Primorski Gospodar
.List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dotninko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
jteo. 15. f gorici, dne 18. aogasta 1910. Ješaj f|.
Ob 80. rojstnem dnevu našega presvitlega vladarja Franca Josipa I. ===== 1830—1910.
anes slavi Njega Veličanstvo osemdesetletnico Svojega rojstva, gotovo lepa starost, kakršne ni doslej doživel še noben drug avstrijski vladar.
Rojen 18. avgusta 1830., je zasedel cesarski prestol 2. decembra 1848. Po celi Avstriji je vršela revolucija, naše čete so se borile na Laškem, na morju in na Ogrskem, na Dunaju in v Pragi je izbuknila revolucija. Toda mladi viteški vladar se tega, zanašaje se na božjo pomoč in zvestobo svojih vdanih narodov, ni zbal ter premagal vse ovire in vzpostavil zopet mir in red v državi.
Ves svet se klanja Njegovi modrosti. Avstrijski narodi gledajo z ljubeznijo in vdanostjo na svojega osivelega vladarja in dobrega očeta. Trudil se je vse življenje edino le za srečo svojih dežel, v prvi vrsti za prospeh in povzdigo kmetijstva. Dovršil je trudapolno delo, osvobodil je kmeta jarma, ki ga je tiščal k tlom. Uvedel je potom zakona zemljiško odvezo, podelil kmetu enake pravice, kakršne uživajo drugi stanovi, uredil je posestne razmere in zemljiški davek in izdal celo vrsto zakonov v povzdigo in zaščito kmetijstva. Srečni smo, da živimo v tej dobi. Naše Goriško kmetijsko društvo je pod sedanjim vladarjem postalo deležno vsakoletne državne podpore. Nismo še dosegli sicer onega, česar želimo, a vendar v primeri s tem, kar smo imeli poprej, gotovo mnogo! Česar še nismo dosegli, nadejamo se, da pa dosežemo, a skrbeti moramo tudi sami, da pri napredku tičočem se pospeševanja kmetijstva v našem delu dežele, vztrajamo. Uspeh nam je zagotovljen.
Svečano se praznuje današnji dan, od vseh strani dohajajo pred prestol mnogobrojni dokazi udanosti in zvestobe, a temu pridružujemo se tudi goriški slovenski kmetovalci in kličemo iz dna srca „D o b r i Bog naj podeli našemu ljubljenemu vladarju, zaščitniku naših kmetijskih koristi, še dolgo življenje, da bi še mnogo let modro vladalvblagor nam, Njegovim podložnim!"
Sadjarska zadruga za Goriško.
(Nadaljevanje in zvršetek.)
Ko se enkrat upelje in utrdi izvoz sadja potom zadruge, bode ta vedela, koliko vagonov sadja se vsaki dan izvozi iz Gorice, vsled tega bode imela večje ugodnosti pri železnici kot jih imajo sedaj prekupci.
Za časa češenj gre vsaki dan poseben vlak iz Gorice oziroma Krmina, potem pa to preneha in gre sadje navadno pot ter rabi po več dni, predno pride do cilja. Vsled tega trpi pa zelo naša kupčija s sadjem, ker se prvič sadje na dolgi vožnji precej pokvari, drugič pa zgublja, posebno zgodnje sadje, vsled konkurence iz drugih krajev na ceni. Radi tega je pri nas kupčija z grozdjem celo nazaj. Ko pa zadruga ve, da odpošlje lahko vsaki dan, toliko voz sadja, ji ne bode težko doseči na železnicah ugodnost, da se bodo priklopih taki vozovi osebnim vlakom.
Če se enkrat to vpelje, pojde zadruga za korak naprej in si omisli posebne hladne vozove (Kiihlwagen), kateri bodo neizmerne važnosti za to kupčijo. Sadje se namreč v takih hladnih vozovih skoraj nič ne spremeni, če je v njih tudi cel teden ali še dlje časa. To je pa neprecenljive vrednosti za sadjerejca in konsumenta. Sadjerejec lahko odpošlje zrelo sadje na trg in ima pri tem velik dobiček na teži, konsument pa sprejme na naravni način dozorelo sadje, ki je lepše in okusnejše, ter se tudi rad dražje plača; imamo toraj na dve strani dobiček. Vrhu tega se bo dalo zelo občutljivo sadje kot razne jagode in fige izkoristiti, kar do sedaj ni bilo mogoče. Sličen korak naprej bode sčasom zadruga napravila, ako si napravi svojo hladuico za sadje.
Jesensko sadje: grozdje, fige, breskve, češplje itd. nima v jeseni prave vrednosti, ker je pač povsod mnogo sadja. Ako pa spravimo tako najlepše sadje v hladnice, ohrani se nam isto dva do tri mesece. Stroški za tako napravo pridejo na 100 kg na 3 K, sedaj pa računi lahko vsakdo za kakšno ceno bi lahko prodal okoli Božiča gori navedeno sadje.
