GOSPODARSTVO
Trgovin a
f I N a n c E
IND USTRflJA
O R R T ♦ KSMETIJSTVO
leto xii št. 294
PETEK, 12. DECEMBRA 1958
Dva gospodarska tabora v zah. Evropi
V čem je spor med Skupnim evropskim trgom in Svobodnim trgovinskim področjem - Bloki so vselej škodljivi


'
RAZPOREDITEV SIL
Čimbolj se bližamo Novemu letu, ko bi se morali pokazati prvi sadovi Skupnega evropskega trga, tembolj postaja jasna nevarnost, da prav uvedba Skupnega evropskega trga lahko razcepi zah. Evropo v dva tabora, ki bi se pričela nted seboj pobijati s carinami. Evropsko gospodarsko skupnost sestavlja šest držav (Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Luksemburg in Ni-2ozemska), ki so pristopile k Skupne-hiu evropskemu trgu. Evropska gospodarska skupnost, ki .naj bi po prvotnih načrtih ustvarila gospodarsko podlago za bodočo združeno Evropo, utegne postati leglo gospodarskega pa tudi političnega razdora med zahodnimi državami. Toda na drugi strani bo o-kolnost, da bi se iz gospodarskega razkola lahko razvil tudi politični, po vsej verjetnosti dovedla do začasnega kompromisa ali odlaganja medsebojnega carinskega boja, ker so zahodne države pod prehudim pritiskom sovjetske °ienzive zaradi Berlina, da bi si lahko v tem trenutku privoščile notranji razkol. Mar ni angleški časopis »The Banker« očital zahodnonemškim državnikom, da si prisvajajo vodilno vlo-So v Evropski gospodarski skupnosti v sporu z Veliko Britanijo prav v času, ko kancler Adenauer kliče na po-ntoč angleške in ameriške čete in an-Sloameriške diplomate v strahu pred Preobratom v Zahodnem Berlinu?
Sprta tabora sta razporedila svoje sile takole: na eni strani je šest držav Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega evropskega trga), na drugi tako imenovanih »drugih šest« (Velika Britanija, Švica, Avstrija, švedska, Norveška in Danska), ki predstavljajo še drugih pet manj borbenih članic OEEC. Prvi tabor vodi Francija, oprta na Zah. Nemčijo, drugega Angleži, ^se sprte države so članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Ev-r°Pi (OEEC v Parizu), ki je bila usta-n°vljena leta 1948 pač za pospeševanje Sospodarskega sodelovanja in iz kate-rc je izšla Evropska plačilna zveza z nalogo, da bi urejevala račune medsebojne trgovinske izmenjave.
V ČEM JE SPOR
V čem je pravzaprav spor med obe-tna taboroma? Ko se po 12 letih v celoti uresničijo določbe Skupnega evropskega trga, ki so ga sprejele članice Evropske gospodarske skupnosti, bodo med temi državami odpravljene vse carine, kar pomeni, da bo vseh šest držav predstavljalo enotno gospodarsko področje, ki bo na znotraj prosto carin, nasproti zunanjemu svetu pa, to je nasproti državam, ki niso njego-ve članice, bo njegovo gospodarstvo za-varovano z enotnimi carinami. Prvega januarja 1959 se carine med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega evropskega trga) znižajo za 10°/'o; hkrati se obseg uvoza (kontingenti) iz posameznih držav Evropske gospodarske skupnosti, poveča za 20°,'o. Z drugimi besedami povedano, 1. jan. se prične ustvarjati sredi Evrope gospodarski blok šestih močno industrializiranih držav s 160 milijoni Prebivalcev, in sicer pod vodstvom dveh gospodarsko najmočnejših — Francije in Zah. Nemčije.
ZASKRBLJENOST DRŽAV IZVEN
Evropske gospod, skupnosti
To dejstvo da misliti vsem državnikom, ki so na čelu držav izven tega bodočega gospodarskega bloka in ki so odgovorni za blaginjo svojih sodržavljanov. Med tistimi, ki se zaskrbljeno 'Prašujejo, ali bodo njihove države lahko še izvažale svoje blago .na področje novega gospodarskega bloka v dosedanji meri, so predvsem angleški državniki. O Vel. Britaniji pravijo, da stoji z eno nogo v Evropi z drugo iz-ven nje. Že ko se je pričela na pobudo francoskih politikov Schumann iu Monneta snovati Premogovna in jeklarska skupnost med državami, članicami Evropske gospodarske skupnosti, niso Angleži pristopili k tej mednarodni skupnosti, češ da tega ne morejo storiti, ker je Vel. Britanija že članica carinskega sistema Britanske državne skupnosti (Commomvealtha z angleškimi dominioni kakor Kanado, Indijo, Južno Afriko, Avstralijo in Noro Zelandijo), ki je bila ustanovljena leta 1922 v Ottawi na podlagi prednostnih carin. Iz tega razloga niso Angleži Pristopili ne k Evropski premogovni in jeklarski skupnosti ne k Skupnemu evropskemu trgu, ki sta nastala pod °kriljem Evropske gospodarske skupnosti. Angleži poudarjajo tudi pri tem, da morajo upoštevati željo dominio-nov z razvitim kmetijstvom, kakor Avstralije in Nove Zelandije, ki hočejo nemoteno izvažati svoje kmetijske proizvode in ki se boje, da bi se Evropska gospodarska skupnost hotela pred njimi zapreti z visokimi carinami.
TRG S 160 MILIJONI LJUDI
Britanci se prav dobro zavedajo, kaj Predstavlja za njihovo industrijo trg s 160 milijoni ljudi na področju Skupnega evropskega trga. Ko bi se na primer izvedli dogovori glede povečanja Uvoza med članicami Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega enotnega trga), bi Italija in Nemčija lahko podvojili sedanji izvoz avtomobilov v Erancijo ter izvažali po 20 do 30 tisoč y°zil na leto, medtem ko bi za angleške avtomobile ostala samo kvota 2000 v°zil. Jasno je, da se Angleži s takšnim Evropskim trgom ne bodo nikdar sprijaznili.
Zato predlagajo drugo rešitev: ustanovi naj se Svobodno trgovinsko področje, in sicer za vseh 17 držav, ki so članice organizacije za gospodarsko so-
delovanje v Evropi (OEEC). V trgovini med temi 17 državami bi se carine postopoma odpravile, toda .na zunaj, nasproti nečlanicam bi vsaka izmed članic OEEC ohranila proste roke ter bi z njimi urejevala trgovinske odnose (višino carin) po svoje. Tako bi Anglija ohranila svoje obveze nasproti do-minionom, s katerimi je v Britanski državni skupnosti.
ZAKAJ SE UPIRAJO FRANCOZI?
Francozi se upirajo angleškim predlogom iz dveh glavnih razlogov: francoska industrija noče ostati nezavaro-
tem mora organizacija oKupnega evropskega trga ostati celota zase. To naglaša zlasti Francija.
DRUGI TABOR GROZI
Angleži se s takšnim mašilom nočejo sprijazniti. Z zadnjega sestanka v Ženevi je »drugih šest« (Vel. Britanija, Švica, švedska, Avstrija, Norveška in Danska) pod vodstvom Angležev naslovila na Evropsko gospodarsko skupnost novo svarilo, da bi uveljavitev določb Skupnega evropskega trga pomenila začetek nevarne gospodarske diskriminacije s hudimi posledicami za
Ako ne pride med državami Skupnega evropskega trga in državami, ki [zahtevajo ustanovitev Svobodnega trgovinskega področja, bo carinska zapornica razdelila Evropo na dva dela, ki se bosta gospodarsko pobijala
evropsko gospodarstvo. Švicarji so že uradno napovedali svoj izstop iz Evropske plačilne zveze, ako ne pride do znosnih odnosov med obema skupinama, medtem ko Švedi grozijo z revizijo svoje trgovinske politike nasproti državam Evropske gospodarske skupnosti; poleg tega obstoji načrt, da se švedska, Danska, Finska in Norveška, ki že imajo takoimenovani »Severni svet«, carinsko povežejo ter napovedo carinski boj Evropski gospodarski skupnosti.
NEVARNA IGRA
Tudi v tem primeru je težko napovedati bodoči razvoj. Že zdaj pa se iz pogajanj, ki med obema skupinama trajajo že leto dni, in ostrih polemik vidi, da je ustanavljanje gospodarskih skupin z omejenim številom držav, ki niso odprte vsem državam, gospodarsko in politično nevarna zadeva. Ne samo Angleži, tudi ne samo 11 držav OEEC, ki so izključene iz Evropske gospodarske skupnosti, temveč tudi vse ostale evropske države se z upravičeno zaskrbljenostjo vprašujejo, kako bodo v bodoče lahko uspešno branile svoje gospodarske koristi pred velikim gospodarskim blokom, ki bi ga predstavljala Evropska gospodarska skupnost, ograjena z visokimi carinami. Države izven Evropske gospodarske skupnosti upravičeno dvomijo v učinkovitost lepih besed belgijskega zunanjega ministra Wignyja, da bo Evropska gospodarska skupnost upoštevala tudi njihove gospodarske koristi. Dr. L. B.
vana pred konkurenco angleške industrije, medtem ko se je z nemško in deloma italijansko že močno interesno povezala; hkrati delajo Francozi na to, da svojim kmetijskim pridelkom zagotovijo področje Skupnega evropskega trga (zlasti Zah. Nemčije) in ta trg zavarujejo pred konkurenco cenejših kmetijskim proizvodov angleških dominionov (Avstralije, Nove Zelandije in Kanade).
Po sestanku med De Gaullom in Adenauerjem so Francozi pripravljeni sprejeti belgijsko-danski predlog, .naj bi vse države članice OEEC, torej tudi 11 držav, ki niso v Evropski gospodarski skupnosti, bile deležne 10% znižanja carin; poleg tega bi Francozi priznali vsem državam OEEC 20% povečanje uvoza, ki ga bodo deležne članice Evropske gospodarske skupnosti. Medtem .naj se po mnenju De Gaulla in Adenauerja v bodočih šestih mesecih oba nasprotna tabora povežeta v »veččlansko združenje«, toda pri vsem
ll!ll!llilllllllll!lilll!IMII!llll!:rilllll!IUIIIIl|illllllIIII|:!|llllll!ll!lll!lll|!ll!ll;!i:illlll!ll
ERHARD IN FANFANI
Nemši gospodarski minister prof. Erhard dela na to, da bi med Francijo in Vel. Britanijo prišlo do kompromisa glede Skupnega evropskega trga in Svobodnega trgovinskega področja. Po vesteh iz amerišgega vira je prof. Erhard proti temu, da bi se države Evropske gospodarske skupnosti zaprle z visokimi carinami, ki bi ovirale trgovino z drugimi državami. Profesor Erhard želi, da bi se Francija pokazala bolj popustljivo nasproti angleškim zahtevam. Sam je pristaš čimbolj svobodne mednarodne izmenjave.
Gospodarski časopis »Mondo Econo-mico« (Milan) piše, da sta Francija in Zah. Nemčija potisnili Italijo v o-zadje v živahnem diplomatskem delovanju za uveljavitev Skupnega evropskega trga. Italija je skoraj osamljena. Ministrski predsednik in zunanji minister Fanfani ni po mnenju pisca navdušen pristaš Evropske gospodarske skupnosti, temveč pristaja več ali manj zgolj formalno na razne pobude pod okriljem Evropske gospodarske skupnosti. »Mondo Economico« meni, da je vlada z upravnimi oblastmi vred preveč maloverna glede bodočih gospodarskih koristi EGS, medtem ko se mnogo Italijanov in italijanskih gospodarskih podjetij resno bavi z vprašanjem novih poslovnih možnosti, ki jih odpira Skupni evropski trg. Upravne oblasti bi morale s tem razpoloženjem javnosti računati.
NEMŠKI ZAVOD ZA PROSVETO.
Preteklo nedeljo so v Trstu, v ulici del Coroheo 15, odprli nemški zavod za prosveto, ki so ga ustanovili na pobudo generalnega konzulata Zah. Nemčije v Milanu. Zavod se bo prizadeval, da bi utrdil stike med Italijo in Zah. Nemčijo na kulturnem področju. V ta namen so začeli s posebnimi tečaji nemškega jezika.
Jugoslovani
kupujejo
Dan republike je za tržaške in go-riške trgovce kar tri dni, saj so Jugoslovani prihajali v Trst ves ta čas in še potem. To je bilo za trgovce mnogo več kakor sv. Miklavž, ko ljudje kupujejo samo igrače, za otroke. Trgovci si pač želijo mnogo takšnih dni. Že s samim obmejnim prometom, ki je Gorici in Trstu odprl širok pas obmejnega jugoslovanskega ozemlja, se je mnogo trgovcev v Trstu in Gorici rešilo pred finančnim polomom, a na drugi strani se je kmetom odprla možnost, da vsaj del svojih pridelkov prodajo v bližnja mesta, s katerimi so bili stoletja povezani, po razmeroma ugodnih cenah. Hkrati z ljudmi, ki prihajajo v Trst in Gorico (deloma tudi v Videm in Čedad) puščajo na tej strani mnoog denarja zlasti Jugoslovani, ki prihajajo na izlete ali sicer kot turisti ali pa tudi po opravkih. Kupujejo vse, kar jim pride pod roko. Sami trgovci, ki so si pod vplivom časopisne in ustne propagande ustvarili povsem zgrešeno mnenje o gospodarskih in socialnih razmerah v Jugoslaviji, se čudijo, od kod imajo Jugoslovani toliko denarja.
Vprašanje je, kaj dobijo za ta denar. Domačini, ki poznajo razmere na tržaškem trgu so mnenja, da Jugoslovani na splošno ne znajo kupovati na tem trgu, zlasti ne tisti, ki pridejo prvič v Trst. Premnogi namreč kupujejo kar na stojnicah na raznih trgih, namesto da bi šli v solidne trgovine, kjer bi morda plačali nekaj več, toda zato bi dobili dobro blago, za katero bi jamčil trgovec. Solidnih trgovin ne manjka ne v Trstu ne v Gorici.
Naj še omenimo, da so v Trstu v »dnevih republike« opazili tudi mnogo Jugoslovanov globoko iz notranjosti, torej ne samo Slovencev in Hrvatov temveč tudi Srbov in Črnogorcev prihaja v Trst vedno več. Sicer so že poprej po svojih znancih naročali razne vrste blaga, ki so ga prejemali v darilnih pošiljkah.
Tržaški in goriški trgovci samo želijo, da bi še ta tok tihe trgovinske izmenjave, ki ga je bilo mogoče odpreti v novem prijateljskem ozračju med Italijo in Jugoslavijo in ki je prinesel novo življenje v obmejno gospodarstvo, med sosednima državama ohranil čim dlje,
NARAŠČANJE JUGOSLOVANSKEGA UVOZA MOTORNIH VOZIL
V letu 1956 je Jugoslavija uvozila 3.837 ton osebnih avtomobilov (3.334 kosov), tovornikov 985 ton (326 kosov), avtobusov 467 ton (67 kosov), motociklov 500 ton (5.686 kosov). V letu 1957 je uvoz narasel: osebnih avtomobilov 6.276 ton (6.621 kosov), tovornikov 4.329 ton (1.277 kosov), avtobusov 532 ton (87 kosov) in motociklov 1.878 ton (23 tisoč 265 kosov). V prvih štirih mesecih letos pa je bilo uvoženih osebnih avtomobilov 2.310 ton, tovornikov 1.138 ton, avtobusov 888 tort in motociklov 556 ton.
IZVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE iz Jugoslavije je dosegel v prvih devetih mesecih tega leta 151,9 milijonov kWh, to je 28,5% več kakor v istem obdobju lanskega leta. Izvoz v Avstrijo ja nazadoval za 5,3 milijona kWh (od 118 na 112,9) v prvi vrsti zaradi poviška v ceni. Od marca letos je Jugoslavija začela izvažati električno energijo na Madžarsko, in sicer povprečno po 300 tisoč kWh dnevno. Izvoz v Italijo ni bil reden: od lanskega do letošnjega novembra vključno je Jugoslavija dobavila Italiji 25 milijonov kWh.
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Petrolej in italijanska zunanja politika
Med svojim nedavnih obiskom v Rimu je perzijski (iranski) šah Mohamed Reza Pahlevi izjavil, da je bilo prijateljstvo med Italijo in Iranom potrjeno s sporazumom o petroleju. I-ranski državni poglavar je pri tem imel v mislih znani sporazum med Italijo in Perzijo glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Iranu, ki je zbudil veliko pozornost v zahodnih kapitalističnih državah, ki so si že prej zagotovile petrolej iz Irana. Italijansko-iran-ski petrolejski sporazum se nanaša na področje okoli Kuma, ki ga bodo raziskali italijanski strokovnjaki i.n z vrtanjem poiskali nove vrelce. Italija se je tedaj zadovoljila s 25% deležem na teh vrelcih, medtem ko je Iranu prepustila 75% petroleja, ki ga bodo pridobivali na tem področju. Angleška in ameriška podjetja imajo z Iranci ugodnejše dogovore, na podlagi katerih se petrolej deli v razmerju pol za podjetje in pol za Iran (50-50%). Prav zaradi delitve dobička je italijansko-perzij-ski sporazum vznejevoljil Angleže in Američane.
