž Žorž naj mi da svoje rdeče ustnice, naj mi da drobec svoje mladosti! Žorž je hotel odskočiti... / Milostna gospa pa je svojega paža z vso silo prižela na svoje grudi ter ga poljubila na rdeče ustnice. Žorž pa jo je opraskal in zbežal. Milostna gospa si je praske namazala s kolinsko vodo ... Jezno je siknila: — Uh, ta plebejec... Zopet je igrala godba. V Dubrovniku vedno igra godba. Vedno. Tam je lepo. Kdor je bil enkrat tam. bi hotel večno tam živeti. Gospa Bianca je skozi polpriprte trepalnice zrla mladega džigola, ki je sedel pri sosedni mizi, se dolgočasil ter kadil cigarete. — Ali bi bili tako ljubeznivi, gospod? Zaprosila ga je za ogenj. Džigolo in piccolo — oba sta urno priskočila. Džigolo je po nesreči stopil na drobno nožico psički Leliji. Psička je presunljivo kriknila ... Lepa gospa je zajokala... Žorž je onemel. Prvi natakar je ves iz sebe prihrumel k gospe. — Pokličite mi gospoda! Hotelir je ves razburjen prihitel. — Želite, milostna gospa!? — Pri tej priči zapustim vaš hotel! — Zakaj vendar, milostna gospa? Pokazala je s prstom na Žorža: — Ta ... neroda... stopil je moji Leliji na nožico ... pokličite urno zdravnika, skoraj nedvomno ji je zlomil nožico... o takšni neusmiljeni divjaki! Psička je žalostno cvilila ... kakor majhen otrok ... — Žorž, zakaj ne pazite? ga je ostro pobaral hotelir. Žorž je imel solze v očeh: — Saj mu nisem jaz stopil! — Kako ... kako pravi... da mu ni on stopil... jaz, torej, lažem? Žorž se je grdo spozabil. Moral bi reči, da je le po nesrečnem naključju stopil živalci na nogo, da ponižno prosi odpuščanja, da bo v bodoče pazil... — Lažem, ali lažem? Gospa je odločno terjala odgovor. Njena beseda je bila trda, njen pogled neizprosen: — Lažem? — Ne lažete milostna gospa, ampak jaz nisem stopil... — Torej vendarle lažem? Silovito ga je klofnila. — Lažete, lažete, lažete... je zakričal. Gospa Bianca se je ponosno vzravnala, je vzela psičko v naročje ter odšla. Elegantni džigolo, ki je doumel, da ne sme kavalir stati spričo tolikšne žalitve prelepe patricijke skri-žanih rok, je Žorža naglo in zapored dvakrat, trikrat klofnil... V Žoržu se je prebudil stari Jure. Zgrabil je prvo steklenico, ki mu je prišla pod roke, ter ga z njo krepko lopnil po glavi. Džigolo se je sesedel. Kri ga je vsega oblila... Gostje so prihiteli od vseh strani... Opljuvali, osuvali in obrcali so piccola... komaj, komaj jim je ušel. Žorž je zopet Jure. Videl sem ga v luki. Sirokopleč je postal in mišičast. Kakor jeklo je. Žaklje nosi na ladje, premog tovori, deske razklada, opeko naklada in prepeva. Sonja je pozabila nanj, zakaj Žorž je postal Jure, Žorž je postal fakin! Žorž pa ve samo to, da ima krepke mišice, da je na milijone takšnih mišic po širokem, svetu. Krepke mišice in železne pesti! Zato Žorž prepeva. In morje prepeva ž njim. Prelepa gospa De Paoli Bianca pa sanja še vedno o rdečelasem pa-žu z nebeškomodrimi očmi. — Kako sem le mogla biti tako kratkovidna! Da nisem takoj videla, da je bil pastir... In vendar sanja o njem. Mora sanjati, zakaj pastirji imajo jeklene mišice in železne pesti! A zaman sanja! Tudi Dubrovnik sanja. Kakor začarana princesa. Tudi Dubrovnik sanja zaman. Zakaj pažev ni več... In vsakih sanj mora nekoč biti konec! Vse se more, če se poskuša! Kako bi na primer mogli muzicirati, če ne bi bili nikoli poskusili igrati na kakem instrumentu? Koliko in koliko muzikaličnih talentov ostaije na veke mrtvih v ljudeh, ki niti ne slutijo, do katere umetniške popolnosti bi jih bili lahko iznesli, če bi bili poskusili igrati na kateremkoli dobrem instrumentu. Na »dobrem« instrumentu seveda, od tega je pravzaprav odvisno vse. Instrumentom n. pr. od sve-tovnoznane klingenthalske tvornice glasbil, Meinel & Herold (prodajna podružnica Maribor št. 316-D), se hitro in lahko prilagodimo, zato nabavljajo glasbeniki celega sveta svoje instrumente najraje od te tvrdke. Tudi naši bralci dobe najnovejši katalog brezplačno, zraven pa še poučno knjižico »Kako postanem dober godbenik«, ako ga zahtevajo od gornje tvrdke in se sklicujejo na naš koledar. Borimo se proti raku Že nekaj let se zanaša iz ožjih zdravniških krogov zanimanje za raka in rakaste bolezni v širšo javnost. Ne delamo tega z namenom, da bi begali nepoučeno1 publiko z vsemi grozotami te bolezni, ampak ta sistematična borba ima v prvi vrsti organi-zatorne namene, da opozarja bolnike, ki se morda čutijo dokaj zdrave in ki tožijo le o nekih nejasnih bolečinah v želodcu, v trebuhu itd., naj se dado v lastnem interesu zdravniško pregledati. Nekoč je bila izrečena beseda, da je v početku poglavitna naloga te borbe zoper raka