Pri vsaki košari sadja, ki se prinese na trg, je nekaj takega sadja, ki ni mogoče odposlati in se po navadi zavrže. Posameznik je na to navajen in ne opazi škode; ako gre sadje potom zadruge v svet, nabere slednja pa na ta način po več kvintalov takega sadja, ki se da izborno izrabiti na ta ali oni
način. Isto se vkulia v žganje ali razne soke (marmelade), kar bi donašalo tudi lahko lepih dohodkov.
Lani je bila izborna letina za breskve. Videl sem po Vipavskem na kvintale tega sadu na tleh ležati in segniti, ker ga nikdo radi nizke cene ni pobiral. Vsak "posameznik pa tudi ni mogel ali ni znal istega drugače izkoristiti. V takem slučaju pobrala bi zadruga to blago in isto tehnično izkoristila. —
3. Pri nas se izdeluje sušje, posebno suhe olupljene češ-plje (Priinellen) v Brdih, ki so na severu zelo čislane in visoko v ceni. Vso kupčijo s tem sušjein ima pa v Gorici v rokah par trgovcev, katerim so naši ljudje, ki se s tem pridelkom pečajo, na milost in nemilost izročeni. Skoraj stalna cena tega sušja je v svetu na drobno kg po 3 K, naši ljudje pa dobivajo naravnost sramotne cene od 60 v in kvečem v izrednih slučajih 1 K 20 v. To kupčijo vzame sedaj zadruga v svoje roke, ker ni pri tem blagu skoraj mogoča zguba, ker se da isto dolgo ohraniti in se da prav ugodno prodati. Ta obrt bi se pa potom zadruge lahko še mnogo razširila in spopolnila.
Tega sušja pridela se pri nas od 60—90 vagonov na leto. Ako se posreči zadrugi, in to z lahkoto, pri 100 kg ceno samo za 20 v vzdigniti, imajo zadružniki na leto 120 -180 tisoč K več dobička. Toda glavno je, in prvi pogoj, da so vsi sadje-rejci v zadrugi združeni Vsak zadružnik mora imeti vsaj 1 delež po 10 K z devetkratnirn jamstvom, kar je pa tako mala žrtev, da jo lahko najrevnejši kolon doprinese, posebno ker se delež lahko z blagom vplača in je pričakovati velikih dobičkov, ako vsak zadružnik vestno svojo nalogo vrši.
Sadna kupčija ima tudi to ugodnost, da ne potrebuje razmeroma velike obratne glavnice, ker se sadje hitro speča iti naložena glavnica vedno kroži, kar na pr. pri vinski kupčiji ni, ker tu leži glavnica dolgo časa v vinu, treba je mnogo posode, velikih kleti itd.
V kratkem sem označil s tem glavne podatke o namenih in delovanju „Sadjarske zadruge za Goriško", katera bode pričela delovati, kakor hitro bode dovoljuo število zadružnikov vpisanih. O tej priliki priporočam vsem sadjerejcern na Goriškem, naj se te nove gospodarske organizacije najtesneje in v največjem številu oklenejo. Z združenimi močmi na delo!
F. K o c j a n č i č .
tajnik »Gor. kmet. društva«.
Čebelarstvo In ajda.
Dobi se še dandanes marsikateri, ki ne ve, da imajo tudi rastline take dele, ki morajo priti drug z drugim v neposredno dotiko, da obrodi rastlina seme.
Glavni cvetni del prašnik oziroma prašek njegov, ki se nahaja v prašnikovi prašnici, mora priti namreč, da rastline seme obrode, v neposredno dotiko s pestičevo brazdo oziroma v njegovo plodnico. Ta najspodnejši — navadno debelejši pestičev del — ima namreč v sebi osnovo prihodnjega semena ali semenske popke, kateri se razvijejo in dado seme šele tedaj, če je dospel do njih cvetni prah. Na pestičevo brazdo dospe pa cvetni prah, bodisi, da se nanjo sesuje, bodisi z vetrom ali pa s posredovanjem raznih žuželk.
Pestič in pašniki so torej neobhodno potrebni cvetni deli, ako naj obrodi rastlina seme ali zrnje. Ta cvetna dela pa se ne nahajata vedno v enem in istem cvetu, ampak sta včasih sicer na eni in isti rastlini, pa vendar eden v enem, drugi v drugem cvetu zase, kakor na pr. pri turšici, bučah itd. Pri tur-šici se nahajajo na pr. prašnikovi cveti v vrhu v preslici ali banderi, pestičevi cveti pa v Iatici ali klasu. Ti poslednji se zdaljšujejo v takozvane lasice, ki gledajo iz klasa. Prašnikov prašek pada, ko turšica cvete, na te lasice in če so te sveže, pomika se v notranje plodnice in oplodi semenske popke, kateri se potem razvijejo in spremene v zrnje ali seme. Dobe se pa razen teh tudi take rastline pri katerih se nahajajo pestičevi cveti na eni, prašnikovi cveti pa na drugi rastlini. Take takozvane dvodomne rastline so na pr. naša konoplja, vrbe in nekatere druge.