Dopisnik nekega tujega lista iz Rima je nedavno napisal: »Kdor govori v Rimu o petroleju, misli na Henrika Matteia«. Znano je namreč, da vodi italijansko petrolejsko politiko ing. En-rico Mattei, ki je predsednik državne ustanove za izkoriščanje zemeljskega plina in petroleja ENI (Ente Nazio-nale Idrocarburi). On je mnenja, da lahko samo država s svojimi pobudami reši vprašanje dobave mineralnega olja in zemeljskega plina, ki ga potrebuje italijanska industrija. Na Siciliji pridobivajo sicer čedalje več mineralnega olja, toda po splošnem menju ne bodo mogli iz teh vrelcev kriti več kakor eno četrtino italijanskih potreb.
Ing. Mattei je dal novo smer italijan-
ski petrolejski politiki. Po njegovem mnenju je najbolj koristno, da si Italija zagotovi petrolej iz tujine, in sicer z ustanavljanjem mešanih družb, to je z lastnim neposrednim sodelovanjem. Zato je Mattei tudi dal pobudo za sklenitev pogodbe z Iranom. Sklenil je tudi dogovore o ustanovitvi mešanih družb med ENI in tujimi podjetji v Egiptu in Maroku. Njegov poskus v Libiji ni uspel verjetno zaradi vmešavanja Angležev. Francoska podjetja bi bila pripravljena skleniti dogovor o ustanovitvi francosko-italijan-ske družbe, ki bi izkoriščala petrolejske vrelce v Sahari, vendar se ing. Mattei ni hotel spustiti v to zadevo, in sicer iz političnih razlogov, ker se Italija očitno noče zameriti Arabcem.
V Maroku in Iranu bo ENI sam moral finansirati raziskovanje in vrtanje petrolejskih vrelcev. V smislu sporazumov bo Italija investirala v ta namen v 15 letih 40 milijonov dolarjev. Ing. Mattei je pri teh svojih pobudah naletel na nasprotnike tudi v domačem taboru. Kapitalistično usmerjeni Italijani so proti temu, da bi izkoriščanje petrolejskega plina in petrolejskih vrelcev prešlo popolnoma v državne roke; drugi zopet menijo, da bi bilo za italijansko gospodarstvo bolj koristno, ko bi denar, ki ga bo ENI naložila v tujini, naložili rajši v Italiji. Vprašanje je seveda, ali bi bilo mogoče s temi naložbami dovolj dvigniti pridobivanje mineralnega olja in drugih goriv v Italiji.
Načrti za gospodarsko sodelovanje z arabskimi državami so naravno tesno povezani z zunanjo politiko Fanfanijc-ve vlade na Sredozemlju ter na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki .ne more vedno biti na črti drugih zahodnih držav.
lo oglaševati v vseh časnikih ne glede na njihovo politično smer.
Tožiteij ing. Mattei, predsednik ENI, pripada levemu krilu krščanske demokracije medtem ko jc Italo Zingarel-li, ravnatelj lista il »Globo« znan kot desno usmerjeni publicist.
Notranje obračunavanje
Pred rimskim kazenskim sodiščem se je te dni zaključila zanimiva pravda, ki ima gospodarsko in politično ozadje. Kot tožiteij, obtoženci in priče so nastopale osebnosti, ki so v ospredju gospodarskega in političnega življenja v Italiji. Tožil je inž. E. Mattei, predsednik velikega državnega podjetja ENI (Ente Nazionale Idrocarburi), obtoženec pa je bil dr. Italo Zingarel-li, ravnatelj rimskega gospodarskega dnevnika »II Globo«. Kot priče so nastopili dr. M. Tedeschi, ravnatelj političnega tednika »II Borghese«, dr. G. Arbitrio, glavni upravnik rimskega dnevnika »Giornale dTtalia«, dr. R. lacchia, ravnatelj družbe Societa Pub-blicita Italiana itd. Zagovorniki obtoženca so se kslicevali tudi na članke in govore senatorja L. Sturza, ustanovitelja bivše ljudske stranke v Italiji. Pravda se je zaključila z obsodbo ravnatelja rimskega lista »II Globo« Zin-garellija, ki je bil zaradi obrekovanja ustanove ENI obsojen na globo 23.000 lir, na odškodnino 500.000 lir ter na poravnavo sodnih stroškov. Obsojenec je vložil priziv.
Lani 20. oktobra je II Globo priobčil oglas podjetja AGIP, in sicer za mazilno olje Energol. Čez ta oglas pa je bilo proti volji oglaševalca (AGIP) z rdečimi črkami natiskano, da predstavlja prav ta oglas dokaz, da je u-pravičena obtožba ustanove ENI, ki je bila izrečena tudi v parlamentu, da namreč to podjetje uporablja oglaševanje tudi za to, da duši tiskovno svobodo in podkupuje tisk.
Zaradi razumevanja vse zadeve je
treba omeniti, da je prav ta list (II Globo) deset dni poprej objavil članek, v katerem je kritiziral ravnanje ustanove ENI, in da je ta nato preklical dva oglasa, ki bi ju moral ta list še objaviti po njenem naročilu. Listu je bilo po ovinkih sporočeno, da sta bila oglasa preklicana prav zaradi tega članka.
Nato je družba AGIP, ki je tudi napol državna ter je pod nadzorstvom ENI, naročila oglas v listu II Globo, zaradi katerega je prišlo do tožbe. O-čitno so pri listu imeli ta oglas za poskus, storjen s strani ENJ, da bi z njim vplivali na uredništvo, ki naj ne bi več priobčevalo člankov o ENI. Od tod tudi nenavaden napis čez oglas z rdečilom, ki je bil pač narejen po naročilu uredništva. Med razpravo se je pokazalo, da so delnice petrolejske družbe AGIP 60% v rokah ENI, 20% INA (Istituto Nazionale Assicurazioni) in 20% INPS (Istituto Nazionale della Previdenza Sociale), ki so državna podjetja. Zingareiiijevi branilci so se v obrambi sklicevali tudi na Don Stur-zovo kritiko gospodarske politike ENI, ki jo je izrekel v senatu in raznih člankih. Tedaj je tudi don Sturzo obtožil ENI, da troši ogromne zneske za reklamo v tistih, ki so dvakrat večji kakor izdatki petrolejskih družb ES SO, SHELL in MOBILOIL. Don Sturzo je izrazil mnenje, da bi podjetje ne smelo tako trošiti državnega denarja za reklamo, medtem ko so bili obtoženec in njegovi branitelji mnenja, da bi ENI kot državno podjetje ne smelo izbirati med listi, temveč da bi mora-
Švicarji si ta korak lahko privoščijo
Švicarsko ministrstvo za gospodarstvo je 26. novembra uradno objavilo, da bo Švica izstopila iz Evropske plačilne zveze, ko ne bo več upanja, da bi se spor med Evropsko gospodarsko skupnostjo in pristaši Svobodnega trgovinskega področja poravnal ter tako odpravile možnosti carinskega obračunavanja v Evropi. Švicarji so svoje članstvo v Evropski plačilni zvezi podaljšali samo do 31. decembra tega leta.
Kakor znano je bila Evropska plačilna zveza ustanovljena pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi z namenom, da bi se odstranile finančne težave, ki nastajajo pri trgovinski izmenjavi med evropskimi državami. Nobena druga država v Evropi bi danes ne mogla tako lahko izstopiti iz Evropske plačilne zveze brez lastne gospodarske škode kakor prav Švica. Ta je finančno tako močna, da si ta korak lahko privošči brez strahu, da bi utegnil škodovati njeni zunanji trgovini. Švica ima toliko denarja v svojih bankah, da ga lahko posoja drugim državam, kakor na primer Franciji, Veliki Britaniji in Ita^ liji. Leta 1953 je Švica dovolila, tujim državam za 798 milijonov švicarskih frankov posojil. Naslednje leto je njen prebitek v tujini dosegel 1757 milijonov frankov. Francija in Italija sta medtem že pričeli vračati denar. Do januarja 1958 so Italija, Francija, Velika Britanija, Danska in Norveška vrnile Švicarjem že 367 milijonov frankov. K temu je treba še prišteti 81 milijonov obresti, kar da skupno 458 milijonov švicarskih frankov. Njena trgovinski bilanca nasproti državam članicam Evropske plačilne zveze je navadno pasivna, tako je švicarski primanjkljaj v razdobju 1956-57 znašal 1732 milijonov frankov, toda te dolgove so Švicarji poravnali brez težav z devizami, ki so jih pridobili z izvozom v države izven Evropske plačilne zveze ali pa s svojimi zlatimi rezervami. Od časa, ko je Švica pristopila k Evropski plačilni zvezi, so se valutne rezerve švicarske narodne banke povišale za 2447 milijonov švicarskih frankov; danes znašajo njene rezerve 8,8 milijarde frankov.
Po sproieu gospodarskega oačria za leto 1958
Za pristnost mlečnih izdelkov
V Cremoni je bila VI. konferenca proizvajalcev mleka iz raznih evropskih držav. Konferenco sta sklicali Evropsko kmetijsko združenje in Mednarodna zveza kmetijskih proizvajalcev. V glavnem so govorniki razpravljali o pridelovanju in prodaji mleka, o ceni mleka in mlečnih izdelkov v Evropi; razpravljali so tudi o vplivih, ki jih bo imelo Skupno evropsko tržišče na proizvodnjo mleka. Ob koncu niso strokovnjaki izdali posebnega poročila, pač pa v glavnem dva nasveta: Naj države opustijo označbo »mlečni izdelek« za blago, ki ni iz pristnega mleka in naj opustijo vsako lažno propagando v zvezi z mlečnimi izdelki.
Ljubljana, decembra
Zvezna ljudska skupščina je dan pred glavnim državnim praznikom — 29. novembra — sprejela družbeni načrt za 1. 1959. Brez dvoma je to z gospodarskega vidika eden najpomembnejših dogodkov v letu, saj daje načrt smernice gospodarskemu razvoju za prihodnje leto, obenem pa ugotavlja stopnjo dosedanjega razvoja.
Predvsem predvideva novi družbeni načrt obsežnejše naloge glede razvoja proizvodnih sil pa tudi glede dviga življenjske ravni. Posebej je bila v poročilu poudarjena nadaljnja krepitev narodne obrambe. Investicije bodo prihodnje leto dosegle skoraj 600 milijard, realne plače pa se bodo dvignile za 5%, dočim naj bi se osebna potrošnja povečala za kakih 6%. Ce računamo tako, se bodo plače v treh letih povišale že za blizu 50%. S tem se postopoma približujemo ekonomskim plačam in plačam, ki bodo ustrezale cenam. To pomeni, da se nova gospodarska politika, ki sloni na temeljih prostega toda načrtnega razvoja gospodarstva, opira na pozitivne temelje.
ZA ZBOLJŠANJE ZUNANJETRGOVINSKE BILANCE
Gospodarski načrt posveča posebno skrb povečanju zunanjetrgovinske izmenjave. Tudi, v tem pogledu se uveljavljajo vedno bolj načela liberalizacije in čim manjšega poseganja upravnih ali drugih organov v njen razvoj. Odločilni naj bodo gospodarski razlogi, družba sama pa podpira njen razvoj. že doslej se je pokazalo, da pada uvoz in se veča izvoz; tako se uravnava plačilna bilanca, ki je seveda pasivna, kot je to pri skoro vseh državah in Jugoslavija ne predstavlja izjeme. Jugoslavija je doslej in bo še mnogo uvažala zlasti industrijske opreme, saj je bilo potrebno zgraditi mnogo tovarn, opremiti nove rudnike in drugo. Razvoj v tej smeri vsekakor ne bo prekinjen. To kaže višina novih investicij za prihodnje leto. Pač
pa gredo napori za tem, da bi s povečanim izvozom krili potrebe po devizah za plačevanje uvoza in da bi s povečano proizvodnjo v kmetijstvu skušali čimprej priti do neodvisnosti glede uvoza živil; saj je Jugoslavija doslej uvažala velike količine žita in drugih živil. Zato so v prihodnjem letu predvidene velike investicije v kmetijstvu. Naj omenimo, da računajo z združitvijo vseh sil in sredstev na površini 1,800.000 hektarov doseči 100% višji pridelek kot doslej. Tako bomo v kmetijski proizvodnji že prihodnje leto presegli tisto, kar je bilo predvideno za 1. 1961, ob koncu petletnega načrta.
Končno naj v tej zvezi še omenimo vprašanje potrošnje oziroma povečanja potrošnje. Tudi to je vprašanje, ki se kaže v organizaciji trgovine, skladišč, prevozih in pri kmetijstvu v odkupih. Na drugi strani je to vezano seveda s prejemki oziroma dohodki prebivalstva in s cenami. Doslej je bilo in je še mnogo ovir in težav, zlasti velja to za velika mesta in industrijska središča. Potrošnja, se je povečala v zadnjih dveh letih skoro za 18%; v podrobnostih se kažejo velike razlike, ki jih bo potrebno postopno odpraviti. Tako n. pr. letošnja dobra letina v severnih predelih ni pokazala tistih rezultatov, kot smo jih pričakovali, na drugi strani se kaže velika neuravnovešenost cen med pridelki, ki jih ima jug v obilju; saj so tam nesorazmerno nizke, na severu pa visoke. Vse to povzroča nizka organizacijska stopnja trgovine, prevozov, prvenstveno pa odkupov. Pričakovati je, da sa bo stanje zboljšalo, ker so bili odkupi prepuščeni le kmetijskim zadrugam. Zboljšanje bo nastopilo, ko se zadruge v celoti usposobijo za to delo. Vendar pa se tudi pri njih kaže težnja za prevelikimi maržami, kar ne vpliva ugodno na zniževanje cen.
POMEN CESTE LJUBLJANA-ZAGREB
Ob Dnevu republike vsako leto ocenjujemo dosežene uspehe, ki naj pokažejo obenem notranjo moč gospo-
darskega sistema in seveda njegovo novo rast. Tako tudi letos. Seveda bi bilo težko našteti vse dosežene uspehe v letošnjem letu; zato se omejujemo samo na nekatere, ki smo jih dosegli v Sloveniji.
Med prvimi naj omenimo dograditev ceste »Bratstva in enotnosti« od Zagreba do Ljubljane. Gotovo sodi ta cesta med najmodernejše. Speljana je po čudovitih predelih Slovenije in bo vezala med seboj vse naše republike ter bo hkrati predsravijaia važno mednarodno pot med evropskim Vzhodom in Zahodom, ko Dodo končane še ostale predvidene trase drugod in pri nas. Tako tudi ocenjujejo drugod pomen te ceste, ki je po načinu gradnje podobna cesti od Senožeč do Kopra. Raziskovalec Ferdinand Navarra ne bo mogel več napisati, kot je to storil še lani, ko se je vračal z Ararata v Aziji, kjer je našel »Noetovo barko« na višini nad 5.000 metrov. Tedaj je šel namreč po stari poti iz Zagreba in Novega mesta čez Ljubljano in je dejal. da se nikjer še ni kopal v takih oblakih prahu kot na tej stari cesti. S tem nam je seveda napravil slabo uslugo, ki jo pa lahko sedaj popravi, če ne prej ko bo najdeno »barko« prepeljal v Frankfurt na Meni.
V TOVARNI »TOMOS« LASTNA PROIZVODNJA
Drugi veliki uspeh je začetek lastne proizvodnje v Tovarni motorjev v Kopru znani pod imenom »TOMOS«, to je tovarni motorjev, ki bi morala po prvotnem načrtu biti zgrajena v Sežani. Pa nič zato, saj so Sežanci dobili namesto nje obrat »Telekomunikacij«, kjer izdelujejo radio aparate in drugo. Gradnja in priprava kadrov za tovarno »TOMOS«, ki bo zaposlovala približno 2.000 delavcev, je trajala nekaj let. Na Dan republike pa je začela z rednim delom in obratovanjem tako, da letos lahko pričakujemo proizvodnjo skoro 10.000 motornih vozil raznih vrst, prihodnje leto pa najmanj še enkrat toliko. Tako se bomo postopno rešili tudi v tem pogledu uvoza in bomo dobili domača vo-
zila, po katerih je zelo veliko povpraševanje. Ce bi tovarna delala samo v sedanjem okviru, ima proizvodnjo prodano že za več let naprej, čeprav imamo še druge tovarne te vrste v državi, ki za sedaj še sestavljajo motorna kolesa tujih znamk. Tudi cene bodo znatno nižje; sicer se je trg sprijaznil tudi s sedanjimi cenami. K temu mnogo pripomorejo ugodni pogoji za kredite, ki jih dajejo banke.
OBNOVA SLOVENSKE INDUSTRIJE V tej zvezi naj omenimo še zaključek prvega obdobja obnova »Predilnice in tkalnice Maribor« in dograditev hidroelektrarne Mariborski otok, v kateri bo postavljen še tretji agregat. Spričo velikega pomanjkanja električne energije bo to velik korak naprej, dočim pomeni obnova tkalnice in predilnice samo del velikih naporov za prenovitev slovenske industrije sploh, katere oprema je že prestara.
Omeniti bi bilo treba tudi dograditev operativne obale v Kopru. Po vsej verjetnosti bo vaš list poročal posebej o tem dogodku.