mobilizacija vseh bolnikov, ki naj bodo pod stalno zdravniško kontrolo, in takšno mobilizacijo teh bolnikov nameravamo izvesti tudi pri nas v dravski banovini. Toliko čujemo o raku in njemu sorodnih boleznih, da si lajik more težko napraviti pravo sliko o tej bolezni. Najbolje je, če si predstavljamo človeško telo zgrajeno iz majhnih in predrobnih delcev, zloženih v zgradbo človeškega organizma kot kamenčki ali opeke v mogočni palači. V zdravem telesu imajo vsi ti delci, ki jim pravimo Staniče ali celice, svoje posebno delo (funkcijo) ali opravilo in so precej samostojni, vendar se morajo v svojih »zunanjih poslih« podrediti višji enoti telesa, to je onemu delu ali organu, ki ga sestavljajo (n. pr. jetra, pljuča, ledvica, srce, mišica itd., se morajo pokoriti celotnemu organizmu), in šele tedaj vsi ti deli opravljajo svoje delo skladno in harmonično v prid vsemu telesu; s tem je šele zajamčeno ono stanje, ki si ga želimo vsi in vselej in ki se imenuje zdravje. Recimo pa, da postane radi tega ali onega vzroka skupina stanic ali ena taka stanica tako samostojna, da se množi preko one mere, ki je potrebna in koristni, telesu, da je takih stanic vedno več, tedaj bo nastala v tem organu že kmalu prostemu očesu vidna oteklina, bula in, ako ima takšna bula zlohotno narav, se brezobzirno širi v okolne dele, ki jih sproti uničuje, naj bodo le-ti mehki ali trdi; tedaj zovemo takšne bule: zlohotne bule (tumorje). Njih zla narava se kaže v pravkar omenjenem brez- obzirnem rastenju in uničevanju vseh drugih delov; te bule pa se širijo po krvi ali mezgi in povzročajo v oddaljenih organih manjše in večje presadke, torej ponovne takšne bule. Nedvomno je, da so te bule, ki tvorijo rakasto bolezen, vselej siguren vzrok smrti, če jim seveda prepustimo, da se razširijo. Dandanes zavzemajo te bolezni v statistiki prvo ali kvečjemu drugo mesto. Dva tekmeca se borita za prvenstveno mesto: tuberkuloza in rakaste bolezni; tam, kjer je boj zoper jetiko uspešen, je avtomatično prevzel rak prvo mesto tuberkulozi, ki se je umaknila zaradi uspešne borbe sedaj na drugo mesto. Ni moj namen, da bi vas na tem mestu seznanil z vzroki te bolezni, v kolikor so nam pač znani, in o načinih, kako ugotovimo bolezen. Pač pa naj vam povem par besed o borbi, kako namreč zdravimo raka. Prvotna uspešna in edina borba je bila in je mnogokrat še danes operacija. Ako izrežemo rakasto bulo iz telesa in ako storimo to pravočasno, preden se je bolezen razpasla v druge organe, imamo kolikorto-liko garancijo, da smo z operacijo zlo popolnoma odstranili; take operacije zovemo radikalne, ker iztrgamo zlo s korenino vred. Če se bolezen po večletnem opazovanju, ki je v vsakem slučaju potrebno, ne povrne, smemo tolažiti bolnika, da je operacija uspela in da se ni bati posledic. Vendar pa se zglasijo mnogi bolniki že v takem stadiju bolezni, ki izključuje radikalno operacijo, torej ono zdravilno sredstvo, ki je v početku sigurno. S svojo indolenco, malomarnostjo, brezbrižnostjo, kakor že hočemo to imenovati, povzročajo sebi in drugim nepotreben trud in izdatke ter pospešijo razvoj bolezni, ki končno organizem popolnoma uniči. V teh slučajih, kadar operacija ne obeta več uspehov, moramo uporabljati kot zdravilno sredstvo še obsevanje, bodisi z röntgenovimi žarki bodisi z radijem ali pa kombinirano. Oba načina pa zahtevata posebno opremo in sta zaradi tega precej draga. Kljub temu pa mora biti naša skrb, da si zasiguramo v dravski ba- novini vsaj v eni bolnici dovršeno röntgen-sko napravo za obsevanje in poleg tega še zadostno količino radija. Le s temi pripomočki smemo pričeti ono borbo proti raku, ki bo imela zagotovljene uspehe. Dobava radija za našo banovino je torej glavna naša skrb. Poleg nje je treba še organizirati prepotrebno kontrolo bolnikov po operaciji, ozir. obsevanju. Da dosežemo te svoje cilje, potrebujemo sodelovanja najširše javnosti. S temi nameni in cilji se je letos osnovalo jugoslov. društvo za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, ženska bolnica. Njegovi uspehi bodo odvisni od zanimanja javnosti in merodajnih činiteljev. Kje vse ima delavstvo svoje strokovne, kulturne in zadružne organizacije? A. Delavske strokovne organizacije v Sloveniji (dravski banovini), včlanjene v amsterdamski internacijonali: Centrala za vso državo: »Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije«, Beograd (skrajšano URSSJ). Oblastni odbor URSSJ v Sloveniji ali Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani. Medstrokovni odbori URSSJ (podružnice Strokovne komisije): Celje, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Slovenjigradec. 