Razen iz teh delov pa sestoji cvet tudi iz drugih dveh in sicer iz čaše in venca; včasih pa eden izmed teh manjka. Čaša je spodnji del cveta in je navadno zelena, venec pa gornji del ter je včasih zelen in neznaten, a navadno je lepo barvan. Barvane venčne liste ima tudi naša ajda, katera ni velike važnosti le za kmetovalca, ampak obenem tudi za čebelarja. Njen cvet ima petero venčnih listov, ki so, preden ajda razcvete, rdečkasti, pozneje pa beli. Ti listi so zraščeni spodaj v cev. V cvetu pa se nahaja tudi pestič in 8 prašnikov. Ti poslednji stoje mnogo niže od pestičeve brazde, vsled česar ne more dospeti cvetni prah sam obsebi na pestičevo brazdo oziroma v plod-
nico. Poleg tega pa ima cvetni prašek pri ajdi še to lastnost, da se namreč veliko bolj trdno drži prašnic, kakor pri raznih drugih rastlinah, pri katerih se že pri najmanjšem sunku, kar naokrog razsuje. Ker je pa neobhodno potrebno, da pride cvetni prašek v pestičevo plodnico, zato je treba v tem slučaju posredovalca in kot tak najboljša je čebela. Čebela, ki išče in nabira po raznem cvetju sladek sok — med, naklada obenem na nožice tudi cvetni prah. Ko pride na ajdov cvet, se nanj vsede in srka s sesalcem sladek sok — nektar, ki ga izločujejo tako-zvani medniki, nahajajoči se na dnu venca. Ko sok srka, stoji na pestiču in sega pri tem z nožicami po niže stoječih praš-nikih. Ko pa cvetni prah strže in preklada, zanese ga pri tem na pestičevo brazdico, po kateri dospe ta potem v plodnico, na kar se speče zrnce razvije.
Ravno ajdino cvetje pa je ono, ki ostaja rado gluho. Da se ajdino cvetje oplodi, je treba, da je vreme jasno, mirno in da je zemlja primerno vlažna. O vetrovnem, deževnem vremenu in o suši se pestičeva brazdica tako stisne, da cvetni prašek ne more v plodnico, vsled česar se potem cvet kar posuši — ogluši. Le malo je dni, ki so za oploj ajde primerni. Kadar pa nastopijo primerni — ugodni dnevi, pokaže cvetje vso svojo bujno silo. Cvetni listki, ki so prej tesno krili in varovali prašnike in pestiče, se na stežaj odpro. Tako zakriti praš-niki in pestiči so prepuščeni osodi narave. Ako je vreme ugodno, začnejo na dnu cvetu nahajajoči se medniki solziti. Ta sok je sladek in pravimo mu nektar. Da se nektar izločuje, spoznamo že na duhu, ki nam že od daleč udarja v nos in ki zvabi v bližino razen mrčes, v prvi vrsti pa čebele.
Ker je o času, ko ajda cvete, kar traja skoraj štiri tedne, le malo takih dni, ki so ugodni za to, da ajda zarodi, zato je neobhodno potrebno, da imamo v tem času na razpolago na tisoče in tisoče brezplačnih delavcev, ki pomagajo pri oploju cvetja. Pribita in dokazana resnica je, da sta ajda in čebela tesno združeni. Ena brez druge, vsaj v naših krajih ne uspeva. Priporočam toraj kmetovalcem, ki ajdo sejejo, naj drže tudi primerno število panjev ali naj vsaj poskrbe, da pride o času, ko ajda cvete, primerno število panjev na pašo, kar jim bo gotovo v veliko korist.	J V.
Akcija za izvoz primorskih vin v prek-morske dežele.
Kakor smo uže sporočili v 12. št. letošnjega »Primorskega Gospodarja", se je vršila v Trstu v »Trgovskem muzeju" dne 20. junija t. 1. seja meddeželnth odsekov za izvoz primorskih vin v prekmorske dežele z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o pokušnji vinskih vzorcev, ki jih je nabral tržaški ..Trgovski muzej . 2. Predlog glede organizacije za pridelovanje konstaktnih tipičnih vin. Izvrševalni in nadzorovalni odsek. 3. Predlog za organizacijo izvoza vin. Zaloga v Trslu in 4. Slučajnosti.
Seje so se udeležili naslednji gg.: N. S. Konrad princ H o h e n 1 o h e-Schillingftirst, c. kr. namestnik; G. Mi nas, dvor. svetnik in skladiščni ravnatelj in Zdenko Vrbka, trgov, konsulent c. kr. drž. železn e. Odsekovi člani : kom. G. A. D i De m etri o, preds. kupč. in indust. zbornice v Trstu; svetnik Tomaž Fruhauf, dež. kult. nadzornik pri c. kr. namestništvu v Trstu; prof. dr G. Cucovich, ravnatelj kmet. kem. poskuš. v Poreču; Andr. Davanzo, zastopnik kupč. zbornice istrske; P. Manzutto, istrski dež. odbornik in posest, iz Umage; prof. F. Trampuž, ravnat, c. kr. drž. posestva v Pazinu; Atnad. B o 1 a f f i o , pos. iz Gorice ; Atit. J a k o n č i č , preds. „Gor. kmet. društva" in pos. iz Gorice in J. Rub bi a, enolog in posest, iz Vogerskega pri Gorici.