IZPOPOLNJEVANJE KRATKOiROČNEGA KREDITIRANJA Z novim letom naj bi se uveljavil tudi izpopolnjen sistem kratkoročnega kreditiranja. Kratkoročni krediti, ki so doslej odigrali veliko vlogo pri razvoju gospodarstva, naj bi v bodoče postali v celoti tisto, kar so in za kar so namenjeni, to je res samo za kreditiranje kratkoročnih potreb podjetij. Doslej ni bilo vedno tako in so banke odobravale kratkoročne kredite tudi v druge namene. To je seveda povzročalo, da so ti krediti predstavljali stalen pritisk na denarnem trgu in imeli inflacijske posledice. Odslej bodo banke po predvidenih spremembah odobravale te kredite res le za blago in zaloge, ki imajo zagotovljena kupce. Blago in zaloge mora trg priznati. Tako bj odpadlo kreditiranje nekurant-nih zalog in podobno. Vsekakor se tudi v tem pogledu vedno bolj uveljavljajo načela prostega gospodarstva, ki temelji na strogem uveljavljanju pravilnih naložb denarja z zagotovitvijo povrnitve. Toda o tem kasneje, ko bodo ta načela tudi uzakonjena.
— žj —
nn n
nase
MM
QMQ
u
Ločitev duhov in družabnost
Poleg predstavnikov najrazličnejših političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov se je vabilu jugoslovanskega generalnega konzula Žige Voduška odzvalo tudi lepo število tržaških in go-riških Slovencev ter se udeležilo običajnega sprejema na večer pred Dnem republike. Ti sprejemi ustvarjajo za vse nas, ki nas je usoda stisnila v ta kot med morjem in Krasom, čez katerega v zgodovini od časa do časa kaj rada potegne ostra burja, lepo priložnost, da se medseboj pomešamo ne glede na narodnost in politično prepričanje ter se ob čevapčičih, ki gredo vsem enako v slast, pomenimo o vsakdanjih zadevah. Koristna so takšna srečanja, kakor je vselej koristno medsebojno spoznavanje, koristna pa so predvsem zato, ker nas prisilijo, da ob takšnih priložnostih pustimo ob strani vse, kar nas loči.
Ni prvič, da smo na takšnih sprejemih culi tožbo iz ust slovenskih deklet in žena (ki smo jim moški seveda radi prikimali), da namreč Slovenci na Tržaškem premalo gojimo družabnost in da živimo preveč osamljeno vsak zase. Društev in organizacij imamo sicer mnogo, kakor smo jih imeli vselej v preteklosti; tudi prireditve se kar vrstijo., Toda prireditve ostanejo vendar samo prireditve; preuradne so, da bi se na njih mogla razviti prosta družabnost. Priložnosti, da bi se neobvezno sestajali in prosto kramljali, je prav malo. (Zato nam je pravzaprav žal, da se je klub slovenskih umetnikov v Trstu uradno že izpre-menil v društvo s potrjenimi pravili, ki že sami po sebi ustvarjajo tesno formalnost).
Prostorov za podobna shajališča bi že bilo dovolj na razpolago. Toda vsak izmed teh dobi takoj političen pečat, tudi tedaj, ko bi mu ga lastniki ali najemniki ne hoteli dati. Vstop v takšne prostore postane takoj nevaren za vse tiste, ki niso istosmerno pobarvani, kakor da bi se barva morala nujno prijeti ne samo obleke in telesa, temveč tudi duha. Naše geslo je še vedno: ))Ločitev duhov!«, čeprav naši nasprotniki in uradna politika te ločitve v bistvu ne priznavajo ter nas spravljajo kot pripadnike slovenskega naroda v isti tabor, čaka nas torej ista usoda, a mi se vedemo, kakor da bi ji lahko ušli po različnih poteh, vsak zase.
Nič čudnega, da se potem čutimo osamljene. Na žalost se naglo bliža čas, ko se tega občutka ne bomo mogli otresti niti v domači vaški gostilni: saj tudi po naših vaseh naglo vstajajo stanovanjski bloki za naseljence, da bi nas ti preplavili tudi visoko na Krasu.
o	(Ib)
PO 6VtfO
FANFANI UŽIVA ŠE VEDNO ZAUPANJE. Sedanja rimska vlada, ki jo vodi krščanski demokrat Fanfani in v kateri so tudi sociaini demokrati pod vodstvom Saragata, je ob glasovanju glede odprave bencinske doklade 14 lir prišla v manjšino; toda Fanfani je nato izzval novo glasovanje v parlamentu ter je z njim povezal vprašanje zaupnice vladi. Vlada je pri tem glasovanju dobila večino 8 glasov, medtem ko se dva poslanca nista udeležila glasovanja. Vlada je poprej predlagala, naj od 14 lir dodatka k ceni enega litra bencina ostane še vedno v veljavi doklada v višini 7 lir. Parlament je bil mnenja, da se od 1. januarja odpravi vsa doklada, ki je bila vpeljana v času sueške krize, ter je s svojo zahtevo tudi prodrl. Bencin bo stal 135 lir. Glede raznih kombinacij, ki naj bi dovedle na vlado tudi Nennijeve socialiste, je Fanfani izjavil, da bi takšno sodelovanje bilo možno edino, ako bi se socialisti povsem ločili od komunistov.
NOV JUGOSLOVANSKI POSLANIK V RIMU
Dosedanji poslanik g. Darko Černej je bil premeščen iz Rima v Beograd, kjer bo prevzel novo mesto v ministrstvu za zunanje zadeve. Za novega poslanika v Rimu je bil imenovan Mihaj-lo Javorški.
SLOVO. Predsednik vlade in zunanji minister A. Fanfani je v čast dr. Cer-neja priredil poslovilno kosilo, na katerem je bil tudi minister za zunanjo trgovino E. Colombo. Predsednik Fanfani je dr. Černeju izročil odlikovanje — medaljo velikega križa zaslug za republiko.
NOVO TITOVO POTOVANJE VZBUJA POZORNOST PO SVETU. Iz Dubrovnika se je predsednik Tito v spremstvu nekaterih jugoslovanskih politikov in svoje soproge Jovanke, odpravil na dolgo pot v Indonezijo in druge azijske ter afriške dežele. Tuj tisk pozorno sledi Titovemu potovanju v času, ko še vedno traja napetost med velikimi političnimi bloki. Jugoslavija je nasprotna ustanavljanju takih blokov ter vodi politiko aktivnega in miroljubnega sožitja med narodi in državami. Dne 5. decembra je »Galeb« že pristal v Port Saidu, kjer je Tita pričakoval predsednik Naser. Uradno poročilo o sestanku potrjuje prijateljstvo med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko ter napoveduje nov sestanek med Titom in Naserjem ob povratku predsednika Tita. Tito namerava obiskati poleg Indonezije Ceylo.n, Indijo, Birmo, Etiopijo (Abesinijo), Sudan in Združeno arabsko republiko. Napadi proti Jugoslaviji se medtem nadaljujejo. Tako je Vaclav Kopecki, podpredsednik češkoslovaške soc. stranke (bivše narodne socialistične stranke) na sestanku stranke osebno napadel predsednika Tita.
NASTOP PROTESTANTOV V ITALIJI. Italijansko ustavno sodišče se je te dni izreklo o razlagi italijanske u-stave, v kolikor se nanaša na svobodo veroizpovedi, in sicer na pobudo italijanskih protestantov. Policija je zaprla protestantsko cerkev v mestecu Crotone, kjer je vneto deloval protestantski pastor G. Rauti med 300 protestanti. Policija se je postavila na gledišče, da bi mladi pastor moral imeti izrecno dovoljenje za svoje pastiro-vanje. Ustavno sodišče je razsodilo, da za graditev kakršnekoli nekatoliške cerkve v Italiji ni potrebno imeti izrecnega dovoljenja od oblasti, toda duhovnik, ki bi hotel pridigati in opravljati poroke v takšni cerkvi, mora imeti za to dovoljenje. Prof. dr. Giorgio Peyrot, prof. cerkvenega prava v protestantskem bogoslovnem semenišču v Rimu, je izjavil, da bodo nastopili novi spori, dokler se ne odpravijo vsi fašistični zakoni, med temi tudi tisti iz leta 1929 in 1930, ki določajo med drugim, da morajo imeti nekatoliški duhovni pastirji za pridigovanje posebno dovoljenje ministrstva notranjih zadev.
POLITIČNI PREOBRAT V FRANCIJI. Izid dopolnilnih volitev v francoski parlament je pokazal, da je Francija pod De Gaullovo vlado krenila na desno, in sicer bolj kakor je sam De Ganile pričakoval i.n želel. To kažejo podatki o številčnem razmerju med novimi poslanci, toda kakšno je resnično razpoloženje ljudstva, je težko reči. V veliki meri so rezultati o razdelitvi poslanskih mest plod volilnega zakona, ki je tako prikrojen, da se je desnica lahko povzpela do takšne moči. Število poslancev zaradi volilne reforme ne ustreza niti zdaleč števlu oddanih glasov. Mesta v novem parlamentu so zdaj razdeljena takole: UNR, to je stranka negolistov 189 poslancev (3 milijone 603.958 ali 17,6% glasov), neodvisni 132 poslancev (4,092.600 ali 19,8% glasov), obe katoliški stranki: ljudsko republikansko gibanje in Bidaultovi krščanski demokrati 57 posl. (2,378.788 ali 11,6% glasov), socialisti 40 poslancev (3,167.254 ali 15,5% glasov), cen-trum 22 posl. (1,364.788 ali 6,7% glasov), radikali 13 posl. (983.201 ali 4,8% glasov), komunisti 10 posl. (3,882.204 ali 18,9% glasov), razni desničarji 1 posl. (669.519 ali 3,2% glasov).
SODELOVANJE SOCIALNIH DEMOKRATOV. Na zadnjem pokrajinskem kongresu socialdemokratske stranke je prodrla struja, ki je zato, da socialni demokrati sodelujejo v vodstvu tržaške občine.
VEČ. ANGLEŠKIH RUDNIKOV bodo zaprli. Londonska vlada je sklenila zapreti 40 premogovnikov, ker se v njih kopanje premoga ne izplača. Rudarji grozijo s stavko.
NAŠE SOŽALJE
V Ljubljani je umrla Marija Sardoč, vdova po šolskem upravitelju Adamu Sardoču. V Štandrežu Karolina Rusjan roj. Mučič; v tržaški bolnišnici je podlegla poškodbam 38-letna Emilija Raubar por. Jerič iz Briščkov. Nesrečnico je bil povozil 25-letni motociklist Ivan Lukša s Proseka na cesti med Briščiki in Opčinami'.
KOMEMORACIJO V. TOMAŽIČA in
tovarišev priredijo na mestu ustrelitve na Opčinah v nedeljo, 14. decembra, ob 15.30 krajevne organizacije bivših partizanov in političnih preganjan-
Ob jrooviosi pogajali med .Italijo in Jugoslavijo
V Rimu so se te dni začela pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav se precejšen del tržaške trgovine z Jugoslavijo razvija v okviru tako imenovanega regionalnega sporazuma o trgovini z obmejnim jugoslovanskim področjem, se tržaški trgovci živo zanimajo za potek rimskih pogajanj; saj se smernice splošnega italijansko-jugo-slovanskega trgovinskega sporazuma naknadno uporabijo tudi pri izvajanju krajevnih sporazumov — tržaškega in goriškega. Po uspešni zaključitvi pogajanj o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah v Beogradu, ki so se razvijala v ugodnem ozračju, lahko zaključujemo, da vlada podobno ozračje tudi na pogajanjih v Rimu.
Ob t<}j priložnosti zopet naglaša jugoslovanski gospodarski tisk staro željo, ki so jo predstavniki jugoslovanskega gospodarstva izrekli že ob raznih drugih priložnostih, željo namreč, da bi Italija povsem sprostila (liberalizirala) jugoslovanski uvoz v Italijo. Sedanji trgovinski sporazum med obema državama sicer priznava načelo liberalizacije, vendar se to načelo ne uporablja prav za proizvode, ki so tipični za jugoslovanski izvoz, in sicer govejo živino živo in zaklano, konje za zakol in delo, konservirano meso, ribje konserve, sveže in osoljene ribe, to-' bak, cement, okensko steklo itd. Izvoz tega blaga iz Jugoslavije v Italijo je kontingentiran, to se pravi omejen na določene količine, čeprav bi italijanski trg lahko prevzel več tega blaga. Jugoslovani želijo, da bi se tudi za te vrste blaga uveljavilo načelo liberalizacije, kakor velja za uvoz iz držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC).
Jugoslovani računajo, da bi po sprostitvi uvoza teh vrst blaga v Italijo uravnovesili sedanjo trgovinsko bilanco, ki je za Jugoslavijo pasivna. Tako na primer je Jugoslavija izvozila v Italijo lansko leto za 16,1 milijarde dinarjev blaga, uvozila pa iz nje za 23,6 milijarde dinarjev; v prvih 10 mesecih tega leta so Jugoslovani izvozili na italijanski trg za 13,8 milijarde dinarjev blaga, uvozili iz Italije pa za 17,6 milijarde dinarjev blaga. Ker ni jugoslovanski izvoz v Italijo zadosten, nima Jugoslavija dovolj lir za poravnavo nakupov v Italiji. Zato mora večkrat poseči vmes Narodna banka FNRJ in plačati te nakupe z dolarji, funti šter-lingi ali nemškimi markami; za poravnavo takšnih nakupov je banka letos potrošila že okoli 3 milijarde dinarjev, lani pa je na ta način prenesla v Italijo čez 4,5 milijarde dinarjev.
Sprostitev jugoslovanskega izvoza v Italijo za tiste vrste blaga, ki je bilo dosedaj kontingentirano, bi omogočila povečanje jugoslovanskega izvoza po jugoslovanskih računih za 2 do 3 milijarde dinarjev; italijanske oblasti sicer od časa do časa dovolijo izredne kontingente, toda vztrajajo pri načelu kontingentiranja, ki naj bi se na željo Jugoslovanov odpravilo.
. »Privredni pregled« (Beograd) poudarja, da ne zadeva uvoz italijanskega blaga v Jugoslavijo na nikakšne o-vire. Poleg tega je bilo med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji zaključenih mnogo licenčnih sporazumov, od katerih bo tudi italijansko gospodarstvo imelo velike koristi. S tem so si italijanska podjetja zagotovila za
Socialni
UTRINKI
PODRAŽITEV ŽIVLJENJA V ITALIJI
IZSELJEVANJE IZ ITALIJE. Lansko leto se je izselilo iz Italije 228.000 ljudi in sicer: v Francijo 87.120, v Kanado 26.664, Venecuelo 19.899, Belgijo 13.570, Avstralijo 17.003, ZDA 16.805, Argentino 17.928, Veliko Britanijo 10.495, Brasil 6.157, Nemčijo 3.578, Holandijo 2.280, Urugvaj 1.044, Avstrijo 600, Luksemburg 439, Švedsko 380, v druge čezmorske države 3.856; v istem času se je vrnilo v Italijo 52.000 izse
Ijencev.
dolgo časa izvoz svojih izdelkov v Jugoslavijo, saj bodo jugoslovanska podjetja morala uvažati sestavne dele za proizvode, ki jih izdelujejo na podlagi italijanskih licenc iz Italije. Trgovinska izmenjava med obema državama je izredno živahna. V zadnjih letih zavzema Italija v jugoslovanski zunanji trgovini vrhunski položaj. Italijanski delež na skupnem jugoslovanskem izvozu dosega povprečno 14%, na uvozu pa 11%.
ITALIJANSKI RIBICI ZA OMEJITEV UVOZA JUGOSLOVANSKIH RIB
Pred začetkom italijansko - jugoslovanskih pogajanj v Rimu je bil v oddelku ministrstva za zunanjo trgovino za sporazume sestanek, katerega se je udeležil tudi predstavnik Združenja italijanskih ribičev. Ta je glede na napovedana trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo izrazil željo, naj bi omejili uvoz jugoslovanskih svežih iti osoljenih rib.
TUNIZIJA PLENI ITALIJANSKE RIBIŠKE LADJE
Minister za trgovinsko mornarico Spataro je nedavno sprejel Zvezo sicilskih ribičev, ki mu je razložila razne svoje zahteve. Ministra je tudi o-pozorila, da je nujno potreben sporazum s Tunizijo glede ribolova. V Sicilskem prelivu se namreč pogosto dogaja, da tunizijske ladje zaplenije sicilske ribiške čolne. Tunizija si je po mnenju sicilskih ribičev prisvojila preširok pas, v katerem imajo pravico loviti samo tunizijski ribiči. Minister Spataro je obljubil, da bo zadevo sporočil ministrstvu za zunanje zadeve.
Kemikalije na italijanskem trgu
3700-3900, kalcijev glicerofosfat FU 2100 do 2200, kalcijev glukonat za injekcije 1000-1200, kalcijev pantotenat 23.000 do
MILAN. Trgovina s kemikalijami je v zastoju; tudi na področju maščob in rastlinskih izločkov, kjer je bila pred nedavnim dejavnost dokaj živahna, so se posli umirili. Cene so negotove. Isti pojav opažamo tudi na inozemskih tržiščih. Tako močno nihajo cene kokosovega olja. Še nedavno je cena kokosovega olja na izvoru zdrknila na 130 funtov šterlingov, nato je nenadoma narastla na 136 funtov šterlingov za tono. Cena kokosovega olja Ceylon na italijanskem trgu znaša 270-290 lir, kokosovo olje Straits pa stane 260-270 (ir za kg. V Ameriki se je podražil benzol, tu pa je cena benzola še vedno stalna. Benzol trgov. 90% stane 70-75 lir, benzol T.P. 99,9% pa 85-90 lir za kg. Nasprotno pa se na izvornih tržiščih nižajo cene kordofan gumija in lanenega olja. V Milanu kvotira kordofan gumi še vedno 255-265 lir za kg, laneno olje pa 260-265 lir. Ekstrakcijska kostna mast je dosegljiva po 106 do 109 lir za kg, dočim so jo konec novembra prodajali po 107-112 lir kg.