1. Savez Metalsklb Radnika Jugoslavije. Centrala v Beogradu. Oblastni odbor v Ljubljani. Podružnice: Celje, Fala, Guštanj, Jesenice, Lesce, Ljubljana, Maribor, Muta, Štore, Zreče. 2. Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije. Centrala v Ljubljani. Oblastni odbor za ljubljansko železn. direkcijo v Ljubljani. Podružnice: Bistrica, Boh. Bistrica 46, Borovnica 94, Brezno, Brežice, Celje, Čakovec, Dravograd, Grobelno, Jesenice, Kranj, Kranjska gora 90, Lesce 43, Ljubljana I. (vlakospremno osobje), Ljubljana II. (postajno, progovno, skladiščno osobje), Ljubljana III. (kurilnica), Logatec 167, Maribor I., Maribor II., Maribor III., Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Poljčane, Ponikva, Pragersko, Ptuj, Rakek 26, Rogatec 70, Sevnica, Tezno, Trbovlje-Zagorje, Videm-Krško, Vuzenica, Zalog, Zidani most. 3. Splošna delavska zveza (Ors) Jugoslavije. Centrala Zagreb. Oblastno tajništvo v Ljubljani. Podružnice: Celje, Hrastnik (steklarji), Hrastnik (kemični delavci), Kranj, Kočevje, Ljubljana, Maribor, Medvode-Goričane, Mojstrana, Moste, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Muri, Sladki vrh nad Št. Iliem v Slov. gor., Slovenjgradec, Sv. Križ-Rogaška Slatina, Šoštanj, Trbovlje, Tržič. 4. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Hrastnik, Ljubljana (pivovarji), Ljubljana (pekovski pomočniki), Maribor (pivovarji), Maribor (pekovski pomočniki), Ptuj. 5. Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Cerknica, Križe, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Rakek, Stari trg pri Rakeku. 6. Zveza rudarjev Jugoslavije. Centrala v Zagorju ob Savi. Podružnice: Crna pri Prevaljah, Hrastnik. Kočevje, Leše, Mežica, Rajhenburg-Senovo, Trbovlje, Tržišče-Krmelj, Velenje, Zabukovca-2alec, Zagorje ob Savi. 7. Osrednje društvo oblačilnih delavcev in sorodnih strok. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Ljubljana, Maribor. 8. Savez monopolskih radnika 1 radnica Jugoslavije. Centrala v Beogradu. Podružnica: Ljubljana. 9. Strokovno društvo strojnikov in kurjačev. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Ljubljana, Maribor. 10. Organizacija hotelskih, kavarniških in restavracijskih uslužbencev. Ljubljana. 11. Savez privatnih nameščencev Jugoslavije. Centrala v Zagrebu. Oblastni odbor v Mariboru. Podružnice: Celje, Dravograd, Fala ob Dravi, Guštanj, Laško, Ljubljana, Logatec, Maribor, Novo mesto, Ruše, Slov. Bistrica. 12. Organizacija brivskih in vlasuljarskih delavcev in delavk. Ljubljana. B. 1. Delavska kulturna in telovadna zveza »Svoboda« za Jugoslavijo. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Bistrica pri Limbušu, Celje, Crna pri Prevaljah, Dobrunje pri Ljubljani, Fala ob Dravi, Gorje pri Bledu, Guštanj, Hrastnik I., Hrastnik II., Javornik (Gorenjsko), Jesenice-Fužine, / Kočevje, Kranj, Kropa, Lesce, Leše pri Prevaljah, Litija, Ljubljana, Maribor, Mežica, Moste-Ljubijana, Muta, Ptuj, Rogaška Slatina, Rajhenburg-Senovo, Stari trg pri Rakeku, Studenci pri Mariboru, Šiška-Ljubljana, Šoštanj, Trbovlje, Tržič, Vič pri Ljubljani, Velenje, Zagorje ob Savi, Zalog. 2. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. 3. Glasbeno društvo Saveza Metalskih Radnika na Jesenicah. 4. Glasbeno društvo želez, uslužbencev in delavcev v Mariboru. 5. Rudarska godba v Zagorju ob Savi. 6. Rudarska godba v Trbovljah. C. Zveza delavskih žena in deklet. Centra- la v Ljubljani. Podružnice: Crna pri Prevaljah, Jesenice (Gorenjsko), Ljubljana, Lesce, Ptuj, Tržič, Trbovlje, Zalog. Detoljub: Maribor, Ljubljana. D. Delavske zadruge, včlanjene v »Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo«, Ljubljana. 1. Konzumno društvo za Slovenjjo r. z. z o. z. v Ljubljani, ima 5 podružnic: v Ljubljani, Žibertova ulica 27, v Celju, Razlagova ulica 5, v Mariboru, Ruška cesta 7, v Prevaljah, Zadružni dom, na Savi 107, Jesenice-Fužine s sledečimi oddajališči: Podružnica Ljubljana: 1. Krakovski nasip-Trnovo, 2. Šiška, Medvedova ulica, 3. Sodna-Tavčarjeva ulica, 4. Vodmat, Bohoričeva cesta, 5. Glince, Tržaška cesta, 6. Glince, Stan in dom, 7. Zalog, 8. Borovnica, 9. Litija, 10. Tržič. Podružnica Sava: 1. Sava 107, 2. Jesenice, 3. Gorje, 4. Mojstrana, 5. Dobrava pri Jesenicah, 6. Koroška Bela, 7. Borovlje, 8. Radovljica. Podružnica Celje: 1. Celje, 2. Šoštanj I in gostilna, 3. Šoštanj II, 4. Ljubno. Podružnica Prevalje: 1. Prevalje, 2. Mežica, 3. Leše, 4. Guštanj, 5. Sv. Helena, 6. Holmec in gostilna, 7. Crna I, 8. Crna II. Podružnica Maribor: 1. Maribor, 2. Muta, 3. Pragersko, 4. Ptuj, 5. Sv. Lovrenc na Poh., 6. Tezno. 