Odsekovi predsednik kom. D i D e m e t r i o je olvoril sejo, pozdravil navzoče, še posebej pa N. S. g. namestnika, kateremu se je iskreno zahvalil za udeležbo na izredni akciji, ki jo je zapričel »Trgovski muzej".
N. S. g. namestnik se mu je nato zahvalil in pripomnil, da je sploh njegova dolžnost, podpirati vse ono, kar služi v prid kmetijstvu v deželi ter da se zanima še prav posebno za to akcijo, ker je uverjen, da se doseže z njo praktičen uspeh, ki bo v prid ne le producentom, ampak tudi trgovini.
Na predlog predsednika se opusti čitanje zapisnika zadnje seje od 27. februarja t. 1. in prečita se poročilo glede pokušnje vinskih vzorcev, ki jih je nabral tržaški »Trgovski muzej". Poročilo se glasi:
„V seji dne 27. februarja t. 1. se je izvolil meddeželni odsek, obstoječ iz raznih zastopnikov za Istro, Goriško in Tr-
žaško. Temu odseku se je poverila naloga, naj prouči pogoje za pridelovanje vina v tukajšnji deželi, da bo možno potem zapričeti z akcijo za izvoz naših vin v prekmorske dežele. Istodobno se je poslalo istrskemu in goriškemu odseku po eno zbirko, obsegajočo po 24 enakih vinskih vzorcev, katere je dobil »Trgovski muzej" iz raznih središč ali pokrajin Amerike, kamor se vino uvaža. S pokušnjo teh zbirk se je hotelo dognati, kakšna vina se cenijo tam, kamor se želi uvažati naš pridelek, obenem pa ima služiti kot podlaga zato, da se dožene, ali je naše vino sposobno za izvoz, oziroma ali bi ugajalo vi-nopivcem v onih krajih.
Oba odseka, goriški kakor tudi istrski, sta izvršila to nalogo natančno in podala glede izida te pokušnje podrobno pismeno izjavo. Oglejmo si toraj na kratko zaključek obeh odsekov.
Iz izjave, ki jo je predložil goriški deželni odbor dne 22. aprila t. 1. je razvidno, da se pridelujejo v tem kraju, izvzemši sladkih, vsa druga predloženim vzorcem enaka vina.
Enako se glasi tudi izjava dež. kmet. istrskega poskuše-vališča od 4. junija t. 1., katera pravi, da se pridelujejo namreč tudi tam doli, izvzemši sladkih vin, vsa druga predloženim vzorcem enaka vina. Poskuševališče pa zatrjuje obenem, da se dobi še sedaj v Istri na tisoče hekto:itrov takega vina, ki je nekaterim, v pokušnjo predloženim tipičnim vzorcem enako.
Pred seboj imamo toraj od strani interesovanih in od strani izvedencev obeh dežel zagotovilo, da se dobe v obeh pokrajinah vzorcem enaka vina, poleg tega pa imamo še iz Istre izjavo, da se dobi tam doli še sedaj več takega vina, ki je enako vinskim tipom, ki se izvažajo. Na podlagi te poslednje izjave ali zagotovila, bi se priredili lahko že sedaj takoj prvi poskusi z izvažanjem vina.
Odseka sta o tej priliki dognala, da niso vsa vina, ki se izvažajo v prekmorske dežele, enakega tipa. Zbirka prejnave-denih vzorcev obsega sicer le one tipe vin, ki jih pošilja Italija, Francija, Španija in Nemčija na ondotne trge.
Ne le z bolj tipičnimi, ampak celo z boljšimi vini in po konkurenčnih cenah bi se lahko postreglo tamošnjim vinopivcem in toliko lažje spečalo na tamošnjih trgih."
Pri prvi točki dnevnega reda se nadalje ni razpravljalo, zato se je prešlo na II. točko dnevnega reda t. j. „Predlog
glede organizacije za pridelovanje konstantnih tipičnih vin", [zvrševalni in nadzorovalni odsek." Poročilo se glasi:
„Zadeva, tičoča se pridelovanja vina, spada izključno le v tehnično-kmetijsko področje, spada toraj naravnost v delokrog kupčijskega izvoza, za kar pa zadošča zagotovilo izvedencev, da se pridelujejo namreč v tukajšnjih krajih takšni tipi vin, kakršni so nabrani vzorci. Če bi se pa hotelo razpošiljati še večjo množino vina in bi se hotelo poiskati novih tržišč, potem ni vseeno, kako je organizirana produkcija, kajti glavni predpogoj za uspešno akcijo izvoza vin je, da se ve natančno, kakšnega tipičnega vina je zadostno na razpolago in ali se to vino med potjo ali pa v kraju, kamor dospe, spremeni ali ne
Ta zadeva je izključno tehničnega pomena, zato se „Tr-govski muzej" ni bavil podrobnejše z njo. V to svrho se je predložilo svoječasno rešitev tega vprašanja istrskim in goriškim zastopnikom, vsled tega se nočem vmešavati v izjave, ki jih nameravajo podati zastopniki, vendar pa si dovolim, kar se tega tiče, nekaj splošnih opazk.