Cene mlečnega kazeina niso ustaljene ; domači stane 360-370, francoski od 370-380, argentinski pa 390-400 lir za kg.
Na trgu s topili in mehčali ni prave razgibanosti. Cene acetatov so trdne. Butilni acetat 98% stane 265-275 lir, etilni 99% 175-185, metilni 140-150, dočim se je cena isobutilnega acetata znižala od 235-245 na 220-225 lir.
V zadnjem času je farmacevtska industrija precej aktivna, v trgovini z njenimi proizvodi pa ni prave razgibanosti. Poslovni krogi nestrpno pričakujejo nastop mraza; v hladnih dneh se namreč močno poveča prodaja zdra-
vil. Trenutno so cene farmacevtskih kemikalij stalne. Tudi na tem področju se bo v okviru Skupnega tržišča pojavila huda konkurenca tujih farmacevtskih tovarn, ko bodo carine znižane za 10%. V zadnjih dneh je narastlo povpraševanje po sulfamidih in sploh po zdravilih proti influenci ter vitaminu C, ki stane 7500-7800 lir kg.
Cene farmacevtskih kemikalij za 1 kg na milanskem tržišču, f.co skladišče grosista, pri takojšnjem plačilu (občinski davek in IGE nista vračunana): Aoetilfenctidin 1400-1500 lir, ace-tilmetionin 5500-5800, acetilsalicilna kislina 1200-1300, mlečna kislina 90% FU 410-700, nikotinska kislina 3500-3600, salicilna kislina 840-860, adrenalin krist. 95-110 lir za gram, agar-agar (Koreja, Japan) 2400-2500, agar-agar (Danska) 1800-2000, amidopirazolin 6000-6300, proteinsko srebro 4500-4800, atropin sulfan 100-105 lir za gram, Peru balzam 2250-2350, bizmutov karbonat FU 3800-4000, bizmutov subnitrat 3800-4000, metilen-sko modro FU 3450-3500, kafein anhidr.
24.000, naravna kafra v hlebcih 1400 do 1550, kafra v prahu, naravna 1075-1230, kinin baza anhidr. 13.500-14.000, kinin klorhidrat 13-14.000, kinin etilkarbonat 15.900-16.900, kinin sulfat 9000-9500, ho-lesterin 7500-8200, holin klorid 1200 do 1500, efedrin klor. 9500-9800, heksame-tilentetramin FU krist. 525-550, fenol-ftalein FU 1750-1850 lir.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllil
»GOSPODARSTVO«
izhaja vsak drugi petek. — UREDNI-
Mednarodna trgovina
Pretekli teden so stavkali novinarji vseh dnevnikov v Italiji, ki jih je okoli 4000. Časnikarji zahtevajo zvišanje plač za 40%, skrčenje delovnega urnika in uvedbo zimskih počitnic. Lastniki listov so jim pondili 10% zvišanja prejemkov, ki so ga pa časnikarji odbili.
Zadnjič smo poročali o splošni stavki italijanskih železničarjev in poštarjev. Zdaj napovedujejo stavko tudi nameščenci Italijanskega rdečega križa.
Zahteve nameščencev in delavcev so v zvezi s podražitvijo življenja v Italiji. Cene potrošnega blaga na drobno so se od leta 1953 do oktobra letošnjega leta zvišale za 13,1%. Od lanskega oktobra do letošnjega so cene poskočile za 2%. Če postavimo življenjske stroške v letu 1938 na 1, so ti letos v oktobru znašali 66,77, se pravi, da so bili približno 70-krat višji kakor pred vojno. Življenjski stroški so od lanskega leta do letos narastli za 3,3%.
ALI BO DOVOLJ DRV NA RAZPOLAGO?
Te dni je tudi na Tržaškem pritisnil hud mraz, saj je temperatura v tržaški okolici padla celo 5 (v Repen-tabru 7) pod ničlo ter je hkrati pihala huda burja. v boju proti mrazu uporabljajo naši ljudje še vedno večinoma drva, le za razgrevanje uradov in večjih stanovanj prihajata v poštev premog in nafta oziroma tudi koks. v Trstu je povečini še vedno navada, da meščani pomislijo nr drva v trenutku, ko pritisne mraz, zato imajo tiste dni drvarji nenavadno mnogo dela.
Ta prvi mraz še ni vplival na ceno drv, ki je ostala neizpremenjena. Na drobno se suka za cepljena drva okoli 1500-1600 lir za stot. Ni meji stanejo drva okoli 740 lir stot; k tej ceni dodajajo uvozniki še carino, manipo-lacijske in prevozne stroške ter svoj zaslužek. Tako prodajajo trgovcem ju-lovmska drva po 1040-1030 lir stot. že prejšnja leta so uvozniki uvažali drva predvsem iz Jugoslavije, to velja toliko bolj letos, ko niso prišla na trg drva iz ostale Italije, ki je pričela štediti svoje gozdove.
že v enem izmed zadnjih poročil o . položaju na trgu smo opozorili na usihanje zalog drv v Sloveniji, ker so letos italijanski uvozniki izkoristili posebne ugodnosti, katere so jim dovolili jugoslovanski izvozniki. Gre za tako imenovano razdaljno premijo, to je popust, ki so ga jugoslovanski izvozniki dovolili italijanskim uvoznikom, ki uvažajo drva na trge v notranjost Italije, daleč od jugoslovanske meje. Zaradi teh ugodnosti je bil torej letos izvoz drv iz Slovenije pa tudi iz ostalih jugoslovanskih predelov, iz Hrvatske in Bosne, večji kakor običajno. Po najnovejših poročilih so zaloge drv običajne sečnje za sezonski izvoz iz Jugoslavije popolnoma pošle. V Trstu so se trgovci precej založili, toda vprašanje je kakšna bo zima. Za primer hujšega mraza bodo pač potrebne nove dobave. Zato bi uvozniki radi nabavili še nove količine. Jugoslovanska skladišča sedaj počasi polnijo z drvmi nove sečnje, toda ta drva bodo prišla v poštev za izvoz šele februarja ali marca. Glede na takšen položaj iščejo nekateri podjetnejši tržaški uvozniki nove vire za nabavo drv; pri tem mislijo nr češkoslovaška in romunska drva.
Položaj na trgu v severovzhodnih predelih Italije je približno naslednji: v predelih od jugoslovanske meje tja do Verone imajo na skladiščih izredno majhne količine drv; globlje v notranjosti od Brescie naprej so z drvmi razmeroma dobro založeni, ker so uvozniki pravočasno izkoristili tako imenovane razdaljne premije za uvoz iz Jugoslavije. Na trge okoli Padove in Vicenze prihajajo prav male količine italijanskih drv, medtem ko so bila prejšnja leta ta področja popolnoma preskrbljena z italijanskimi drvmi.
LES
V Avstriji še vedno primanjkuje u-ležanega lesa, medtem ko je svežega lesa mnogo. Cene pri manjših žagah in pri pridelovalcih nihajo ter so občutljive za povpraševanje, medtem ko se pri večjih žagah držijo bolj krep-
ko. Tržaški trg ni posebno razgiban.

STAVKA POMORŠČAKOV. Dne 2. decembra se je zaključila stavka italijanskih pomorščakov. Zaradi stavke je ostalo zasidranih v italijanskih lukah 42 ladij družbe FINMARE. Med predstavniki družbe in sindikalnih organizacij je bil dosežen sporazum, ki bo veljal zdaj samo za pomorščake, vkrcane na ladjah družbe FINMARE. Sindikalne organizacije bodo zahtevale podoben sporazum tudi za zasebne plovne družbe. V novem sporazumu bodo mornarjem izplačali okrog 30.000 lir na račun prihodnjih poviškov na plače; na vsaki ladji bodo sestavili sindikalni odbor; začeli bodo s pogajanji za novo pogodbo, ki naj urejuje vkrcanje novega osebja; vpeljali bodo pravilo, da se pri vsakemu črtanju iz posebnih seznamov pomorščakov, ki čakajo na vkrcanje, navedejo razlogi za črtanje.
18. t. m. bo priplula v Trst prva ladja na tej progi, in sicer »Yalavihar«. Ladje bodo plule vsaka dva meseca.
INDIJSKA PLOVNA DRUŽBA »Scin-dia Stcam Navigation Cy« iz Bombaja je uvedla novo redno zvezo med Indijo in Jadranskim morjem. Okrog
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje - Vzhod: Zagreb 22. dec.
Proga Jadransko morje - Indija -Pakistan: Radnik 15. dec., Avala 22. dec., Dinara '25. jan. 1959.
Proga Jadransko morje - ožine - Indonezija - Daljni vzhod: Radnik 15. dec., Trepča 5. jan., Dinara 25. jan.
Proga Jadransko morje - Sev. Kitajska - Japonska: Radnik 15. dec., Trepča 5. jan. 1959.
Proga Jadransko morje - ZDA: Zadar 19. dec.
Proga Jadransko morje - Sev. Afrika:
Zadar 19. dec.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: Topusko 15. dec., Vis 15. jan.
Proga Jadransko morje - Juž. Amerika: Treči maj 28. dec.
Proga Jadransko morje ■ Dalmacija - Grčija: Lastovo 16. dec.
Navajamo cene za les f.co meja neocarinjen :
Avstrijski mehak les: smreka 0-1II 25.500-27.000 lir kub. m, III-IV 22.500-21.500, III-IIV izpod mere 21-22.000, macesen I-II 34-35.000, tramovi uso Tric-ste 13.500-14.000.
Jugoslovanski mehak les: smrekovi-na 0 40.000, I 35.000, II. 30.00, III 30 tisoč, IV 24.000; trdi les: hrast I-II 64.000, bukev I-II, jesen I-II 46.000. Za jugoslovanski les smo navedli cene f.co Sežana ali Fob. jugoslovanska pristanišča.
ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo ino zemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, ža inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
Edina eskluKivna prodajna Agencija v Ttstu
Ul. S. FRANCESCO 44-46
MANJ ŽIVEGA SREBRA V ITALIJI. V prvih 8 mesecih letošnjega leta so v Italiji proizvedli 207.876 ton rude živega srebra, to je 29.902 ton manj kakor v istem razdobju leta 1957, ko je proizvodnja znašala 237.788 ton. čistega živega srebra so letos do vključno avgusta proizvedli 1.461 ton, to je 71 ton več kakor lani, ko je dosegla proizvodnja 1399 ton. Največ rude so izkopali v januarju (31.590 ton), nato je začela proizvodnja padati, tako, da so v avgustu izkopali le 12.349 ton. Lansko leto je nasprotno proizvodnja iz meseca v mesec naraščala.
Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp v pokrajini.
Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Piagglo.
Veletrgovina „FEL1CE‘
SOD ELO'/ANJE MED AMERIŠKIM IN NEMŠKIM KAPITALOM. Ameriška Titanium Metals Corporation of America in Deutsche Edelstahlwerke sta ustanovili družbo Continental Titanium Metals Corporation s sedežem v Luksemburgu, ki bo pospeševala razpečavanje titana v Evropi.
AlilOMOIOI* |
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO «a nadomestne dele italijanskib,
mestne dele Italija nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov sa DIESEL motovje, pampe, injektoije ter traktorje
TRIESTE-TRST, Via UdinelS
TELEFON 30-157 -30-198
AMERIKA IMA MNOGO ŽITA
Ameriški državni tajnik za kmetijstvo je izjavil, da ima vlada v svojih zalogah pšenice za okoli 3 milijarde dolarjev. žita je toliko, da bi zadostovalo, četudi .ne bi Američani do leta 1960 sploh sejali pšenice. S sedanjimi zalogami bi lahko popolnoma zadostili potrebam domače porabe, poleg tega bi lahko izvršili vse sprejete obveze nasproti tujini ter bi še vedno ostalo na zalogi 325 milijonov bušlov pšenice.
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Teleion	pisarna 34-97
„	dom	20-79
ITALIJANSKO SOVJETSKA KUPČIJA
Predsednik ENI ing. E. Mattel je v Milanu izjavil, da se je ENI pogodil s Sovjetsko zvezo, da bo dobavil Rusiji 8.000 ton sintetičnega gumija, ki ga proizvaja tovarna ENI v Ravenni, v zameno za 800.000 ton sovjetskega mineralnega olja.
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
a. POŽAR
TRST
Ulica F. VENEZIAN 5 Telefon 24-197
« Predstavnik veronske tovarne CEISA Vam nudi ekonomične peči na nafto za segrevanje prostorov do 200 - 300 kub. metrov. m Večje peči na nafto po belgijskem patentu COLORMASTER za segrevanje kino dvoran, tovarn, cerkva itd.
•	Poleg tega boste našli še: Električne ogrevalnike za kopalnice, električne uporne spirale, štedilnike na drva in premog, ZOPPAS, na mestni gorilni plin in vse vrste modernih štedilnikov
•	Obiščite nas in boste v vsakem pogledu zadovoljni!
TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevezo za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Gano ugodne
.VISTA'
TRST, Ul. Csrducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
r


TRST, Ulica Cicerone 8 - Telefon 38 138 32 725 Telegram IMPESPBRT - TR1ESTE
UVAŽA:
VSAROVRSTEA! LES, DRVA ZA RURJAVU, GRAURENl MATERIAL
IZVAŽA:
TERSTIL, ROLOAHALIVU RLAG0 UV RAZNOVRSTNE STROJE
Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije


d. d.
IMPORT - HXPORT
Vseh vrst lesa, trdih g;orir in atro-jev sa lesno. industrijo
TRST - (Sedež : ni. Cieerone S/II - Telefon: ni. Cieerone SOI914 - Brala Legnami 0071«
(Pai^tofjoleljia Gl AN N A
Dl N. OUERINI
Velika izbira vseh vrst gumijastih čevljev priznanih znamk od Lir 850 do Lir 3000
Tn/estB, Via Mazzini, 24-
Kmetijska zadruga v Trstu
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Nudimo Vam vse potrebsžine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
Moto Cimatti H M W
Izključni zastopnik M. SIMIČ
OPČINE - TELEFON 31-322 - TRST
najboljših znamk: Najnovejši MOTORJI SPRINT in SUPER SPRINT 40 cc - ATALA V1TT0RIA - ženska in moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa
Cene ugodne, olajšave pri plačilu
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA DL 3LDIERI, 12/1 Telet «004/5404
TRST DL UD4T0I0 2 Telefon, 2 4 001
Vozni red avtobusov za Jugoslavijo
Proga: Trst - Sežana - Ljubljana
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.3 (SAT) in ob 18.00 (SAP).	.
Odhodi iz Ljubljane: vsak dan 0 6.30 (SAP) in ob 16.40 (SAT).
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllll
Iflabl&difijji hoteli bo p%ipo%omjo
Hotel COLOMBIA
Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083
Proga Trst - Sežana
Ob petkih in sobotah odhod iz TRST^ ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19.
Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah 111 ponedeljkih ob 8 in ob 14.30.
(SAT - SARA - SLAVNIK*
Pr
Sl
i
tr:
Pu
E
p
'Sh
Vi
k
II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni).
Proga: Ljubljana - Postojna - Gor-" Ob delavnikih.
Odhod: iz IJ Ubij AN h oh 6.30
Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 IH. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
Proga: Trst - Opatija - Reka
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30.
Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in lO-K’-
(SARA - AUTOTRAN61
Proga: Trst - Herpelje-Kozina
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 1 13.10, ob torkih pa ob 13.10 in 19'0 ' Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobota1 ob 9.00 in 14.30.
Ob torkih ob 8.15 in 14.30
(SLAVNIK (AUTOVIE CARSICHE)
)r
'e
Proga: Trst - Pesek	,
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.4->> 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob U-f ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHEl
Proga: Trst - Femeče .
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.3 >
10.00-
13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30.
Proga: Trst - Škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40. 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13-^’ 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.D-Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, ^- 3' 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.D' Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mi®1' ce (Largo Barriera Vecchia).
Proga Trst - Koper Vozi vsak dan
Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00' 15.30, 17.00, 19.00.
Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.4-’ 14.00, 15.00, 17.50, 18.00.
(TORTA — SLAVNIK'
TRST — VIA CARDUCCI 41
(Nasproti pokriti tržnici) so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst • dežni plašči za moške in ženske • hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči. • Vse to po najnižjih cenah. Bunde (vetrni jopiči) od 2.900 lir dalje. Montgomeri volneni za moške in ženske po lir 2.990.
Proga Trst - Pulj
Odhod iz Trsta: od ponedlejka do s0 hote ob 7.25 in 14.15.
Ob nedeljah ob 7.25, 7.30 in 14.15. Odhod iz Pulja v Trst od ponedeljE3 do sobote ob 6.30 in 16.30.
Ob nedeljah ob 6.30, 16.00 in 16.30. (AUTOSAOBRACAJ - TORTA)
Proga Trst - Buje,
Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 163®' Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00.
(TORTA - ISTRA AUTO)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 18.30.
Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05.
(ISTRA AUTO)
as
Proga: Gorica - Solkan
Razen ob nedeljah in praznikih’ Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30; 16.30; 18.30.