2. Splošno konzumno društvo »Posavje«, Zagorje ob Savi. Dve podružnici v Zagorju ob Savi. 3. Stavbna, konzumna in gostilniška zadruga »Delavski dom« v Trbovljah. 3 podružnice v Trbovljah, 1 podružnica v Senovem pri Rajhen-burgu. 4. Konzumno društvo rudarjev v Hrastniku. 3 podružnice v Hrastniku. 5. »Produkcija«. Osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo v Ljubljani. Podružnice: Ljubljana, Kranj, Prevalje. 6. Gospodarska poslovalnica železničarskega osobja, Ljubljana. Podružnici: Ljubljana, Maribor. 7. Delavska pekarna »Depa« v Ljubljani. 3 oddajališča v Ljubljani. 8. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev. Poslovalnica na Glincah pri Ljubljani. 9. Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok, Ljubljana. 10. Splošno, in kreditno društvo v Ljubljani. 11. »Stan in dom«, občekoristna stavbena in kreditna zadruga v Ljubljani. 12. »Delavski dom« v Šiški, Ljubljana VII. 13. »Počitniški dom« v Ljubljani. 14. Stavbna in gospodarska zadruga »Krojaški dom« v Ljubljani. 15. »Mali dom«, stavbna in stanovanjska zadruga v Sp. Šiški-Ljubljana. 16. Zadružna založba v Ljubljani. 17. Stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Glincah pri Ljubljani. 18. »Delavski dom« v Mostah. 19. Stavbna in konzumna zadruga »Cankarjev dom« na Vrhniki. 20. Stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom«, Sava-Jesenice. 21. Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, Sava-Jesenice. 22. »Stan in dom«, občekoristna stavbna in kreditna zadruga za Gorensko, Sa-va-Jesenice (v likvidaciji). 23. Klavnica za Gorenjsko, Sava-Jesenice. 24. Ljudska kuhinja r. z. z o. z. v Celju. 25. Splošna gradbena, gospodarska produktivna zadruga »Naprej« r. z. z o. z. v Celju z Delavsko pekarno. 26. Hranilno in posojilno društvo delavcev r. z. z o. z. Maribor. 27. Prva mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru. 4 podružnice. 28. Produktivna zadruga krojačev, r. z. z o. z. v Mariboru. 29. Gospodarsko društvo »Ljudski dom« r. z. z o. z. v Mariboru. 30. »Zadružni dom«, občekoristna stavbna in kreditna zadruga za Maribor, r. z. z o. z. v Mariboru. 31. Štajerska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru. 32. »Delavski dom« r. z. z o. z. v Mariboru. 33. Ljudska tiskarna. Maribor. 34. Klavnica r. z. z o. z. v Guštanju. 35. Produktivna zajednica r. z. z o. z. v Guštanju. 36. Delavsko-kmečka hranilnica in posojilnica za Mežiško dolino r. z. z o. z. na Prevaljah. 37. Lesnoindustrijska zadruga r. z. z o. z. v Črni pri Prevaljah. 38. Zadruga nakladalcev in razkladalcev r. z. z o. z. na Rakeku. 39. Delavsko - kmečka hranilnica in posojilnica v Tržiču. 40. Zadružna liga v Ljubljani. 41. Izseljeniška liga v Ljubljani. Delavski slovenski časopisi. 1. »Delavska Politika«. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina mesečno Din 10.—. Naslov: Maribor, Ruška cesta 5. 2. »Delavec«. Izhaja vsakega 10. in 25. v mesecu. — Naročnina mesečno Din 2.—. Člani strokovnih organizacij dobivajo list brezplačno. — Naslov: Ljubljana, poštni predal 290. 3. »Ujedinjeni Železničar«. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. — Naročnina mesečno Din 2.—. člani U. S. 2. J. dobivajo list brezplačno. Naslov: Ljubljana, poštni predal 280. 4. »Privatni nameščenec«. Izhaja mesečno enkrat. Člani S. P. N. J. dobivajo list brezplačno. Naročnina mesečno Din 2.—. Naslov: Maribor, Slomškov trg 6. 5. »Konzument«, glasilo delavskih zadružnih organizacij. Izhaja mesečno. Naročnina Din 10.— letno. Naslov: Ljubljana, poštni predal 72. 6. »Ženski list«, glasilo Zveze delavskih žen in deklet. Izhaja mesečno enkrat. Naročnina Din 2.—. Naslov: Ljubljana, poštni predal 290. 7. »Svoboda«, delavski kulturni mesečnik. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Prinaša znanstvene razprave, proletarske povesti ter poročila o delavskem kulturnem gibanju ter slike. Naročnina Din 3.— mesečno. Naslov: Ljubljana, poštni predal 290. 8. »Proletarec«. Izhaja enkrat tedensko v Chicagi. — Socialističen list. (Pošiljanje tega lista v Jugoslavijo je zadnje čase prepovedano.) 9. »Prosveta«, glasilo Slovenske narodne podporne jednote v Ameriki. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Naročnina 6 dolarjev letno (336 Din). Naslov: »Prosveta«, 2657-59 South Lavndale Ave., Chicago, Illinois. 