Dispozicije, po katerih se ravna produkcija in razprodaja vina v Avstriji, so razmeroma stroge in odgovarjajo tudi, ko se gre za vino, ki se popije v državi sami, kjer so pivci vsem okolnostim hitro privadijo, vse drugo pa je, ko gre za to, da se pridela vino vedno enakega tipa za izvoz; v tem slednjem slučaju bi se moralo modificirati posebne dispozicije glede al-koholiziranja vin.
Kar se tiče mešanja različnih vin, priporočajo enologi, naj se napravlja vino za toplejše kraje tako, da se zmešajo različne vrste grozdja takoj o trgatvi in naj se dostavi moštu sladkor ali pa naj se zmeša različna vina kasneje ali ko so zgotovljena. Iz prej navedenega vzroka bi bilo morda umestno, ko bi se centraliziralo tudi produkcijo tipičnih za izvoz namenjenih vin. Vsled tega bi bilo dobro, da bi sestavili izvedenci posameznih pokrajin, seveda upoštevaje pri tem krajne razmere nekako podrobno navodilo, ki naj bi služilo kot nekaka vez med produkcijo in vinsko kupčijo, med producentom in razpošiljavcem stalnih vinskih tipov in katero naj bi obenem bilo v zagotovilo pivcu, da dobi pristuo-naravno vino in ki naj bi zagotovilo obenem producenta da prihaja njegovo vino na trg kot naravno.
Pri naslednji točki dnevnega reda se bo razpravljalo še podrobnejše o funkcijah te uredbe.
Razni tozadevni predlogi, ki so se predložili potom vpra-šalne pole, so se že rešili potom izjav posameznih pokrajinskih odsekov zato bi se imelo razpravljati bolj podrobno le še glede 5., 6., 7. in 9 točke.	(Sledi.)
O obadarju sporoča strok. učit. Konig v „Wieuer landw. Zeitung" to le: V takih krajih, kjer gonijo živino šele ob popoldanskih urah na pašo, obadarjev sploh niti ne poznajo. Obadarjeve ličinke izlezejo namreč iz živalske kože le v jutranjih urah in sicer do 8. ure zjutraj; ako ostane toraj govedo predpoldne v hlevu, popadajo izlezle ličinke na hlevski tlak, kjer se pa zabubiti ne morejo, vsled česar potem poginejo. Ličinke ostanejo toraj v takem slučaju v hlevu in ne pridejo na pašnik. Obadarjev pa ne poznajo tudi v takih krajih, kjer gonijo živino šele na jesen na pašo, toraj takrat, ko obadarji ne rojijo več. Ako se začne goniti živina na pašo že spomladi, kjer ostaja po cel dan, potem je najboljše, da se govedu, preden gre na pašo, obadarje iztisne. V to svrho naj se goveja koža natančno preišče, da se prepriča, ima li govedo obadarje ali ne. Ako jih ima, naj se, če se sprsti ne dado iztisniti, iztisnejo s pomočjo malega in ostrega noža in nato pomore. Najboljše je, če se mesto, kjer ličinka čepi, z ostrim nožem nekoliko nareže in nato ličinka iztisne, ker se taka rana laže zaceli, kakor pa rana, ki nastane vsled iztiskanja, a tudi v koži ne ostanejo luknje.
Za razpošiljanje namiznega grozdja najbolj pripravne so okrogle le kakih 15 cm visoke, po 5—8 kg držeče košarice, ki nimajo povraza. Na dno take košarice naj se dene najpoprej tenka plast lesene volne, vih nje pola pivnika in obda potem košarico od znotraj z belim papirjem tako, da bo štrlel papir iz košarice. Nato naj se naloži v košarico plast grozdja tako, da bo grozd pri grozdu prav na tesnem; za prvo naj se vloži
GOSPODARSKE DROBTINICE.
potem druga iu kvečem, če je še prostora, tretja plast. Ko se je košarica tako napolnila z grozdjem, da moli gornja plast iz nje, naj se grozdje s papirjem, ki sega čez rob košarice, pokrije. Na vrh grozdja naj se dene končno takšno plast lesne volne, da se košarica na tesnem zapre. Ko je to dovršeno, naj se pokrov košarice na več krajih z vrvico trdno priveže. Če je grozdje dovolj na tesnem, se, ko se zaprt in zavezan koš vzame v roko in ga strese, grozdje v košarici ne sme premikati. Ko se grozdje trga, naj se prime vsak grozd le za pecelj in položi v jerbas ; pa tudi pozneje, ko se grozdje čisti, naj se drži grozd za pecelj, sicer se moka z jagod obriše, z majhnimi škarjami naj se pa vse zelene, drobne, gnile in spokane jagode skrbno odščipne.