Odhod iz Solkana ob 7.30; 11.00; 14.0°; 18.00.	(F. RIBO
sh
R
itru
ki
)St;
Sil
Proga: Gorica - S. Peter - Vertojh11
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.0*)' Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.0))'
(F. RIBI)
Proga: Gorica - S. Florijan - Medan*1
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 7.00; 12.30 in 16.00' Odhod iz Medane ob 8.00; 13.30; 17.00-
(F. RIBI)
čei
i>o
Pa
sti
»i;
že
ta
fa;
Br;
bo
Pr:
tti;
Proga: Gorica - Tolmin - Bovec - Trbil
Vozi vsak dan kadar je prehod iei Predli prost (sneg), v tem prim61'11 vozi samo do Bovca in nazaj. Odhod iz Gorice ob 16.30.
Odhod iz Trbiža ob 15.00.
(F. RIBI)
POCENITEV GORILNIH OLJ' Medministrski odbor za cene je določil nove prodajne cer>e za gorilna olja. Nove cen® so nižje od prejšnjih za lir pri toni ter veljajo od 6' decembra.
|blE
Ba
Pa
Pa
40(
Pri
ak
skl
Bi;
tet
lot
Pri
Bo
slo
in
G. M. GOLOBI SL FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
rDLUTOVIHTE
in IZDELKOV
Trst, Porto Industriole - Zoule
TEL. 09-182
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
INIHIIM
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav; Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — l-34 Jugobanka Ljubljana
Direkcije:
BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telet. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148
RIJ EK A
Žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave; Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
spe
k
fin
hr
de:
od
lk
|*Z(
K
Pa
ko
Ms
■<£. ■h o S
8	f°tek, 12. decembra 1958
---------------
Pri/ih 135 m operativne obale v Kopru
Preteklo nedeljo so izročili prometu del nove operativne obale v Kopru, lovesnosti je prisostvovalo na tisoče Judi iz drugih obalnih mest in iz no-ranjosti Slovenije. Izvršni svet FLR ugoslavije so predstavljali njegovi čla-;li: dr. Marijan Brecelj, Lidija Šent-Urc in Sergej Kraigher; Izvršni svet r*' Slovenije pa predsednik Boris Krai-iner, podpredsednik dr. Joža Vilfan in iktor Avbelj ter Julij Beltram. Svetosti so se udeležili tudi podpred-|cdnik Zvezne ljudske skupščine Fr. ^skošek, dr. Aleš Bebler, predsednik tanjepolitičnega odbora Zvezne skup-te, Ljubo Babič, predsednik komika za zunanjo trgovino in druge o-tnosti, kakor Ivan Regent, Albert Ja-*°Pič, Tone Bole, Albin Dujc, itd. Ko1 ladja je pristala ob novi obali Dorica« last Splošne plovbe, ki jo je Funbolično privezal ob obalo predsed-n ‘'•k B. Kraigher. V slovesnem govoru ||e Predsednik Izvršnega sveta Sloveni-0	3° orisal pomen izgraditve nove obale,
.j Podčrtal je zasluge delovnega kolekti-Va za uspešno dovršeno delo ter podaril, da nove obale ne gradijo z na-0 Oenom, da bi Koper povzročal drugim D- Odranskim pristaniščem nezaželeno h konkurenco, temveč zato, da bi se v ,sPlošno korist mogle izkoriščati tiste .Prednosti, ki jih daje Kopru njegova Nmljepisna lega.
0 graditvi in pomenu nove obale smo Prejeli od našega sodelavca iz Kopra 'Odrobno poročilo, ki pa smo ga mo-aU zaradi pomanjkanja prostora ne-;°liko skrčiti. Naš sodelavec piše med
rugim:
Koper, decembra E>elo na izgradnji prvih 135 metrov 'ove operativne obale je bilo v zvezi : nasipavanjem za izgradnjo skoraj ki-°meter dolgega nasipa, s katerim je
(°prska »Vodna skupnost« zaprla škocjanski zaliv, da bi z njegovo osušit-[ijo pridobila ogromen prostor nove 'opne zemlje. Dokončani del nove pri-Caniške obale predstavlja sicer le prvo "zo v načrtih za prilagoditev koprskega pristanišča naraščajočim zahte-[arn blagovnega prometa na jugoslovanski strani Severnega Jadrana, ven-'ar je njegova dovršitev toliko bolj Pomembna, ker je to prva tovrstna *alna gradnja večjega obsega v primorskem pasu republike Slovenije. Nova obala teče od zaščitnega ska-0vja pred skladišči podjetja »Slavica« Pod behderskim gričem v vzhodno 'ttier. Ko bo v drugi in tretji fazi izgradnje dograjena v celoti, bo meri-a 400 metrov in bo segala do nasipa, zapira škocijanski zaliv.
Pri polaganju težkih železobetonskih Nosilcev na stebre, ki so bili zgrajeni Pa samih temeljih, je poleg sesalnega Pagra »Peter Klepec«, ki so ga zgrabili v piranski ladjedelnici, pomagal udi znani »Veli Jože«, najmočnejši 'lovni žerjav v sredozemskih vodah, ast splitskega podjetja »Brodospas«. Obalna ploščad je opremljena z ma-'ivnimi železnimi stebriči za privezo-punje ladij. Pred novo obalo je bilo Rorsko dno poglobljeno do globine debetih metrov; tako bodo tu lahko pristajale večje ladje, do 10.000 ton nosilnosti. Stara skladiščna stavba v Milini, nekoč skladišče bivših koprskih Solin, je bila preurejena in bo obenem J skladiščem »Slavice« zagotovila zaletnemu blagovnemu prometu nujno Potrebni skladiščni prostor. V kratkem Pa bo zgrajeno ob obali novo dvonadstropno skladišče. Horizontalna mehanizacija, s katero pristaniška uprava te razpolaga, bo omogočala ob sodelovanju ladijskih žerjavov nakladanje in 'azkladanje blaga. Kasneje, ko bo dograjena celotna nova operativna obala, pa morala dopolniti pristaniške naprave tudi potrebna vertikalna mehanizacija z žerjavu in dvigali.
Sedanje naprave bodo zadostovale za nlagovni promet letnih 100.000 ton blato. V prihodnjem letu bo dograjenih nadaljnjih 135 metrov nove obale, v naslednjem letu pa vsa obala v dolžini W metrov. Tedaj bo pristanišče lahko Prevzelo 500.000 ton letnega prometa, "ko bodo zgrajena tudi nova večja skladišča z ustrezajočo popolno mehanizacijo. Koprsko pristanišče bo moglo ,edaj smotrno dopolnjevati vsaj v določenih mejah Reko, kjer zmogljivost Pristaniških naprav in skladišč že dol-to ne zadošča več potrebam jugoslovanskega pomorskega uvoza, izvoza 'O tranzita.
Ko bo Koper povezan z zaledjem po železnici, ki bo v doglednem času zgra-lena, bo koprsko pristanišče prišlo do svoje polne veljave in bo služilo zaledju kakor Reka in njeno pomožno Pristanišče Bakar. Dotlej bo koprski Pomorski blagovni promet pač omejen - ---------------------------------------
na blago, ki se bo dovažalo in odvažalo s tovornimi avtomobili in temu prometu po kopnem služi že zdaj v znatni meri z zaledjem, ki jo predstavlja nova sodobna cesta čez Divačo in Senožeče na Ljubljano.
Sestava pričakovanega prometa je podana v glavnem po potrebah ožjega, zlasti slovenskega zaledja. Za izvoz prihajajo v poštev razni proizvodi industrije in rudarstvo, železo in železni izdelki, les in lesni izdelki in pa gradbeni material, za uvoz pa umetna gnojila, staro železo in tekstilne surovine, zlasti bombaž. V tranzitu bo prevoz verjetno obsegal les, južno sadje in razno drugo blago. Ves ta promet pa ne bo služil zgolj potrebam zaledja, marveč v znatni meri tudi krajevnim potrebam, ki naraščajo vzporedno z razvojem obalnega področja, to je poljedelstva in industrije, ribolova, turizma in samega pomorstva.
Dovršitev prve tretjine nove koprske obale je pomembna ne le zato, ker predstavlja prvi korak k nameravani izgradnji pristanišča, marveč tudi zato, ker se je z njo delo slovenskega uma in slovenskih rok prvič v tako vidni obliki pojavilo na povsem novem de-
lovnem torišču, pri gradnji obalnih in pristaniških naprav ob morju. Bilo je pri tem delu mnogo začetnih težav, ki jih je morala premagati Vodna skupnost; z najskromnejšimi sredstvi je bilo treba ustvariti ves za organizacijo dela potrebni aparat. Nad Semedelo so odprli nov kamnolom, iz katerega so odvažali potrebno kamenje. Za izdelavo nosilcev je bilo treba uporabljati grušč celo iz Save in Soče. Posebno težaven problem je predstavljalo pomanjkanje sposobnih delovnih moči, kajti v začetku ni bilo na razpolago ne strokovnih delavcev, ki bi kdaj že bili delali na pomorskih gradnjah, niti ni bilo izkušenih delovodij in le malo usposobljenega vodilnega tehničnega osebja.
Toliko bolj je upoštevanja vredno, da je celotna organizacija kompliciranega in odgovornosti polnega dela navzlic opisanim težavam uspela in da je prva etapa v izgradnji nove obale bila dovršena v določenem načrtnem roku. Izkušnje, pridobljene pri izvedbi te prve etape, dajejo jamstvo, da bo uspešno dokončana tudi celotna izgradnja nove obale.
Dr. O.
NOVE KNJIGE
»IL iMERCATO COMUNE EURO-PEO«, Predavanja s tečaja za specializacijo v zunanji trgovini od 31. 3. — 30. 4. 1958. Izdali Fakulteta za politične vede ter Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Padovi, Padova 1958, str. 297, cena Lir 3.500. Knjiga prinaša besedilo 22 predavanj, na katerih so bila obravnavana naslednja vprašanja: Skupni trg v evropski skupnosti, glavne gospodarske poteze pogodbe o Skupnem evropskem trgu (SET), davčni vidiki in problemi SET s posebnim pogledom na različen sestav javnih financ držav udeleženk, pogodba in carinska zveza držav članic, gospodarska in politična izkustva v oblikovanju velikih trgov, čezmorske dežele v SET, in bančni sistem, elektrotehnična industrija, industrija volne, ladjedelnice, industrija orodnih strojev, železarska, kemična, farmacev-tična, bombažna industrija, industrija platna in konoplje, svile, umetnih tekstilnih vlaken, avtomobilska industrija ter industrija traktorjev in poljedelskih strojev v odnosu do SET, italijansko poljedelstvo o odnosu do SET, vino v okviru SET ter nekaj opazk v zadevi Skupnega trga in Svobodnega trgovinskega področja.
Gospodarski koledar 1959
Uredništvo »Nove proizvodnje« v Ljubljani je leta 1953 prvič izdalo Gospodarski koledar in s tem ugodilo želji gospodarstvenikov ter raznim gospodarskih podjetij in ustanov. Ti so želeli dobiti v roke pregled o uspehih in neuspehih .na področju raznih gospodarskih panog v preteklem letu; hkrati naj bi koledar nakazal najvažnejše naloge v slovenskem gospodarstvu za naslednje leto. Čeprav je bila javnost s prvim Gospodarskim koledarjem splošno zadovoljna, je uredništvo v naslednjih letih prejelo razne predloge, kaj vse naj bi koledar še vseboval. Uredništvo je večino teh predlogov tudi upoštevalo. Gospodarski koledar je vsebinsko tak, da niti v poznejših letih ne izgubi na aktualnosti. Kdor ima Gospodarske koledarje za vsa leta od 1953 do letos, ima po kronološkem redu zbran popis vseh gospodarskih uspehov, neuspehov in vprašanj v slovenskem gospodarstvu.
Gospodarski koledar 1959 je že v tisku in bo izšel pred Novim letom. Vseboval bo članke o industriji in rudarstvu, komunalnem gospodarstvu, prometu, obrti in še drugem. Avtorji člankov so razgledani • strokovnjaki. Ker naročajo Gospodarski koledar iz leta v leto čedalje bolj tudi diplomatska predstavništva, konzulati .trgovinska predstavništva, potovalne agencije, razni trusti in karteli, poleg tega pa tudi naši slovenski rojaki v tujini, bo v Gospodarskem koledarju 1959 objavljenih tudi precej člankov, ki zanimajo naš živelj v inozemstvu. Tako bo n. pr. v Gospodarskem koledarju 1959 poleg drugih važnih člankov objavljen članek prof. A. Peterlina: »Delo na jedrski energiji v Jugoslaviji«; ing. Vajde:
»Ob slovenski izdaji jugoslovanskih standardov«; dr. J. Lavriča: »Naš narodni dohodek«; dr. A. Kersnika: »Naša življenjska raven«; I. Dvoržaka:
»Kaj moramo vedeti o pravicah delovnih ljudi med začasno brezposelnostjo«; D. Potočnika: »Ekonomska pomoč«; A. Bračiča: »Mednarodna tehnična pomoč« ter prispevki članov Inštituta za narodnostna vprašanja: dr. L. Čermelja: »Kmetijstvo na Tržaškem ozemlju«; dr. J. Felaherja: »Gospodarstvo Koroške in drugo v letu 1958 s posebnim ozirom na Slovensko Koroško« in A. Rejca: »Reka - Trst« in »Slovensko pristanišče Koper«.
Gospodarski koledar se naroča pri uredništvu »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Trubarjeva 15 in stane 1.000 din.
A. L.
»NAŠ VESTNIK«. Pod tem naslovom so duhovniki župnij mesta Trsta pričeli izdajati nov list verske narave. V uvodniku je rečeno, da gre za župnijski list, ki nikakor noče nadomestiti drugih ampak jih samo dopolnjevati. V prvi številki se dušni pastirji zavzemajo za božjo besedo v materinem jeziku. Tiska ga tiskarna »Graphis«.
PRESKRBA Z VODO. V Kopru sta se sestali italijanska in jugoslovanska delegacija, ki bosta proučevali vprašanje miljskega vodovoda. Gre tudi za dobavo pitne vode nekaterim naseljem, ki so po 26. oktobru 1954 prešle pod jugoslovansko upravo.
OPERETA V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU. Slovensko narodno gledališču priredi v soboto, 13. t. m., s sodelovanjem Glasbene Matice Suppejevo opereto »Boccaccio«. Predstava bo ob 21. uri v Avditoriju. Ponovili jo bodo v nedeljo, 14. decembra v istih prostorih ob 17. uri.
CENA MLEKA OSTANE NESPREMENJENA. Pokrajinski odbor za cene je izjavil, da ni izdal nobenega dovoljenja, po katerem bi smeli prodajalci povišati cene mleku. V zadnjem času se je namreč razširil v mestu glas, da bo cena mleka poskočila in se je prebivalstvo zaradi tega razburjalo. Cene ostanejo torej na prejšnji višini: 72 lir za liter (82 za vstekleni-čeno mleko).
SPOJITEV MILJSKE LADJEDELNICE. že smo poročali o težavah ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, ki ji pogosto primanjkujejo naročila. V zadnjem času je vodstvo združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) proučilo možnost, da bi ladjedelnico priključili tržaškemu arzenalu. Ladjedelnica bi prenehala izdelovati ladje ter bi se omejila na popravljanje manjših enot, ki jih je v popravilu v arzenalu dovolj. Končni sklep bodo izrekli delničarji na občnem zboru.
POLITIČNI SPORI ZARADI DEŽELNE AVTONOMIJE. Vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina čedalje bolj dozoreva. Ustava izrecno predvideva ustanovitev te pokrajine. Razen desničarjev se vse politične stranke strinjajo, da je treba ustavo tudi v tem pogledu izvesti; sporno je samo vprašanje, kje naj bo sedež nove dežele. V tem pogledu se niso zedinili .niti videmski niti tržaški predstavniki krščanske demokracije, ki je na vladi. Tržačanom se zdi samo po sebi umevno, da mora postati Trst sedež nove dežele. Slovenci so tudi za takšno rešitev.
Register nezgod obvezen
že pred tremi leti je italijanska vlada z odlokom predsednika republike izdala nove predpise o preprečevanju nezgod na delu. Med drugimi obveznostmi je bila takrat naložena podjetjem tudi dolžnost, da vodijo poseben register o nezgodah. Vendar se ta določba še ni izvajala, ker niso bili izdani podrobnejši predpisi. Pred kratkim pa je bil v Uradnem listu objavljen ministrski odlok, s katerim je obveznost vodenja tega registra vpeljana s 1. januarjem 1959 in so predpisani tudi obrazci za ta register; registri bodo na prodaj v papirnicah, podjetje pa ga bo moralo pred začetkom uporabe predložiti Inšpektoratu za delo v vidi-miranje. V register se bodo morale vpisati v časovnem zaporedju vse nezgode, ki so se pripetile na delu, ako so imele za posledico vsaj tri dni izostanka z dela in seveda tudi, če je nastopila trajna nesposobnost za delo ali celo smrt; dan nesreče se v trodnevni rok vračuna.