10. »Mladinski List«, kulturni mesečnik. Izhaja enkrat mesečno. Naslov isti, kakor za »Prosveto«. Pravila „Cankarjeve družbe“ I. Ime in sedež. Čl. 1. Društvo se imenuje »Cankarjeva družba«. Svoj delokrog razteza po vsej državi in med našim narodom v inozemstvu. Sedež društva je v Ljubljani. II. Namen društva. čl. 2. Namen društva je pospeševati duševno, gospodarsko in socialno izobrazbo naroda, zlasti z izdajanjem knjig in drugih publikacij. III. Sredstva društva. Čl. 3. Društvo zbira potrebna sredstva za dosego svojega namena iz 1. ustariovnin, 2. članarin, 3. prostovoljnih prispevkov in naklonil. IV. Članstvo. čl. 4. Člani društva so: 1. ustanovniki, 2. redni člani. Čl. 5. Ustanovnik je vsakdo, ki plača ustanovnino in ki ga sprejme društveni odbor. Ustanovnina znaša za fizične osebe Din 500.— (petsto), za pravne osebe pa Din 1000,— (en tisoč). Ustanovnina se lahko plača tudi v obrokih tekom enega leta. Ustanovnik lahko plača tudi več ustanovnin. Čl. 6. Redni član postane vsakdo, ki ga društveni odbor sprejme in ki redno plačuje letnino. Letnino določa občni zbor in sicer vedno za eno leto vnaprej. Vplačana mora biti pa za ysako leto do 1. maja. V. Pravice in dolžnosti članov. Čl. 7. Ustanovniki, ki so plačali že vso ustanovnino, imajo: 1. na občnih zborih pravico staviti predloge, glasovati, voliti in voljeni biti. 2. Pravico, da brezplačno prejemajo vse redne društvene knjige do smrti. čl. 8. Redni člani, ki so za tisto leto plačali letnino, imajo: 1. na občnih zborih posvetovalno pravico in pravico biti voljeni; 2. pravico, da brezplačno prejemajo redne knjige enega leta, za katere so plačali članarino. čl. 9. Stroške za pošiljanje knjig plačujejo vsi člani sami. VI. Organi društva. čl. 10. Društveni organi so: 1. občni zbor, 2. odbor, 3. nadzorstvo. Čl. 11. Redni občni zbor skliče društveni odbor v prvem četrtletju vsakega leta. Izredni občni zbor skliče odbor v primeru potrebe, mora ga pa sklicati, ako to zahteva najmanj polovica ustanovnikov z navedbo vzroka. Čl. 12. Pristop k občnemu zboru imajo vsi ustanovniki in redni člani. Občnemu zboru so pridržane pravice: 1. voliti društveni odbor in nadzorstvo; 2. določati članarino; 3. sklepati o proračunu, o letnem poročilu odbora, nadzorstva in računskih zaključkih ; 4. sklepati o knjižnem programu za prihodnje leto; 5. sklepati o izpremembi pravil; 6. odločati o samostojnih predlogih. Ti se morajo najmanj 14 dni poprej naznaniti odboru. O pozneje podanih predlogih se razpravlja le koncem ostalega dnevnega reda, če to sklene občni zbor; 7. odločati o prizivih društvenikov zoper odborove sklepe; 8. sklepati o razdružitvi društva. O občnem zboru se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in še dva zborovalca. Vsi sklepi se vpišejo v posebno knjigo. Sklepa • se z navadno večino glasov izven določb člena 20 teh pravil. Čl. 13. Občni zbor je sklepčen, ako je navzočih najmanj i/io vseh ustanovnikov. Ako ob določeni uri ni navzočih dovolj ustanovnikov, se vrši občni zbor eno uro kasneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. — Občni zbor se objavlja z oklicem, ki se nabije v društveni pisarni in s priobčitvijo v listih, ki jih določi društveni odbor. Občni zbor je objaviti najkasneje tri tedne poprej. čl. 14. Odbor obstoja jz 10 članov, ki izvolijo izmed sebe predsednika, 2 podpredsednika, tajnika, gospodarja in blagajnika. Drugi so odborniki brez posebnih funkcij. Odbor se voli za dve leti. Čl. 15. Odborova naloga je upravljati društvo in sklepati o vseh zadevah, ki niso pridržane občnemu zboru. Odbor se zbira k sejam vsak mesec, sicer pa po potrebi. Za sklepčnost je potrebna navzočnost vsaj 4 članov. Sklepa se z navadno večino glasov. Čl. 16. Društvo zastopata na zunaj in podpisujeta vloge predsednik in tajnik; v blagajniških zadevah zastopa društvo me- sto tajnika blagajnik, v zadevah upravljanja društvene imovine pa predsednik in gospodar. Predsednik vodi društvene seje, tajnik pa skrbi za zapisnik in izvrševanje vseh odborovih sklepov. V slučaju predsednikove odsotnosti ga zastopa prvi ali drugi podpredsednik. Čl. 17. Nadzorstvo obstoja iz treh članov, voljenih za dve leti, in ima dolžnost nadzorovati poslovanje odbora in o tem poročati občnemu zboru. Imajo vpogled v vse društvene knjige in spise. Člani nadzorstva imajo dolžnost udeleževati se odborovih sej s posredovalnim glasom. VII. Društvene objave. Čl. 18. Vsi društveni sklepi se objavljajo z nabitjem v društveni pisarni. VIII. Razsodišče. Čl. 19. Razsodišče, ki ima razsojati spore iz društvenega razmerja, se sestavlja za vsak primer posebej in sicer tako, da imenuje vsaka sporna stranka po dva zaupnika, ti štirje pa petega kot predsed- nika. Če se pri tem ne zedinijo, naj odloča žreb. Razsodišče odloča končnoveljavno. IX. Določila o društveni razdružitvi. Čl. 20. Društvo se razdruži, ako to sklene redno sklicani občni zbor z najmanj a/3 večino vseh navzočih ustanovnikov. Občni zbor sklepa v slučaj'u razdružitve