Pazite, ko kupujete otrobe ! Opazilo se je, da se poskuša spraviti že zopet v promet otrobe, katerim so se primešale krompirjeve tropine, ki ostanejo pri izdelovanju škroba. V to svrho se te tropine posuše, - na drobno zmeljejo in primešajo včasih otrobom. Ker so krompirjeve tropine, če so semlete, zelo podobne rženim otrobom, zato se ne dado otrobi, katerim se je primešala celo večja množina teh tropin, razločevati s prostim očesom od pristnih čistih rženih otrobov. Ker so krompirjeve otrobe mnogo manj vredne, kakor ržene, potem so otrobe, katerim so se primešale, mnogo manj vredne, kakor pa pristne. Z ozirom na to poslednje je nujno potrebno, da zahteva vsakdo, ki otrobe kupuje, od trgovca naj jamči za pristnost blaga, obenem pa naj izroči otrobe, — da obvaruje sebe in drugih pred škodo, — v preiskavo kakemu poskuševališču, da dožene, ali so otrobe pristne ali ne.
Ali se smejo rabiti za žveplanje vin žveplene z raznimi zelišči in semenom potrošene žveplene trščice. Zelišča in semena s kojimi so potrošene žveplene trščice, delajo, ko gore le žarek dim, kateri vinu prav nič ne koristi, ampak večkrat še celo škoduje, ker dobi vino po takem žveplu prav neprijeten, žarek okus. Kdor rabi za žveplanje vina tako žveplo, s katerim se podeli vinu prijeten vonj, zapade po § 6. vinske postave naravnost kazni. Ne kupujte toraj takih žveplenih trščic I
Debel šelin se pridela, ako se šelinov koren do polovice dolgosti odgrebe, debelejše korenine tik korena gladko odreže, tanjše potem pa s kosom debelejšega sukna odrgne in koren nato zopet z zemljo zasuje. Nato naj se šelin pridno zaliva z gnojnico.
Čebele more trote navadno avgusta meseca. Ako čebele z morenjem trotov predolgo odlašajo, potem skoraj gotovo panj kraljice nima. Da se pa natančno prepričamo, ali ima panj kraljico ali ne, je najboljše da ga na vrhu odpremo. Ako so čebele zelo nemirne in tekajo po panju, ter so delav-kine celice napolnjene s trotovo zalego, potem je gotovo, da panj matice nima.
Ali je potreba sadnemu drevju sedaj gnojiti. Prav dobro je, če sadno drevje o suši pridno z vodo zaliva še bolj pa koristi drevesu, če se večkrat zalije s stanjšano gnojnico, kajti to pripomore, da sadje močno zdebeli. Posebno mlado, bogato s sadjem obloženo sadno drevje, naj se toraj pridno zaliva z vodo in gnojnico, ker mu to jako koristi.
POROČILA.
Osmi avstrijski vinarski kongres se bo vršil od 5,—10. septembra t. 1. na Dunaju. Na tem kongresu se bo razpravljalo o važnejših vinarskih vprašanjih, obenem pa se priredi mednarodna razstava vinogradskih in kletarskih strojev. Udeležencem se bo nudila prilika, da si lahko ogledajo velike, moderno urejene kleti. Kongresa se udeleži lahko vsakdo, a zglasiti se mora poprej pri avstrijskem državnem vinarskem društvu, oziroma pri vodstvu v Kremsu.
Žitna letina na Ogrskem. — Pred kratkim je izdalo poljedelsko ministerstvo poročilo o letošnji žitni letini, ki se lahko smatra kot končana. Glasom tega poročila se je pridelalo letos 54.84 milijonov met. stotov pšenice, lani pa le 32 milijonov. Rrži se je pridelalo 15.04, dočim se ni pridelalo lansko leto niti 10 milijonov met. stotov. Ječmena se izkazuje 14.64 in ovsa 11.948 milijonov met. stotov.
Promet s klavno živino in mesom je začel v zadnjem času v Avstriji zelo padati. V prvem četrtletju letošnjega leta je bil v primeri z lanskim iste dobe za 8,204,588 K manjši, pa tudi uvozilo se je rnanj živine v našo državo za okroglo 1,800.000 K.
Deleži zadrug z neomejenim jamstvom niso r-ubljivi. Najvišji sodni dvor je v tozadevnem slučaju razsodil, da deleži
članov zadrug z neomejenim poroštvom niso rubljivi, in da jih toraj zasebni upniki zadrugarjev ne morejo pritegniti v rubežem Razsodbo med drugim utemeljuje tako-le: par. 55. in 79. zadružnega zakona določata, da more izstopajoči zadružnik zahtevati le svoj delež po sklepnem računu onega leta, v katerem izstopa, da pa nima nobene pravice do rezervnih zakladov in drugega premoženja zadruge Iz tega sledi, da ima zadružnik pravico tirjati povračilo svojega zadružnega deleža, ne pa tudi kakih pravic do zadružnega premoženja.