Register nezgod morajo voditi vsa podjetja, za katera veljajo omenjeni predpisi o preprečevanju nezgod na delu; to se pravi, da so izvzeti samo rudniki, kamnolomi in šotišča, delovišča državnih železnic, pošte in telekomunikacij, obrati javnih prevozov po kopnem ter morske, zračne in notranje plovbe, kajti za te veljajo posebni predpisi. Niso torej izvzeta niti trgovinska niti obrtniška podjetja. Pogoj je samo, da ima podjetje uslužbence in da torej podjetnik ne opravlja vsega dela sam ali s svojci. Za družabnike, ki delajo v podjetju, pa že velja, kakor da bi bili nameščenci.
Za začetek pa so predvidene olajšave. Inšpektoratom dela je namreč prepuščena sodba, da ne prisilijo k vodenju registra taka mala podjetja, v katerih so nezgode na delu nenavadne; mednje sodijo podjetja z manj ko 10 nameščenci, toda samo takrat, če jih po zakonu niso dolžna zavarovati proti nezgodam. Podjetja, ki morajo svoje podrejene zavarovati proti nezgodam, bodo morala potemtakem v vsakem primeru voditi register nezgod, čim koga v svojem podjetju namestijo.
Register bo moral biti nadzornim organom dela na vpogled na samem delovišču.
90 let domače (joblilne
Krčmarji in gostilničarji so večinoma prozaični ljudje, ki vodijo svoja podjetja samo zato, da se z .njimi preživljajo, vendar ne vsi. Med njimi so tudi taki, ki jih je priroda obdarila s poezijo. Kakor pravi umetniki so popolnoma zaljubljeni v svoje delo in si požrtvovalno prizadevajo, da bi ustvarili v svoji gostilni v vsakem pogledu poetično ozračje, v katerem naj bi njihovi gostje našli prijetno zatočišče in vsaj začasno pozabili na svoje težave in nadloge. Njihove gostilne niso navadni lokali, kamor gre človek samo, da nekaj poje ali celo da se pošteno napije, ampak so nekake splošne sprejemnice za vse; v njih se počutiš, kakor da si prišel v goste k svojim sorodnikom ali prijateljem. Te misli so me spremljale po cesti, ko sem se poslovil od prijaznih Subanovih pri Sv. Ivanu.
Subanova gostilna je postala že nekaka tržaška ustanova, kajti Sv. Ivan danes ni več okolica, ampak je v resnici že mesto. Ustanovitelj Subanove gostilne, Janez Suban je prišel k Sv. Ivanu iz Gorjanskega pri Komnu, kjer se je rodil leta 1844 in je leta 1868, ko je bil komaj 24 let star, odprl gostilno tam, kjer je še danes, na tistikrat neobdelani Bonomovi pustoti ali gmajni, kakor so jo imenovali domačini. Gmajna tržaške patricijske rodbine Bonomo je segala daleč naokoli, Janez Suban je kupil zemljišče, na katerem je hiša z velikim vrtom za 500 goldinarjev. Redko kdo bi bil prišel na misel, da na tako pustem mestu odpre gostilno. (Danes seveda ni več pusto mesto, ampak je okoli in okoli obdano s stanovanjskimi hišami). Kdo ve na kaj je Janez računal? Morda na krasen razgled, morda na oddaljenost, primerno za krajše sprehode, prav gotovo pa na svojo sposobnost, da bo znal gostom ustreči. Kakor vidimo, niso bili njegovi računi zgrešeni.
Janez je dočakal 70 let in je umrl v letu, ko je začela prva svetovna vojna. Njemu je sledil še vsem dobro znani sin Franc, ki je umrl pred štirimi leti. Bil je prav tako neumorno dela-
ven in podjeten kakor njegov oče. Kuhinja ni bila pod Francem še na taki višini, kot je danes, vendar se mu mora priznati, da ji je pridobil splošno priznanje in še posebno v mestu. Napredek gostilne, razširitev verand in vrta za goste, pa je večinoma njegovo delo. Danes vodi podjetje Francetov sin Vladimir, znan pod imenom Mirko; pomaga mu pa že njegov sin Marijan, pravnuk ustanovitelja Janeza. Marijan je prav tako zaljubljen v gostilniško obrt kakor vsi njegovi predniki.
Zadnje spopolnitve gostilne so seveda Mirkovo delo, med temi predvsem krasna lovska soba, ki si jo je vredno ogledati, ker je edinstvena na vsem Tržaškem ozemlju; ne mesto ne naša dežela nimata podobne. Za prilagoditev navadne sobe v lovsko sobo so potrošili nad 1 milijon lir. Subanova gostilna ima prostora za 500 gostov, bilo bi pa v skrajnem primeru prostora tudi za 700. Specialitete Subanove kuhinje so kraška šunka, pohani piščanci, vsakovrstna divjačina (tudi z merjascem vam večkrat postrežejo) in kuhani štruklji. Preteklo je že 25 let, odkar imajo Subanovo kuhinjo za eno najboljših v mestu in okolici, in sicer od-
kar jo vodi gospa Antonija, soproga sedanjega gospodarja, po rodu iz Postojne. Aha, iz Postojne! Potem pa že vem, pri čem smo. Pozneje sem zvedel, da je iz dobro znane gostilniške družine Štefin in da ima strokovno izobrazbo. Ni čuda torej, da prihajajo tako radi k Subanu ne le gosti iz Trsta, temveč tudi iz drugih italijanskih mest.
Kaj pa vino? Dobre gostilne se navadno delijo na dva dela: ene so na glasu zaradi dobre kuhinje, druge pa, večinom krčme, zaradi dobrega vina. Ker spada Subanova gostilna med prve, nisem pričakoval, da me bo vino navdušilo. Motil sem se: tudi vino je izvrstno.
Drago Godina
AVTOPREUOZ
Ciini n Jtilin’til
TRST - Strada del Friuli 211!), telefon 35-37!)
Osebni in tovorni prevozi za tu-in inozemstvo - Konkurenčne cene
Bledi
W'o\AAAAAAAA/VVVVAA/o'VAAAAAAAAAAAAJ
/lofel
Tofl/fGG
BLED, tel. št. 222,246
odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijeten oddih. — 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — tenis. — Idealna smučišča in drsališča v bližini hotela. — Specialne cene za izvensezono in zimsko sezono od 1.080 do 1.500 Din. — Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseh potovalnih agencijah.
(INFEKCIJA IZPODRIVA KROJAČE
Milanski krojači so te dni ostro pro-[estirali, češ da jim velika podjetja, 'i prodajajo napravljene obleke (v konfekciji) odjemajo kruh. Ni to samo za-feva milanskih krojačev. Tudi na Tržaškem in drugod po svetu postavlja današnji gospodarski razvoj same kro-'aže, oblasti in vse druge državljane, 'i jim je pri srcu usoda prizadetih rojakov, pred isto vprašanje. Ta zadeva 1* v veliki meri podobna drugemu gospodarskemu in socialnemu vprašanju: kako naj rešimo človeka, ki ga je iz-knil z dela stroj? Prilagojevanje no-'ihi razmeram, ki jih ustvarja napre-‘fek tehnike in organizacije, zahteva “d posameznika velike žrtve. Ni slučajno, da konfekcija izpodriva krojača, 'a žalost gre gospodarski razvoj ne-|'7držno v tej smeri. Vprašanje je sa-'ko, katera obrtniška stroka pride prej jja vrsto, katera pozneje. O položaju febjačev na Tržaškem smo že večkrat Wsali in tudi ugotovili, kako jih izpod-riva konfekcija. Danes priobčujemo po-toben sestavek od enega izmed naših Sodelavcev. Prav ima, ko pravi, da je Sh vsem izpodrivanju krojačev s stra-fe konfekcije, vendar še toliko dela za Jjoodvisne krojače, da je tem zagotov-jpna bodočnost. Zato bi se naša mlačna morala bolj zanimati za ta po-"ic. Navsezadnje ji bo tudi ta poklic Ugotovil obstanek, čeprav bi krojači korali zaradi novih razmer delati pri 'olikih podjetjih ali pa, recimo, v zadrugah.
(Prip. uredništva)
Današnja mladina se ne posveti obrtništvu rada; tako se mladina malo zanima za krojaški poklic ali pa se ga celo izogibd. Morda je treba iskati vzrok v tem, da mora biti človek, ki hoče postati dober krojač, potrpežljiv in vztrajen. Potreben je tudi dober okus. Seveda ne najdemo vseh teh lastnosti pri vsakem mladeniču. Vsekakor pa bi z druge strani mladinci, ki bi se izučili v tem poklicu, imeli lepo bodočnost, saj iz enega ali drugega razloga si bo po vsej verjetnosti tudi v bodoče vsaj nekaj ljudi dalo izdelati obleke pri svojem krojaču. V trgovini konfekcijskega blaga ne najdemo vedno takšne obleke, kakor smo si jo zamislili in ki bi nas popolnoma zadovoljila.
Ljudje morda danes res kupujejo večidel že napravljene obleke v trgovinah. Toda krojači menijo, da so konfekcije v trgovini res lepe za ogled, vendar po izdelavi in kakovosti blaga ne morejo v večini primerov konkurirati z oblekami, ki jih naročimo pri krojaču. Po mnenju krojačev se konfekcijsko blago lahko ceneje prodaja v trgovinah zato, ker imajo krojači v večjih podjetjih lažje delo pri izdelovanju oblek iz manj kvalitetnega blaga.
Tudi po mnenju strokovnjakov iz drugih večjih italijanskih mest imamo Tržačani do svojih krojačev zelo velike zahteve, zato so Tržačani tudi bolj elegantni. Naši podjetnejši krojači morajo slediti času in modi. Morda ne pretiravamo mnogo, ako trdimo, da je
krojaštvo skoraj že svojevrstna umetnost. Tako se dogaja, da so boljši krojači preobloženi z delom, medtem ko imajo drugi manj dela, ker se nočejo ali ne znajo prilagoditi željam svojih klientov. Kdo pa so stalni klienti naših krojačev? Večinoma so to starejše osebe, medtem ko mladina rajši kupuje že narejene obleke, le od časa do časa si da kakšno boljšo obleko narediti pri krojaču.
Največ dela imajo krojači spomladi, največji zaslužek pa dosežejo v novembru, ko klienti naročajo zimske plašče in obleke. Izdelovanje zimskih plaščev in oblek je tudi sorazmerno lažje v primerjavi z izdelovanjem lahkih poletnih oblek.
Poglavje zase pa so cene tkanin. Krojači so mnenja, da so tudi pred-prodajalci krivi, da imajo oni manj dela in da ljudje rajši kupujejo že napravljene obleke. Krojači namreč menijo, da so cene blaga v trgovinah previsoke, ker hočejo trgovci preveč zaslužiti. Vprašanje je, kako priti do blaga po nižjih cenah. Neki krojač je v ta namen postavil zanimiv predlog, ki je vreden tudi upoštevanja. Krojači naj bi se povezali v zadrugo, ki bi kupovala blago neposredno pri tovarnarju. Zadruga bi ga nato prodajala po sorazmerno nizkih cenah klientom združenih krojačev.
Kaj pa z davki? Večina krojačev je mnenja, da ti niso pretirano visoki za normalne razmere. Toda davčne oblasti bi morale upoštevati izredne okoliščine, kot so gospodarska kriza, pomanjkanje nasledstva v krojaškem poklicu ter še posebno dejstvo, da jemlje industrija za izdelovanje oblek mnogo dela neodvisnim krojačem.
M. B.
Hatd Idaeica - Mtd
Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLE-GAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Sankališča - Smučišča - Žičnica
DOSTOJEVSKI - DARDI: »ZLOČIN IN KAZEN«
Vsak začetek sezone Slovenskega narodnega gledališča v Trstu je za nas velik kulturni dogodek. Letošnja štirinajsta sezona pa se je začela v j»seb-no svečanem ozračju, ki mu je po eni strani dala svojsko obeležje prosta dramska predstava ene največjih mojstrovin svetovne književnosti, po drugi strani pa obnovljeno zanimanje tržaških Slovencev za našo kulturno problematiko, ki se seveda odraža tudi na dogajanje našega gledališča, nadvse važne povojne kulturne pridobitve po predolgem četrtstoletnem vsiljenem kulturnem molku.
»Zločin in kazen« je naslov začetne premiere letošnje sezone SNG. Dramo v treh delih je kot prosto interpretacijo jro istoimenovanem romanu F. M. Dostojevskega napisal tržaški sorojak, italijanski pisatelj Dino Dardi. Njegova dramatizacija uspešno podaja misel o zločinčevem postopnem prerojenju v trpljenju in kazni, ki jo je mojstrsko razvil Dostojevski, postavljajoč kot prvi v svetovni literaturi lik nadčloveka v borbi z vestjo, družbeno hinavščino ter formalno zakonitostjo. Dramatizacija je manj prepričljiva v drugem dejanju, kjer predolgi vložek s ponesrečenim Marmeladovom preveč razbije enovitost tragičnega razpleta v Rodijo-novem čustvovanju.
Zelo dobra je režija Jožeta Babiča ob asistenci mladega Adrijana Rustje. Nekoliko moti statičnost, ki mestoma nastaja v prvem dejanju v krčmi. Brez škode bi lahko odpadel prizor z nosilnicami v drugem dejanju.
Izvedba dela ustreza rastočemu ugledu SNG. Naj tu zaradi pomanjkanja prostora izrečemo le nekaj misli glede nastopa nekaterih igralcev. Težko breme glavne vloge Rodijona Raskol-nikova je režija naložila na mlade in krepke rame Mihe Baloha. Treba je reči, da je bil boljši pri reprizi. Vsekakor gre del krivde za manjšo uspešnost njegovega podajanja v drugem delu na rovaš Dardijeve odrske zamisli. Rado Nakrst ni mogel bolje podati lika preiskovalnega sodnika Porfirija Petroviča, le brzdati bi moral inkvizi-ci^jko nastopanje v tretjem dejanju, ki je bolj paternalistično kot pa demonsko zamišljeno. Jožko Lukeš je čedalje boljši. Podal je nepozabni lik Semjona Marmeladova, ki je bil prav tako kot Raskolnikov boljši pri reprizi kot na premieri. Mira Sardočeva pa je bila morda preveč krhka kot Sonja. Vso pohvalo je treba izreči scenogra-
fu Sveit Jovanovič in avtorju scenske glasbe Pavletu Merkuju, ki je verno poudaril vrhunske zaplete v scenskem dogajanju, čeprav ni moderni panto-nalni slog preveč v skladu s časom nastanka izvirnega dela. Lep je Budalov prevod italijanskega Dardijevega besedila.
NAŠA ŠOLSKA MLADINA PIŠE
Te dni jc izšla prva številka desetega letnika tržaških »Literarnih vaj«. Že deseto leto se naša šolska mladina vadi v estetskem vrednotenju burnega časa, v katerem živi, ter svoje vtise beleži v skrbno izbranih prozah, poezijah in poročilih v letnem tiskanem glasilu. Tržaška šolska mladina nadaljuje s svojimi »Literarnimi vajami« lepo tradicijo slovenskega dijaštva nasploh in se idejno povezuje z nizom srednješolskih listov, ki izhajajo na Slovenskem že dalj kot sto let, saj je prvi slovenski dijaški list, »Sprotuletna vijolica« izšel že leta 1846 v Mariboru.
»Literarne vaje«, ki so menda edini slovenski leposlovni list na Tržaškem, ki se lahko vzdržuje samo z naročnino, segajo daleč ven iz zgolj šolskega okvira; postale so željno pričakovano člivo v družinskem krogu naših dijakov. S tem izpolnjuje tudi važno kulturno nalogo splošnega pomena.
Čestitamo naši šolski mladini za njeno vztrajnost, ki sega že v deseto leto koristnega dela pod nesebičnim vodstvom profesorjev Martina Jevnikarja in Josipa Tavčarja ter akademskega slikarja Avgusta Černigoja. Plodovitega dela se že kažejo. Sodelavka »Literarnih vaj« Neva Rudolf ima v tisku kar dve knjigi, in sicer pesniško zbirko »Južna zvezda«, ki bo kmalu izšla v Trstu, in zbirko črtic z naslovom »Cisto malo ljubezni«, ki bo izšla v kratkem v tujini.
RAZSTAVA NABREŽINSKEGA KAMNA. Prihodnje leto bodo v okviru propagandnega delovanja za turizem organizirali v Sesljanu pri Trstu razstavo kamna iz nabrežinskih kamnolomov.	ii-
PREDSTAVNIK ZUNANJEGA MINISTRSTVA V TRSTU. Za novega načelnika zveznega urada zunanjega ministrstva za zveze z vladnim gen. komisariatom v Trstu je bil imenovan veleposlanik Confalonieri. Ob lej priložnosti naglaša glasilo krščanskih demokratov v Trstu »La Prora« željo, da bi med Italijo in Jugoslavijo, ki ju je zgodovina postavila drugo ob drugo, vladalo ozračje medsebojnega razumevanja.
C}, t IvflliZC tfucc.
Podjetje ustanovljeno v letu 1886
TRST Trg CAVANA 7 Tel. 24-689
Corso Italia 17 Tel. 36-776
•
l-Mtemildm- frOitatM. in.iA.diwu>	cmt
H-UAiLiti, cUlate uui.!
SPECIALIZIRANI OPTIKI . DOBAVLJAMO NAJRAZNOVRSTNEJŠE FOTOGRAFSKE IN KINEMATOGRAFSKE APARATE . SVETLOCUTNI MATERIAL ZA CRNO-BELO IN BARVNO FOTOGRAFIJO . LASTNI LABORATORIJ ZA CRNO-BELO IN BARVNO FOTOGRAFIJO.