o razdelitvi društvene imovine z navadno večino glasov. V slučaju oblastnega razpusta društva pripada vsa društvena imovina delavski kulturni in telovadni zvezi »Svoboda« v Ljubljani. * Ustanovili občni zbor je bil 1. marca 1929. Redni občni zbor dne 11. junija 1931 je izvolil sledeči odbor: Načelstvo: Vuk Ivan, predsednik. Mlinar Ivan, 1. podpredsednik. Teply Bogo, II. podpredsednik. Štukelj Ciril, tajnik. Čelešnik Rado, blagajnik. Odborniki: Dr. Jelence Celestin. Rakovčeva Kristina. Angelo Cerkvenik. Lovro Jakomin. Kralja Ivan. Kobler Franc, kot zastopnik zadružnih organizacij. Nadzorstvo: B. Likar. Niko Bricelj. Tine Korimšek. Čudeži Na svetu so čudeži in sicer prav čudni čudeži. Katoliška cerkev ima po vseh oltarjih relikvije (telesne ostanke) svojih svetnikov. Verniki jih časte kot prave. Nekaterih svetnikov je v več izdajah. Tako poročata Fürst in Moszkowski v »Knjigi 1000 čudežev«,* da je sv. Dionizij v dveh popolnih izvodih in sicer v St. Denisu v Franciji in v cerkvi sv. Emerana v Regensburgu, v Pragi in Bambergu imajo pa še posebej njegovo glavo. Sv. Dionizij ima torej dve telesi in štiri glave, V relikvijskem zakladu „katoliške cerkve je nadalje: Od sv. Andreja: 5 teles, 6 glav, 17 rok in nog. Od sv. Ane: 2 telesi, 8 glav, 6 rok. Od sv. Antona: 4 telesa in 1 glava. Od sv. Blaža: 1 telo in 5 glav. Od sv. Lukeža: 8 teles in 9 glav. Od sv. Boštjana: 4 telesa, 5 glav in 13 rok. Vsem tem prednjačita sv. Jurij in Pan-krac s po 30 telesi. * Das Buch der 1000 Wunder, A. Lan-gen-Verlag. Pobožne natančnosti. Sholastiki* srednjega veka so si ubijali glave z najbolj čudnimi vprašanji, ki so jim prišla na misel pri dobesednem razlaganju sv. pisma. Sholastična vprašanja so n. pr.: Ali bog stoji ali leži? Ali lahko bog ustvari otroka brez očeta, gore brez doline? Koliko angelskih zborov je? Kako sede angeli in kake instrumente imajo? Ali je bistvo krsta voda ali beseda? Verski učenjaki so do najnovejše dobe izdajali tudi zelo čudne modroslovne knjige. Tako je Giihling v Chemnitzu izdal 1725. 1. sledeča dva spisa: »Ali so imeli bogovi brade?« in »O vzrokih te brade«. Plitt v Frankfurtu je sredi 18. stoletja izdal dolgo razpravo o veri otroka v materinem telesu. Pastor Niedner je 1815. izdal knjigo z naslovom: »Nekaj misli k vprašanju: Zakaj se naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus ni oženil?« * Sholastika je bila poskus ustvariti natančno svetovno naziranje na podlagi cerkvenih naukov. ČLANI CANKARJEVE DRUŽBE prejmejo za leto 1932 sledeče knjige: 1. Koledar Cankarjeve družbe za prestopno leto 1932; 2. Angelo Cerkvenik, Orači; 3. Liam O’FJaherty, Zver se je prebudila; 4. M. Andersen Nexö, Po solnčni Španiji. Zopet prihajajo one naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo, pri reumatičnih trganjih, ter drugače je Fellerjeiv Elsafluid ono že 35 let preizkušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Uporablja se na zunaj in znotraj. Dobiva se povsod. Poizkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, št. 788, Savska banovina. A za želodec: Elsa-krogljice — 6 škatljic 12 Din. Zdrav ali bolan vedno rabi dobro milo. Slaba mila so naredila že mnogo škode. Kot res dobrim milom zdravja in lepote i v najvišjih krogih se daje prednost Feller-jevim Elsa-milom, in to-; lilijino, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter milo za britje. Ta vsebujejo dobro delujoče sestavine. Za poizkus 5 komadov Elsa-mila po izberi se pošilja za vnaprej poslanih 52 Din franko. Lekarnar Feiler, Stubica Donja, št. 788, Savska banovina. Za pranje glave: Elsa-Shampoon 3.30 Din. ZANEMARJEN PREHLAD ima cesto najslabše posledice. Kot staro-preizkuseno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hripavosti in zasluzenju so znane skoro po vsem svetu Kaiserjeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drogerijah in kjer so vidni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zahtevajo originalno kakovost (cena Din 5.— za vrečico ali Din 12.— za ploč. škatljo), ker se nahajajo v prometu ničeva ponarejanja, katera zdravju prej škodijo kot koristijo. MRZLE NOGE so začetek vsakega prehlada. Zatorej se mora uporabljati za čevlje, ki so izpostavljeni večjemu štrapacu, posebno pa pri mokro-mrzlem vremenu, Schmoll-ovo G u m i t r a n - m a s t za usnje. Samo Schmollova mast za usnje naredi čevlje nepremočljive, druge cenene masti za usnje so narejene iz sirovin, ki čevljem prej škodijo kot koristijo. Schmollova Gumitran-mast za usnje je preizkušena že 50 let in jo izdeluje ista tvrdka, ki izdeluje svetovnoznano terpenti-novo kremo za čevlje Schmollpasto. Ne dajte si vsiliti drugih znamk! P 11 m ENRIIO dovršen nadomestek zrnate kave priporoča se najtopleje vsakemu gospodinjstvu ENRIIO z mlekom daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega teka in okusa Poraba ENRIIA je vsled njegove izdatnosti zelo po ceni ENRIEO omogoča vživanje kave tudi vsem onim, katerim je zrnata kava prepovedana, ali jim pa ne ugaja Izdeluje tovarna: Henrik Francka jinovi d.d. Zagreb ft UNION ftft ČOKOLADA KARAMELI DESERTNI BONBONI m s VSEBINA: Pogled v svet............................ Otroci (Mile Klopčič).................... Tat Martin (Tone Seliškar) . . . Beseda (Rudolf Golouh) .... Iz fašistične Italije (Alfred Kurella) Delavski otroci (Vlado Klemenčič) Zenska med frontama (VI. Klemenčič) Delniške družbe, karteli, koncerni, tru-sti in skupine (Heiner Lotze) . . . Glasovi iz naših revirjev in fabrik (Jurij Arh) ................................ Sebi in tebi, moj kamerad (France Kozar) ..................................... Pesem etaž, dnevnih kopov in štircov iz Dobrne, Bora, Solina itd. (France Kozar) .................................. Kriki iz dna (Franc Kozar) . . . Za kruhom (Iv. Vuk) ................... Jesenice (Toman)....................... Mi lesni delavci (Andrej Brenčič) . Raztrgana pesem o prevaranem srcu (Tone Čufar) ........................... Iz predavanja »Slovensko ljudstvo in slov. kultura« (Ivan Cankar) . . Tržnica (August Cesarec) . . . Vzrok neznan (Vilko Ivanuša) . . Narava — življenje — družba (Vlado P.) .................... Stran 17 20 21 27 30 52 53 4 57 68 71 73 74 75 79 82 83 84 86 89 90 Kako iz labirinta? (Rudolf Golouh) II. mednarodna delavska olimpijada na Dunaju 1. 1931 (-elj).................. Kristus in krščanstvo (Ivan Klicär) Nekaj misli o vzgoji in kazni (Dr. Fra njo Žgeč).............................. Brezpomembne zgodbice in velike sen zacije (Theo Timm)..................... Srečno bilo (W. Machaček) . . . Pletilni stroj (Tutt).................. Lokomotiva (Gerrit Engelke) . . Zadružništvo (Dr. Henrik Tuma) . Delavski in nameščenski zaupniki (Joža Golmajer) .......................... Spolne bolezni in njih posledice (Dr Jože Jakša) .......................... Moja smrt (Jože Kranjc) .... Lestvica (Stevan Galogaža) . . . Fantazija (Fabius) .................... Piccolo (Angelo Cerkvenik) . . . Borimo se proti raku (Docent dr. A Košir) .............................. Kje vse ima delavstvo svoje strokovne, kulturne in zadružne organizacije? .................................... Pravila »Cankarjeve družbe« . . . čudeži .................................. Stran 96 98 100 108 111 112 112 113 114 121 124 126 131 135 139 143 144 147 149 Nikaka umetnost ni skuhati dobro kavo, če se uporablja pri tem PRAVI FRANČKOV KAVNI PRIDATEK Vsled njega izdatnosti zadostuje že mala količina, da se pripravi aromatično in dobro pijačo. Izkušena gospodinja zahteva zato vedno: škatlo ali zavitek „Pravega Francka“. Človek, ki boleha zgublja svojo življensko moč in delovno sposobnost ter je v nadlego ne samo svoji družini, nego tudi samemu sebi. Jtfoč, zdravje je zaklad, katerega treba, da čuva vsak človek. Če vas boli glava, zobje, vas trga po udih in pri vseh drugih bolečinah, ki so posledica kakšnega prehlajenja, si odpomorete in olajšate bolečine, ako si drgnete bolna mesta vsaki dan od vsestransko preizkušenega domačega sredstva, s pravim „2)iana“ francoskim žganjem Pri želodčnih boleznih odstranjuje vse neugodne pojave nekoliko kapljic, vzetih s sladkorjem. Dobiva se za ceno Din 10’— v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. Povsod je priloženo navodilo. Pazite na ničvredne ponaredile in zahtevajte povsod samo pravo „Diana“ francosko žganje. Ježica pri Ljubljani NATURAL-KIS „VINAL-KIS“ (namizni iz vina in alkohola) KISOVIN 100 VODNIKOV vinski kis VODNIKOV ekstragon kis VODNIKOV špiritni kis VODNIKOV kis '/.a vlaganje nedosegljive kvalitete proizvaja remontna tovarna kisa JOJ.VODNIKA DEDIČI Ljubljana VII CelovSka cesta St. 42 Telefon št. 27-67 Ustanovljena leta 1862 Rastlinska destilacija SULIČAR E. JERAS IN DRUG Ljubljana Dunajska cesta 33 Telefon 3232 nudi po najnižjih cenah prvovrstne likerje in domače žganje kakor: SULIČAR grenki ali sladki zdravilni liker Kum Jamaika Cognac Medicinal Cognac jajčni Pristni vinski destilat Pristni kranjski brinjevec Pristni kranjski malinovec Vino Vermouth Ostale sadne soke. Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah sadje za žganjekuho. BUČNO OLJI znamke „KRONA“ iz tovarne ALBERT STIGER, SLOVENSKA BISTRICA je priznano najboljšel 'eEfatcrcc/, terpentin razkraja vsako nesnago. ^ 1 M Zahtevajte povsod priznane kvalitete čokolade „MIRIM“ RESTAVRACIJA HOTELA ■■ „BELLEVUJE“ §§§ V LJUBLJANI == Priznano izborna vina ter 1 m prvovrstna domača kuhinja. m Dobra postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča PERO STERK, hotelir in restavrator. * Tudi onim, ki delajo, bo Radenska mineralna voda najboljše okrepčilo in osvežilo. Ta voda ni samo cenejša kot pa alkohol, temveč je tudi zdrava. Ona Vas prijetno hladi in okrepi. m »KOKRA« TEKSTILNA D.D. KRANJ Podružnica MARIBOR KREKOVA UL. 14 Telefon 20-82 lil Tovarniška izdelava vseh vrst perila, špecijalna izdelava oblek za ključavničarje, mehanike, šoferje ter plaščev iz klota, belega gradla itd. Cene konkureninel Cenjena gospodinja, zahtevajte vedno le F lesi ranz-ove testenine ker so najboljše in najcenejšel p LUKA MENARD LJUBLJANA DALMATINOVA it laiui iiiiii MODNA TRGOVINA ANTON PAŠ MARIBOR / SLOVENSKA UL. A Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. artikelni za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. STROGO SOLIDNE CENE! IfininiMifiiiiiMMfiiiiiiiiiiiiiiiifiiinnnMiiiinniininiiiiiRniniMiiifinniiMH AFUMÄ pastile so odlično sredstvo za popolno in delno od-vado škodljivega kajenja za v e, ki bolehajo na srcu, pljučih, živcih, želodcu. Dr. Šimic, advokat v Karlovcu, piše; Za časa vojne sem postal strasten kadilec in se nikakor nisem mogel odvaditi te strasti, dokler nisem začel uporabljati vaših pastil »Afuma«. Od tedaj kadim komaj četrti del, in se počutim jako dobro. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah škatlica po 30 Din. Rešite blagostanje svoje družine, svojo svobodo, čast, imetek! Odvadite se pijančevanja! Zelo dober uspeh v obrambi zoper pijančevanje dosezate z uporabo sredstva „ÄLCOOL-TOOTH“ Dajte ga v kavo, juho ali drugo tekočino pijancu, ki tega niti opazil ne bo in mislil, da mu škoduje prekomerno pitje. Cena škatlici 50 Din. JUNIPER Zelen vinski cvet z borovim ekstraktom je odlično domače sredstvo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Deluje izredno pri revmi, bolečinah v kosteh, pretegnjenih žilah, prehladu, glavobolu, zobobolu, želodčnih bolečinah in slabostih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah, steklenica po 10 Din. Vsa ta sredstva izdeluje in pošilja po pošti: Apoteka Mr. Alfred Dlum Subotica, Rod glavne pošte. Zahtevajte brezplačne prospekte! Knjigarna |einma^Bomber| IL j u b I j a n a Miklošičeva c. 16 Telefon štev. 31-33 [; I najstarejša v Jugosla- j viji, priporoča svojo ■ I bogato zalogo strokovnih in zabavnih r knjig v vseh jezikih, b kakor tudi muzikalij za petje, klavir in dru- !: ge instrumente. Knji- ij Is ge in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, j' dobavlja iz inozem- !j | stva v najkrajš. času. = I Delavskim knjižnicam nudi pri j; večjem naročilu znaten popust. ! MEJTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 460,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge sprejema na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po dogovoru, kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon St. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10533. Uradne ure za stranke so od 8. do pol 13. ure. jjIHIIIIIIjB Solnževo strojno pletenje! V mojih, najmoderneje opremljenih delavnicah izdelujemo vse v to stroko spadajoča dela, kakor: Jopice, puloverje, plete, cele obleke po meri itd. Važno za manjše pletilje in konfekcionarje! Pleteno blago v neštetih vzorcih v Achtschloss & Jaquard na metre! Istotam: Vsakovrstno perilo, kravate, nogavice, rokavice, predpasnike, opreme za neveste, birmanke in novorojenčke. — Edina zaloga ABTAHOV (peče). Se priporoča: H. W1DHAYER. Ljubljana. Pogačarjev trg - pri SOLHCU liSillllH FRANC SLAMIČ, LJUBLJANA TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV VELEMESARIJA Sveže meso* pitanih volov, teletina, svinjina, sveža debela slanina. Delikatesni mesni izdelki najfinejše kakovosti, dnevno sveže izdelave: praška šunka, ogrska in domača salama, kranjske klobase, hrenovke, safalade, fini narezki, roulade itd. Štajerska perutnina: kopuni, poulardi, kokoške, piščanci, purani, goske, race. Divjačina: košute, srne, divji zajci, race, fazani itd. Prodajalna: GOSPOSVETSKA 6. — TELEFON 2973. Naslov za brzojavke: SLAMIČ LJUBLJANA. EXPORT/IMPORT Josip Rosenberg, Maribor Kancelarija: Slovenska ulica 2 Telegrami: Rosenberg / Telefon interurban 2156 Umetni mlin Menjalnica žita: Jeidarska ulica St. 3 Trgovina žita, brašna, zemaljskih proizvoda i surovih koža r, , \ Bučno olje pristno zajamčeno znamke „BUČA“ dobavlja v vsaki množini tovarna Ivan Bezjak / Fram poslala Baže-Fram / Telefon Int. 1