Žitne cene na dunajskem trgu. Ogrska pšenica po 9'70 K do 1040 K 50 kg; avstrijska pšenica 9 70 do 10; ogrska rž 7-40 do 7-80; avstrijska rž 7-65 do 7'85; ječmen 5*90 do 665; oves 7 50 do 8 50; koruza ogrska 6'20 do 6'40, činkvantin 7-80 do 8-25; proso 7*40 do 15 50; krompir 2 75 do 3"50. — Cene žitu so stalne. Spomladi je bilo pričakovati zaradi ugodnega stanja zimskih setev, da cene žitu padejo, a poletne ujme so uničile mnogo zrnja, zato so ostale cene na prejšnji višini.
Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod. Ker je bila na I. avstrijskem kmetijskem zadružnem shodu, ki se je priredil leta 1906, udeležba obilna in je shod prav dobro uspel, zato hoče prirediti Splošna Zveza kmetijskih zadrug za Avstrijsko letos II. a v s t r i j s k i kmetijski zadružni shod, ki se bo vršil 14. in 15. septembra 1.1. v deželnozborski dvorani na Dunaju. Na dnevnem redu bodo važne naprave o zadrugah, vsled česar se je nadejali, da bo tudi na II. avstrijskem kmetijskem zadružnem shodu udeležba obilna.
Mednarodna razstava vinogradskega orodja, strojev, kletarskega orodja in znanstvenih pripomočkov. V času ko se bo vršil na Dunaju VIII. vinarski kongres t. t. od 5. do 10. septembra t. 1 bo tudi mednarodna strokovna razstava. Na tej razstavi bo razstavljeno orodje, stroji, učila in drugi k trtoreji in kletarstvu spadajoči predmeti. Razstavni program je naslednji: Razstava se otvori 4. in se zaključi 11. septembra 1910. Razstava bo v poslopju in na vrtu c. kr Vrtnarske družbe na Dunaju, I., Parkring 12. in je javna. Udeleženci kongresa in razstavljavci so vstopnine prosti. Razstavljeni predmeti bodo razdeljeni v naslednje skupine 1. Orodje, stroji in materijal za vinogradništvo. 2. Orodje, stroji in materijal za kletarstvo in točenje vina. 3. Postranski vinogradski in kletarski izdelki. 4. Učila, znanstvena raziskovanja in literatura.
Poskusi z uprežnim vinogradskiin orodjem se bodo vršili v deželni trtnici v Korneuburgu, obenem se namerava prirediti istotam konkurenčno razstavo trtnih škropilnic. Drugo se objavi pravočasno. Kdor hoče kaj razstaviti, naj piše po prijavni formular. O razstavljenih predmetih se izda katalog, v katerem bodo izkazani za razstavo priglašeni predmeti. Vsi dopisi, tičoči se razstave, naj se pošiljajo na ravnatelja Fr. Wenisch v Kremsu ob D., Niže Avstrijsko.
Kako kaže splošno sadno drevje in trta v avstrijskih kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. (Posnetek iz poročila c. kr. poljed. ministerstva za mesec juli 1910).
Sadno drevje. — V juliju je sadno drevje vsled slabega vremena vnovič močno trpelo. Poroča se, da je toča na mnogih krajih potolkla iti da so se polotile posameznih sadnih plemen obenem glivične bolezni, vsled česar je škoda na drevju še večja.
Iz došlih poročil se da sklepati, da bo vzlic ujm in bolezni večinoma po vsej Avstriji mnogo jabolk; hrušk pa bo malo. Zgodnje hruške so se pričele že obirati in ker se vedno bolj poprašuje po njih, prodajo se celo grintave hruške dobro. Slive in češplje, katerih je bilo že poprej malo, so šle julija meseca že zopet močno v rožiče. Češenj, ki so se tudi v severnih krajih že obrale, je bilo prav malo in plačevale so se od početka do konca tako drago, kakor redko kedaj. Marelic, ki so se tudi že pobrale, je bilo le na posameznih krajih precej, žal pa niso bile nič posebno lepe in trajne. Glede marelic in breskev se pritožujejo posamezni, da na drevju močno gnijejo.
Iz južnih krajev so došla prav ugodna poročila glede ro-žičev, smokev in mandljev. Marask je bilo v Dalmaciji srednje veliko. Iz posameznih dalmatinskih pokrajin se je sporočilo, da so se polotile oljk oljkine muhe in listne ušice (Psilla deli' olivo) ter se je bati, da bodo oljkam precej škodovale.
Vinogradi. — Upanje na normalno vinsko letino se je v merodajnih vinorodnih krajih v juliju še bolj poslabšalo, tako ni nimajo posebno na Moravskem nič več upanja na kakšno trgatev, a v pretežni večini pokrajin na Niže Avstrijskem, Kranjskem in deloma tudi na Štajerskem kaže grozdje zelo neugodno. Ugodnejša so poročila iz nemške-južne Tirolske.