Velika izbira specialnih aparatov za geodezijo — Sekstanti — Logaritemska računala.
Prosite svoje sorodnike v inozemstvu, da vam poklonijo fotografski aparat! DARILNE PAKETE dobavljamo po najnižjih cenah. Pišite jim, naj sc obrnejo do nas in poslali jim bomo kataloge in cenike!
TVRDKA
lietuzi
Ustanovljena leta 1866 Trst, Piazza S. Giovanni 1 - tel. 35-019
PEČI TRAJNO GOREČE ZNAMKE »Z O P P A S«, »BOR N/UM«, »KREFFT« in PEČI NA TEKOČI IN MESTNI PLIN. ELEKTRIČNE PEČI Z VENTILIRANO TOPLOTO. ŠTEDILNIKE, ENOSTAVNE IN KOMBINIRANE PRIZNANIH ZNAMK.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO!
hotel ZAGREB & ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Reslo-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i ribljc specijalitete.

diz(bt\atoia
Trst - Trieste, Corso Italia 35
Telefon štev. 379-51, 376-53
Obiščite nas brezobvezno!
Kožuhi (bunde)
za moške in ženske
dežni plašči
Moške in ženske
jesenske in zimske suknje
priznanih znamk
po najnižjih cenah!
TRŽNI PREGLED
Italijanski trgi
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je. mehka pšenica pocenila za 50-100 Ur pri stotu zaradi majhnega povpraševanja. Nasprotno je veliko povpraševanje po koruzi za krmo. Cene sena so popustile za približno 50 lir pri stotu. Na trgu z rižem je večje povpraševanje po boljših vrstah riža. Letošnji pridelek riža je bil znatno večji od lanskega. Na trgu z vinom niso razmere še povsem uravnovešene. Cene olja so krepke. Zaloge finejših vrst so skoraj pošle. Cene semenskega olja se niso še utrdile. Cene živine še nadalje padajo zaradi prevladovanja ponudbe. Edino po molznih kravah je večje povpraševanje. Tudi prašiči so se zelo podražili, kar pa je sezonskega značaja. Na trgu z maslom prevladuje ponudba; cene sira se niso bistveno izpremenile. Normalno se razvija trg s sadjem in zelenjavo; po mandeljnih je veliko povpraševanje, kar pa ne velja glede lešnikov.
KAVA
TRST. Cene ocarinjene kave, pripravljene na tržaškem trgu, v lirah za kg netto f.co Trst, so naslednje: Kenya dark bean 1170; Kenya oprana B 1520; AP2 25-30% 1180; AP2 20-25% 1250; AP2 15-20% 1260; Sumatra Robusta 20-25% 1240; Madagascar Kouillou Superieur 1275; Mandheling Robusta 8-10% 1280, 9-10% 1280; Congo Robusta n. 4 1280; Congo Robusta n. 2 1200; Congo Robusta 3B 1315; Congo Robusta 2B 1335 do 1340; Congo Robusta large bean 1360; Congo Robusta n. 1 1400; Indo-nesia Liberica Plantation 1340; Victo-ria NY7 good to large bean 1265; Vic-toria NY6 good to large bean 1275; Per-nambuco Caracolito 1340; Jamaica Tri-age »A« 1390; Ecuador Extra Superior 1410; S. Salvador Florida large bean 1540; Haiti XXXXX 1480; Columbia Mcdcllin Excelso 1560; Columbia Me-dellin Plantation Maragogype 1700; Me-xico Maragogype 1710; Costarica 1580.
V decembru prispejo na tržaški trg še naslednje vrste kave: AP1 13150; AP 1 Special 1340; Giawa WIb 1 1440; Vic-toria NY7 stocklot stari pridelek 1240; Victoria NY5 good to large bean 18 1320; Minas NY2 screen 17/18 1350-1370; Suldemina Santos style, screen 19 1390; Santos prime screen 17/18 1390; Santos Fancy screen 17/20 1485-1520; Haiti XXXXX 1450; Tanganika A 1490; Tan-ganika AA 1550; Kenya oprana A 1570; Moka Plarr Extra Lonberry 1470; Moka Hodeidah 1 1490; Peru oprana Ex-tra 1520; Costarica 1600.
SLADKOR
TRST. Mednarodni trg s sladkorjem ni bil posebno živahen. Angleški rafiniran sladkor »fine granulated« kvoti-ra 41/15 funtov šterlingov za tono, cif. Trst v vrečah iz jute, vrsta »SMX« pa 41/5 proti takojšnjem vkrcanju. Belgijski sladkor »standard granulated« stane 523 belgijskih 'frankov za stot cif. Trst v vrečah iz jute, id. »fine granulated« 528 belg. frankov proti takojšnjemu vkrcanju.
POPER
TRST. Razmere na trgu s poprom so neuravnovešene. Kakor hitro cene popustijo, se povpraševanje poveča. Navajamo cene popra na viru proizvodnje v šilingih za cvrt. cif. Trst: Sa-rawak special črni London quality 176 proti vkrcanju v novembru-decembru, 173 proti vki-canju v januarju. Sara-wak beli 290 proti vkrcanju v novembru-decembru, 287 proti vkrcanju v januarju; Tellicherry navaden 185 proti vkrcanju v novembru-decembru, 182 proti vkrcanju v januarju; Tellicher-rv extra bold 188 proti vkrcanju v novembru-decembru, 185 proti vkrcanju v januarju; Malabar 182 proti vkrcanju v novembru-decembru, 179 proti vkrcanjn v januarju.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 6500 do 6700, srednje vrste 6100-6200, navadna 5900-6000; trda pšenica srednje vrste 8400-9000; pšenična moka tipa »00« 8150 do 8250, tipa »0« 7500-7650, tipa »1« 7150 do 7250, tipa »2« 6800-6900; moka za testenine »0« 8600-9100; pšenični zdrob 11.200-11.300, tipa »1« 10.800-11.000; pšenični otrobi 3700-3800; koruza fina 4850 do 4950, srednje vrste 4100-4200, navadna 3950-4050; inozemska koruza 4100 do 4150; koruzna moka fina 5700-5800, srednje vrste 5100-5200, navadna 4600-4800; rž 5600-5700; inozemska rž 4400-4500; ječmen 5200-5400; inozemski ječmen 4700-4900; oves 4100-4700; inozemski oves 4300-4450; proso 4800-5500; inozemsko proso 4300-4500.
Neoluščeni riž:	Arborio 7600-8600;
Vialone 8100-8800; Carnaroli 8500-9500; Gigante Vercelli 7300-7700; R. B. 7600 do 8100; Rizzotto 7400-7550; G. Rossi
VALUTE V MILANU
10-12-58		12-11-58
Dinar (100)	70,—	70,—
Funt šter.	6000,—	5975.—
Napoleon	4600,—	4550,—
Dolar	623,70	624,60
Franc. fr.	133,65	148,10
švicarski fr.	145,70	145,47
Funt šter. pap.	1745,—	1743,—
Avstrijski šil.	23,99	23,90
Zlato (gram)	710,—	710,—
BANKOVCI V	CURIHU	
10. decembra 1958		
ZDA (1 dol.)		4,29
Anglija (1 funt šter.)		11,92%
Francija (100 fr.)		91%
Italija (100 lir)		68%
Avstrija (100 šil.)		16,47%
ČSR (100 kron)		13,00
Nemčija (100 DM)		102,25
Belgija (100 fr.)		8,56
švedska (100 kron)		81,50
Nizozemska (100	fl.)	113,30
Španija (100 pezet)		74,00
Argentina (100 pezov)		6,60
Egipt (1 funt šter.)		7,60
Jugoslavija (100 din)		55,00
7300-7500; Maratelli 7400-7500; Balillone 6700-6900.
Oluščeni riž: Arborio 13.900-14.500 ■ Vialone 15.200-15.800; Carnaroli 17.500-12.500-12.700; Rizzotto 12-12.200; G. Rossi 11.700-12.000; Maratelli 12-12.200; Ron-carolo 11.200-11.400; Balillone 10.600 do 10.800; Gigante Vercelli 13-13.500; R. B. 10.800; kraj. vrsta 10.200-10.600; slabše vrste 9900-10.100.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave krajevne vrste 300-350.000 lir par; breje krave 370400.000 par; krave s teletom 390 do 450.000 par; voli 310-510.000 par; junci in junioe 2-3 leta stari 330-370.000 par; krave prvesnice breje 160-180.000 glava; telice 2 stota težke 75-80.000 glava; molzne krave 120-210.000 lir glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki 260 do 320 lir kg; krave 6 stotov težke 245 do 300; junci 5 stotov težki 300-350; telički 425-490; prašički za rejo 425-475 lir kg; suhi prašiči 350-400; debeli prašiči 100-150 kg 310-320 nad 150 kg 325 do 340. Vprežni konji 180-200 lir kg ali 100-130.000 glava; konji za zakol I. 200 do 220, II. 140-170; žrebeta za zakol 280-300; vprežni mezgi 150-160 lir kg ali 60-80; mezgi za zakol 220-240; vprežni osli 70-85 ali 60-70.000 lir glava; osli za zakol 120-150 lir kg; ovce 210-250; jagnjeta 450-460 lir kg.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 2900 do 3100; otava 2800-2900; detelja 2800-2900; stlačena slama 1000-1100; krmilne pogače: iz zemeljskih lešnikov 5300-5400 lir stot; iz koruze 3950-4150; iz tropin 1100-1300; moka iz zemeljskih lešnikov 5000-5100; kokosova moka 4400-4500; ko-ruzpa moka 3750-3850; sojina 6000-6200.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 650-670, L 560-600, II. 500-550; zaklani piščanci 700-800; madžarski zmrznjeni piščanci 450-600; žive kokoši 550-600; žive inozemske kokoši 500-530; zaklane kokoši 740-800; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-700; inozemske zmrznjene kokoši 450-600; živi kopuni 750-850; zaklani kopuni 900-1000; žive pegatke 780-800, zaklane 900-950; živi golobi I. 800, zaklani golobi 900-1050; žive pure 620 do 680, id. 800-850; inozemske zmrznjene pure 500-650; živi purani 470-550, zaklani purani 600-700; inozemski zmrznjeni purani 450-550; žive race 430-470; zaklane 500-550; žive gosi 380-400, zaklane 400-450; živi zajci 370, zaklani s kožo 500-550, zaklani brez kože 520-590; danski zmrznjeni zajci 550.
Sveža jajca I. 42-43, navadna 41-41,50, konservirana jajca 28, inozemska sveža jajca 25-33 po teži, inozemska konservirana 17-27 lir.
V	zadnjem tednu so na mednarodnih trgih s surovinami nastopile precejšnje, spremembe. Cene barvastih kovin so splošno popustile, le ci;n se razmeroma drži; nazadovale so cene tudi bombaža in volne, zlasti pa kavčuka in kakava. Napredovala je cena kave.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do 5. decembra napredovala od 19414 na 194 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; cena koruze je poskočila od 19814 na 198% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. V Avstraliji pričakujejo izredno dobro letino, ki naj bi dosegla okoli 200 milijonov bušlov.
SLADKOR KAVA, KAKAO
V	New Yorku se je cena sladkorja v tednu do 5. decembra dvignila od 3,46 na 3,60 stotinke dolarja za funt. Zdi se, da vpliva na ceno politični položaj na Kubi, kjer so uporniki zasedli 12 pristanišč; vseh pristanišč je 23. Cena kavi je v New Yorku v pogodbi »M«, proti izročitvi v decembru, napredovala od 44,80 na 45,25 stotinke dolarja za funt. San Salvador si prizadeva, da bi države, pridelovalke kave, zadržale čim-več blaga, da bi se tako cena na mednarodnem trgu dvignila. S kakavom se je v zadnjem času razvila močna špekulacija. Na trgu je nastala prava panika ker so cene nenadoma padle. Izvršene so bile likvidacije velikega obsega. Državne ustanove v Ghani so prodale mnogo blaga. V New Yorku je cena v tednu do 5. decembra padla od 39,63 na 37,15 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Bombaž in volna sta v tednu do 5. decembra popustila. Cena bombaža je v New Yorku nazadovala od 36,10 na 35,75 stot. dolarja za funt. Nazadovanje cene je nastopilo v Ameriki v zvezi z glasovanjem ameriških farmerjev, ki se bodo 15. decembra izrekli o nadaljnji politiki vlade glede podpor in setve bombaža. Na dnevnem redu je vprašanje, ali naj se ohrani sistem o-mejevanja setve in dosedanjih državnih podpor ali pa naj farmerji posejejo 40% večje površine, kakor jim je bilo doslej odmerjeno ter naj se zadovoljijo z manjšo podporo. Trg z volno je v zadnjem času neuravnovešen. V Londonu in v Južni Afriki so cene v začetku močno nazadovale, a so se pozneje zopet popravile. V New Yorku je
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do 1 kisline 590-600, do 1,50% kisline 580 do 590, do 2,50% kisline 560-580, do 45« kisline 540-560; dvakrat rafinirano tipa »A« 510-515, tipa »B« 455-465; prvovrstno semensko olje 365-370; olje iz zemeljskih lešnikov 370-375.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 850 do 870; maslo L 770-790, II. 720-750, III. 690-700; sbrinz svež 490-500, 3 leta star 570-600; provolone svež 520-540, 3 mesece star 590-600; grana svež 510-540; majski proizv. 1958 620-650; id. zimski proizv. 1957-58 700-770; id. majski proizvod 1957 730-770; emmenthal svež 490 do 510, 3 mesece star 550-560; italico svež 440-450; taleggio svež 370-380.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 120-150 lir kg, čebula 30-35; čebulice 80-140; ohrovt 25-40; cvetača 25-80; koromač 35-50; zelena 70-100; špinača 35-90; cikorija s koreninami 30-40; endivija 80-110; peteršilj 60-80; krompir Bintje 35-40, id. Majestic 30-35 lir.
Ananas 600-800; zemeljski lešniki praženi 200-260; smokve 80-90; neoluščeni mandeljni 220-300; suhe slive bosanske 60/70 380-400, id. iz Kalifornije 30/40 500-520; kostanj navaden 40-80; maro-ni 80-100; kaki 30-50; pomaranče navadne 70-75; mandarini Paterno extra 110-170; jabolka Delicious L 75-110, id. Jonathan L 40-65; hruške Kaiser L 90 do 115, II. 80-85, navadne 30-40; limone I. 90-100.
PAPIR
MILAN. Tiskovni papir v valjih 10650 lir stot, id. v polah 14-15.000, id. sati-niran navaden 14-15.000, id srednje vrste 17-20.000; pisarniški papir navaden
14.500-	16.000, id. srednje vrste 19-22.000; id. fin 22-25.000; trikrat Idejen za obrazce 24-26.000; registrski navaden 19-20 tisoč, id. srednje vrste 20-22.000, id. fin 24-26.000; pisemski srednje vrste 21.500 do 23.500, fin 24.500-26.500, id. extra 28-31.000; risarski papir 35-42.000; ovojni papir navaden 7500-8500, srednje vrste 14-16.000; pergamin navaden 40, 60, 80 g 18-20.000, pergamin extra 30, 40, 60 g 23-27.000; karton siv navaden 5000-6000, din 8000-10.000; kartončini beli navadni
19.500-	24.000 lir.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Paradižnikova mezga v sodih 107 lir kg. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 195, v škatlah 500 g 165, v škatlah 1 kg 155, v škatlah 5 kg 140, v škatlah 10 kg 135. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 210, v škatlah 500 g 180, v škatlah 1 kg 170, v škatlah 5 kg 155, v škatlah 10 kg 150 lir.
cena v tednu do 5. decembra padla od 110 na 109,5 stot. dolarja za funt suin-ta proti takojšnji izročitvi; v Londonu je ostala cena pri 87 penijih za česano volno 64 s B, v Roubaixu v Franciji pa je cena padla od 925 na 910 frankov za kilogram.
KAVČUK
Močno so nazadovale cene kavčuka. Med vzroki navajajo okolnost, da namerava malajska vlada povišati carino na izvoz in da so zaradi tega trgovci vrgli na trg velike količine blaga. Poleg tega pričakujejo, da ne bodo ne Rusi ne Kitajci vsaj nekaj časa kupovali gumija v Malaji, ker je malajska vlada izgnala podružnico Kitajske banke. V New Yorku je cena v tednu do 5. decembra nazadovala od 34,75 na 30,05 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v januarju; v Londonu za vrsto RS S od 25% do 25% na 24 1/8 do 24 3''8 penija za funt.
KOVINE
Med barvastimi kovinami se opaža splošno nazadovanje. Zlasti je nazadovala cena elektrolitičnega bakra, ki je dosegla .najnižjo raven v decembru. V Ameriki so topilnice znižale ceno od 29 na 28% stotinke dolarja za funt. V tednu do 5. decembra je v New Yorku cena nazadovala od 28,15 na 27,35 stotinke dolarja za funt. Cena činu je v New Yorku ostala skoraj neizpreme-njena, nazadovala je od 97,50 na 97,25 stotinke dolarja za funt. Nekoliko šibkejše so tudi cene svinca in cinka, čeprav ni to prišlo do izraza pri kvota-cijah. V Londonu je cena elektrolitičnega bakra nazadovala od 228 na 220% funta šterlinga za tono (1016 kg). V New Yorku je ostala cena svinca neiz-premenjena pri 13, cena cinka pa pri 11 stotinkah dolarja za funt; antimon Laredo 29 stotink; lito železo neizpre-menjeno pri 67 dolarjev za tono, Buffa-lo pri 66,50; staro železo je nazadovalo od 40,50 na 40,17 dolarja za tono, živo srebro od 229-232 na 224-230 dolarjev za steklenico (76 funtov).