Poročila iz Dalmacije in Primorskega so zelo različna. V Dalmaciji in sicer posebno v političnem okraju Benkovac, kaže trta prav lepo, nasprotno pa kaže v političnih okrajih Kotar, Gruž, Sinj in Imotska pod srednje in celo prav slabo. Da kaže trgatev sedaj tako slabo v pretežni večini avstrijskih vinorodnih krajev, vzrok je temu največ huda peronospora, katera je napadla v posameznih pokrajinah ne le listje, temveč tudi jagode. Tam, kjer so se poškropile trte pravočasno z galično-apneno zmesjo in ni dež poškropljenih trt takoj opral, nadejati se je komaj srednje trgatve in sicer bi znala biti taka v splošnem na nemškem, južnem Tirolskem. V mnogih krajih, posebno pa na Niže Avstrijskem, niso mogli obvarovati trt pred perono-sporo celo najpridnejši vinogradniki, kajti padal je skoraj vsak dan gorak dež ki je razvoj peronospore zelo pospešil. Vlažno gorko vreme je tudi zakrivilo, da je oidium ali grozdna plesen letos grozdje tako hudo napadla in sicer celo Niže Avstrijskem, kjer ni ta bolezen doma in kjer se ne šteje žveplanje trt med navadna vinogradska opravila. Iz posameznih istrskih okrajev se poroča o kozavosti ali trtnem paležu.
Radi trajnega deževja so vinogradi močno s plevelom zaraščeni, a tudi poletna vinogradska opravila se niso mogla pravočasno izvršiti.
Nova uredba pri Južni železnici. Od 1. avgusta naprej so pooblaščene postaje na vseh avstrijskih progah Južne želez niče, da same odločajo v izvensodnih spornih zadevah glede poškodb prevoznega blaga in živali, ako poškodbe ne znašajo več kot 10 K. Priporoča se toraj občinstvu, naj vloži takšne reklamacije neposredno pri dotičnih postajah.
Zagotovitev sena, slame za steljo, slame za postelje, drv in premoga. C. in kr. vojna uprava si hoče zagotoviti za dobo od 1. oktobra 1910 do 30. septembra, eventuelno po pre" udarku korne intendance do 31. oktobra 1911, gorinavedene vojaške potrebščine.
Zakupna obravnava bo za garnizujoča čete, zavode in izolirane in sicer: Dne 17. avgusta v Sežani, 19. av g. v To lminu, 2 0. avg. v Kanalu, 2 4. avg. v Gorici, 2 5. a v g. v Korminu, 3 0. avg. vBovcu, 9. s e p t. v Gradiški in 10. sept. v Tržiču.
Natančnejše pogoje se izve lahko pri „Goriškem kmet. društvu" v Gorici, Attemsova palača, Korenjski trg št. 2.
Nakup sena. slame za steljo in postelje. C. in kr. vojaški priskrbovalni magacin v Gorici vkupi na roko, počenši od 1. avgusta 1910 in dotlej dokler bo potreba, najdalje pa do zadnjega februarja 1911, od kmetovalcev in njihovih zadrug približno 1200 kv sena, 600 kv slame za steljo in 180 kv slame za postelje.
Na zahtevo daje vsakomur pismena ali ustmena natančnejša pojasnila c. in kr. vojaški priskrbovalni magacin v Gorici (Verdijevo tekališče št. 12.)
Z Livka pri Kobaridu. Dne 24. julija t. 1. je bila pri nas strašna nevihta in padla je takšna toča, da nam je uničila nad polovico vsega pridelka; kar pa je še ostalo, uničila nam je toča 4. avgusta, tako da ni nikakega upanja več, da bi količkaj pridelali. Še sreča, da je padala toča onega dne z dežjem, kajti padlo jo je toliko, da so bila vsa tla pobeljena, kakor bi bila s snegom pokrita. Na onih mestih, kjer se deževnica zbira, je bila toča 35 cm n a debelem. Žito, katero ni še dozorelo, leži vse po tleh ; turšice, fižola in otave ne bo prav nič. Krompir je že pred točo uničila rosa in še dobro bo, če pridelamo vsaj seme, kajti nevarno je, da še to, kar ostane, segnije. Edini pridelek, katerega je bilo obilno tu smo ga še srečno spravili pod streho, je seno. Tudi po nekaterih krajih v Benečiji je vse uničeno.
Kmetovalci v tolminskih hribih se moramo že tako mučili in truditi, da kaj pridelamo, a še to kar bi radi pridelali, uničile so nam letos ujme do cela. Apeliramo na naše gg. poslance, da nam priskrbe kako primerno državno ali deželno podporo, ker drugače nam bo letos gorje!	F. F.
Obseg: t. Ob 80. rojstnem dnevu našega presvitlega vladarja Fr. Josipa I.; 2. Sadjarska zadruga za Goriško (Nad. in konec); 3. Čebelarstvo in ajda; 4. Akcija za izvoz vin v prekmorske dežele; 5. Gospodarske drobtinice; 6. Poročila; 7. Dopisi.
D O P I S I.