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 5. decembra (v markah za 100 kg): cin, Duisburg 920 do 930 DM; svinec osnova New York 120,03, osnova London 84,10 do 84,38; cink osnova East St. Louis 106,18, osnova London 84,96 do 85,25; elektrolitični baker za prevodnike 265-268; svinec v kablih 9(1-91; aluminij za prevodnike 232-235; medenina 200-207 DM za 100 kg.
	■v	•v	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	12/11	26.11	10 .12
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. • 195 5/s	104.7*	193.3/4
Koruza (stot. dol. za bušel)		• • 11378	11374	115.74
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		. .	30.-	29,-	29,—
Cin (stot. dol. za funt)			. .	99 37	99.50	90 12
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 12.80	12.60	12.89
Cink (stot. dol. za funt)			. .	1.1.50	11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74 —	74.—	74. —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	36.30	36 10	35.75
Živo srebro (dol. za steklenico)		. . 230,—	228.—	228.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . •	. .	44,-	39.25	38.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		• •	22372	219.7t
Cin (funt šter. za d. tono)			. . 760—	759,—	761.50
Cink (funt šter. za d. tono) 		. .	76.74	79-3/s	72.3/4
Svinec (funt šter. za d. tono.)		. .	76.—	73.74	71-78
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 443.90	436 90	424.90
'CStnlk KMEČKE ZVEZE
di, ki so jo utrpeli živin01"^ zaradi močnega padanja c jt živini: tako je cena v zad’ (0 mesecih padla za 30%.	.
Umetno osemenjevanje pospešuje živinorejo
gativne posledice takega položaja so na dlani. Vzreja v krvnem sorodstvu je lahko pozi-
NABAVA
PLEMENSKE ŽIVINE
valci so naglasili, da niso
' d C
da so cene mesu na
trošniki mesa imeli od Pa cene živine na debelo n'
,	, ,	,	t	Kmetijske zadruge v Italiji poskočile. Na sestanku so 1Z
tilVna toda ObOnGin U.t0§nG biti dOiVQljuj0jQ Iri-nofrtrvt T-natnP -n:	i~:	_ J o trii i &
cene živine na ueueiu ne koristi. Dogajalo se je ^
V
znatne zili željo, naj bi odpravili
ze,o nevarna. Med. negativnimi	=”l—	1
čimtelJi naj omenimo možnost živine Kmet. ki ne more nla- rejcem in potrošnikom, oes ^ ,
Strokovno časopisje prinaša že samo ti podatki in raz- VprtiCp1	"vTCrCr ?ivm.e' .Kmet’ ki ne f101,6 pI„a~ -“j— — e--—*------------------------„ pi -
pogosto razne razprave o vojna stopnja živinoreje v teh	.	’	cati živine takoj, vplača le 15/o imajo ti previsoke zasluzk ■	»
nmotnom —go- deželah bi morali zadostovati ne smemo zanemarjati tudi ra- vrednosti. Ostalo se razdeli na je v škodo napredku živin® l
jih zato, da omajajo nezaupanje “ačkov^”6, ?:afcrz,ljanja .,.in obroke (vsakih šest mesecev) je. Predsednik Bonom! je >%. *
7(~r 1 zv rj o i Vv	Irvv-i r\4-/-vTrr» 1	^	'
umetnem osemenjevanju veda in o prednostih, ki
daje ta metoda. Ne moremo re- manj razgledanih či, da so mnenja o tej metodi cev do enotna. V nekaterih člankih se vanja. pojavljajo tudi odklonilne ocene, vendar se te negativne ocene nanašajo bolj na postopek pri izvajanju umetnega osemenjevanja, Strokovnjaki se strinjajo v tem, da je osemenje-vanj.e v rokah sposobnih in
kmetoval-
Zato je treba nenehoma nadzirati seme, ki ga upo-
umetnega o.emen,,.	j**** gg
ne pride do križanja v krvnem sorodstvu.
Osemenjevalna središča ima-
NEiVARNOSTI PRI UMETNEM OSEMENJEVANJU metoda, ki je preživela
.111XV IDUIILMIIL J ~
in sicer največ za dobo treh vil, da se bo organizacija L.
olajšavo plačujejo zadevala, da se prepreči SPda kulacija s cenami mesa in bi se te ohranile na stalni “ ^ PO ČEM GRE VINO ni. Ne kaže, da bi
, „ Na drugem mestu poročamo v svojem prizadevaj
I?ln0.,nad™™° S UZ?°L.<?,a kakšne so cene vina na itali- da bi se cene živine zopet
janskih trgih. V Italiji je bi- 111 e' la letos srednja letina, zato so se cene ohranile na precejšnji
ne pride
do takih nevšečnih pred
že večletno preizkušnjo v na- Pojavov; zato je strah vedenih deželah in je dala res njimi neupravičen.
vestnih izvedencev zelo važen	lepe	uspehe, je lahko	tudi	Po vsem tem niso nikakor	višini.	Vinske cene v tržaški
pripomoček za pospeševanje ži-	vzrok	popolne propasti če	pri-	na mestu dvomi raznih kme-	okolici	se držijo tudi zaradi
vinoreje in za izboljšanje ži-	de v	roke neizkušene in	pre-	tovalcev, ki ne kažejo zaupa-	bližine	Trsta, ki je velik po-
vine sploh.	malo	podkovane osebe. Na	pod-	nja v to metodo. Od nadalj-	trošnik vina. V Sv. Križu zah-
OBVESTILO KMETOVALCEM ^ Krmna mešanica »SOLE^ krave molznice. Zaradi
pospeševanja
x---_	L-'-------------------- nuomK. vma.. v ov. rvii^u Zian-	...	ng
rocju določenega osemenjeval- njega izboljšanja osemenjeval- tevajo vinogradniki okoli 145 na.nega krmljenja go g,
---- -— ’■**	" - ■	■-	---	-	•- •	■	vine z uporabo primernih 1
sanic bo tukajšnje km6^ ^
KORISTI UMETNEGA	nega središča lahko pride v ne tehnike lahko pričakujemo do 150 za liter belega vina, ki
OSEMENJEVANJA	razmeroma kratkem času do nove velike koristi.	;ma povprečno 11-12 stopinj
Umetno osemenjevanje nam ozkega krvnega sorodstva. Ne-	j p
daje vrsto posrednih in nepo-
alkohola.
nadzorništvo pričelo 13. ^
srednih koristi. Dobro vemo, da je z naravnim skokom združenih več neprilik. Najvažnejša med temi je v širja-nju raznih spolnih bolezni in
Kako zavarujemo klel pred mrazom
Zaradi izredno dobre letine ^anRr^SOLE^po1 znH iGtos r.e.ne vinq. na. Vina,v-	11
dv^
so letos cene vina na Vipav- ce-ni_ odkazana količina
skem nizke. Belo vino, ki ima Vsako kravo molznico znaš® j
Vzrok, da v kleti ob hujšem g0 toplotno-izolacijsko oblogo.
okoli 10 stopinj alkohola gre po okoli 67-70 dinarjev za li-
kg. Ker je cena mešanic6 ,
5.400,- za stot, a prisp
■evefc S
mrazu zmrzuje, je lahko že v Za silo nam za eno zimo nado- teri °d teša odračunajo 25% ok;oli' 30p;0) to’ je lir x 6o0.-
kot posledica, teh pojav jalo- legi kleti same, torej če je pre- mesti “tako oblogo tucb slam- za davke. tak° da ostane kme- nmral ° kmetovalec'“plačati ^ vnst.i nri krava,h Kinih vet.P-	___.	-	.	_	.	. Fn	^	_
vosti pri kravah. Kljub vete- malo vzemljena, ali pa morda nata opažna stena. Postavamo tu okoli 45 dinarjev za liter, rinarskemu nadzorstvu, kate- v načinu gradnje, saj vemo, jo ob tisti steni ki je mrazu remu so podvrženi biki moz- da betonske kletne stene, tlaki najbolj izpostavljena. Opažno nosti okužbe je pri naravnem in stropi slabo držijo toploto, steno napravimo tako da oplojevanju mnogo večja kot ge večkrat pa je vzrok, da v
iz-
po-
stavimo nekaj centimetrov od
VZNEMIRJENJE ZARADI POCENITVE ŽIVINE Na sestanku Zveze neposred-
dvigu nakazila 1.900,- lir za sS čo 50 kg. krmila. Nakazil6 ■ lahko dvignejo na živinorja skem uradu — kmetijski
pri umetnem osemenjevanju, kleti zmrzuje, ker so kletna zidu letve, segajoče do stropa, nih obdelovalcev zemlje v Ri- ga, 6, med uradnimi uranli
Pri naravnem skoku pride bik okna le enojno zasteklena — približno pol metra vsak sebi mu so razpravljali zlasti o ško-v neposredni stik s kravo: ce ali pa morda kakšne šipe sploh med letve in zid pa naložimo
(8.30-12.30).
je krava okužena s spolno bo- ni... Seveda, zdajle na hitro ne slamo. Ker poravnana slama leznijo, se ta prenese po biku moremo pričarati dvojnih oken (škopnica) ni vsakemu dostop-tudi na zdrave^ krave. To lah- namesto enojnih, pač pa lah- na, lahko uporabimo za oble-
ko povzroči začasno ali stalno ko sami napravimo na kletna go tudi papir, strešno lepenko
kot okna »oknice« (polkna) iz ali pa obložimo steno z deska-
Če bomo ob hudem mrazu
nesposobnost tako bika
krave. Tem neprilikam se pri desk, iz lesonita ali pa debele mi. umetnem osemenjevanju po- lepenke, če nastopi posebno polnoma ,izognemo.	hud mraz, moramo pod okno hodili v kletTe poredkoma, in
Drugo prednost umetnega m oknice ali oboja okna na- sicer le popoldne, ko je naj-osemenjevanja. daje nam mož- tlačiti cunj, lesne volne papir- manj mraz, če bomo vrata za nosti za izboljšanje kakovosti ja, sena ali česarkoli, kar lah- .seboj zapirali in če bomo za-goveje črede. Pri osemenjeva- ko zadrži prodiranje mraza, delali tudi morebitne odtočne nju krav po naravnem skoku, Razen pri oknih prodira mraz odnrtine tonlota v kleti ver-
» "£«“•»«*& re,r v	».
sn inn T/av l^nn°	Ce 1° V neposredno od Za ysak primer pa. obesimo v
50-100 krav letno,	zunaj, kar je zelo narobe. To- kl6t toplomer in fie pade to-
želja vsakega živinorejca, ko da ce je ze tako, skušajmo ina na 2 sto inji nad ničl ugotovi pri nekem biku izred- zimskemu mrazu zabramti uporabimo pač skrajno sred-ne sposobnosti je, da bi pove-	vdor v klet skozi vrata tako,	stvo. y klet	tayimo elelctrič_
čal število skokov m s tem do-	da	v kleti za vrati napravimo	no	čko in	jo pustitno goreti;
segel cimprej dobri podmladek, zaslon iz starih odej (kocev) dokler t lina y kleti ne nara_ Z naravnim osemenjevanjem	ali	iz stresne lepenke. Obenem	ste	ysaj na	4 stopinje Krom.
je ta možnost zelo omejena,	pa	trdno sklenimo, da bomo ir	in Zeienjava začneta nam-
Razredčeno seme enega same- dah takoj za drugo zimo izde-ga bika, ki ga uporabljamo za lati za klet še ena vrata in da umetno osemenjevanje, zado- bomo napravili pred kletjo ali sfuje za oploditev 1000 do 2000 v kleti sami za vhodnimi vrati in celo 5000 krav. S takim vsaj majčken »vetrnik«. Dvoj-ukrepom, kot vidimo imamo na vrata v klet in vetrnik so neslutene možnosti za poveča- potrebni, da lahko prva vrata nje števila dobrega podmlad- zapremo, preden odpremo dru-ka.	ga — in tako preprečimo vdor
reč zmrzovati, še preden pade temperatura na nič stopinj.
(Po »živinorejcu« 1
VELIKO SILVESTROVANJE S SILVESTROVO „VELEVEČERJ0“
SE PRIPRAVLJA V LEPO PRENOVLJENI GOSTILN1
FURLAN
REPEBJTABOB
LJUBITELJI ZABAVE TELEFONIRAJTE NA ŠT. 21-1160 ZA INFORMACIJE. - Igral bo priznan orkestc1.
UNIČUJTE
BOROVEGA PRELCA!
V borovih gozdovih in tudi
Naši kmetje večkrat gledajo mrzlega (ali poleti vročega) na posameznih drevesih se je
z nezaupanjem na umetno ose
kadar stopimo tudi letos naselil borov prelec.
ki dela veliko škodo borovim
zraka v klet,
menjevanje. Proti temu ukre- vanjo, pu navajajo celo vrsto najraz- če so vzrok zmrzovanj v kle- gozdovom. Tržaška občina je ličnejših pomislekov. Statistič- ti pretanke, morda celo beton- najela 25 delavcev, ki bodo za-ni podatki, katere je bilo mož- ske stene, jih moramo toplot- posleni od 2. januarja do 31. no zbrati v raznih osemenje- no osamiti (izolirati). Pravilo- marca
prihodnjega
leta pri
valnih središčih, zelo nazorno ma jih je treba obložiti z izo- uničevanju zalege borovega
prelca na Tržaškem ozemlju.
kažejo, da so z uvajanjem lacijsko opeko ali s kako dru-umetnega osemenjevanja razni strokovnjaki dosegli zelo lepe uspehe. Odstotek z umetnim osemenjevanjem oplojenih krav je bil v večini primerov mnogo višji kot pri naravnem skoku.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPOEVOZNiŠKO PODJETJE
E A. GORIZIANA
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORIC*
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGfl
Posebni pogoji za prevoz blaga v JugoslavU0
Vzporedno s širjenjem uniet-ega osemenjevanja se je lah-d ugotovilo krčenje in po-;opno izginevanje spolnih borzni pri živini. Pred umetno semenitvijo živinozdravnik amreč dobro pregleda kravo, ko na njej zasledi kakšno kužbo, se loti takoj zdravlje-ja bolezni. Tako se zniža šte-ilo primerov jalovosti in se opolnoma izločijo vse bolne rave, preden se bolezen raz-ri na zdravo govedo.
V korist umetnega osemenje-anja govorijo:	razširjenost
letode in uspehi v naprednih vinorejskih državah. V letu 156 so zračunali, da je bilo a svetu umetno oplojenih ribližno 50.003.000 krav. Na anskem so v tem letu umet-
0	osemenili poldrugi milijon rav, kar znaša približno 90% cupnega števila krav v tej ržavi. Slično sliko nam daje-
1	Velika Britanija, Nizozemca in Zapadna Nemčija, V druženih državah Amerike so ta 1956 umetno osemenili coraj 6 milijonov krav.
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dolge
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
Gondrand
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE Ži VINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJG
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proseoco)
s hlevi za počitek živih živali
»Trans - Trieste”
S. a r. 1.
TRirSTF-TRST V. Donota 3 - Tel. 38 827 31-906 95-880
gozdu6
UVAŽA : vse lesne sortmane in produkte industrije
vse proizvode FIATOVE avtomobilske *n' dustrije in rezervne dele. — Vse vrst6 gum tvornice CEAT in vse produkte n81' važnejših italijanskih industrij.
IZVAŽA
Kmet m vrtnar sredi decembra
Na travnikih: Travnike branamo zato, da uničimo mah in prezračimo rušo. Zelo ugodno vpliva na proizvodnost travnikov gnojenje s kompostom in 7 umetnimi gnojili. Za gnojenje travnikov najrajši uporabljamo Thomasovo žlindro in kalijevo sol.
Na njivi: V tem času dajemo oaimnim posevkom dušikova gnojila, da jim pripomoremo k rasti. Dobro razvite rastlinice si hitreje nabirajo hrano, katero vskladiščijo v podzemnih delih. Take rastline bolje prezimijo, ker so prekaljene. Urediti moramo površine tako, da se bo voda odtekala in da se posevki ne bodo dušili.
V	vinogradu: Vinograde okopavamo in gnojimo. Zamenjujemo stare kola z novimi in obrezujemo trte. V prehladnin dneh ne smemo obrezovati.
V	sadovnjaku:	Sadna dre-
vesa pripravljamo za zimsko škropljenje, škropimo v mirnih in neprehladnih dneh. škropljenje mora biti izvršeno z največjo natančnostjo.
Na vrtu: Nadaljujemo z načetimi deli. Posebno važna je zaščita zelenjave pred mrazom. V hladnih dneh delo na prostem zastaja, zato pa imamo čas za urejevanje prostorov in za popravljanje orodja.

JUGOLINIJA
RIJEKA - Jugoslavija
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji.
Naš zaslupnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829.
TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV
Tuldka SILA	JOŽEF
uvoz	IZVOZ
Vsakovrstni les za	predelavo, rezan mehki
In trdi les, jamsk	1 es In les za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004	
Moschion & Frisori
TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23 475
Zastopstvo:
MOTO GiLERA
MOTOM IT ALI AN A
NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN
TRICIKLE — VSE PRITIKLINE zA AVTOMOBILE IN MOTORJE.
' ..........