Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	L
	m
ma
Leto XVI. - Štev. 6 (779)
Gorica - četrtek 6. februarja 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
PAVEL VI- De Gauilovi politični pogledi
© smislu trpljenja
Pavel VI. je 22. avgusta 1963 šel v Al-bano, mestece v rimski provinci ob albanskem jezeru, nad katerim se dviga Castel-Gandolfo, letovišče papežev. Šel je tja, da bi maševal v kapeli bolnice »Regina Angelorum«, v kateri se zdravijo bolne sestre družbe »Pia Soeieta di S. Paolo« (Pobožna družba hčera sv. Pavla). To so tiste redovnice, ki imajo knjigarno v Gorici in tudi v Trstu. Pri maši, kateri je prisostvovalo okoli dve sto redovnic in zdravniško osebje, je sv. oče po evangeliju pridigal o vzvišenosti krščanskega trpljenja.
O trpljenju, o bolezni vladajo danes v modernem svetu mnoge krive misli, krive ideje. Ko zadene modernega človeka trpljenje, pade v črnogledi pesimizem. Modernemu človeku, ki se je oddaljil od krščanstva, bolezen, trpljenje povzroča obup. Za njega življenje nima več smisla. In velikokrat vzame revolver in si vzame življenje.
Zato bo koristno, da pojasnimo vzvišenost in vrednost trpljenja, in sicer na podlagi pridige sv. očeta ob zgoraj omenjeni priliki. Razčlenimo njegove misli:
NEIZMERNA KORIST TRPLJENJA
če gledamo trpljenje, bolezen človeka s čisto človeškega stališča, se nam zdi, da je_ bolezen brez vsake koristi, da je popolnoma nekoristna. Napravil si si lep načrt za življenje. Zadela te je bolezen. Prekrižala je tvoje načrte, omejila je tvoje želje, uničila je tvoje upe in tvoja pričakovanja. Ravno si hotel razviti svojo dejavnost v širino in globino. Nenadoma te je bolezen privezala na posteljo. A ti si kristjan, krščansko si vzgojen. Bolezen je velika preizkušnja tudi za kristjana, za krščanskega človeka. Toda bolezen za vernega kristjana ni nekoristna, ampak neizmerno dragocena priložnost, da si pridobi večne darove božje. •
In če je tako, potem je to velika tolažba za vernega kristjana, ki ga je zadelo težko trpljenje. Tu navaja sv. oče izrek enega izmed največjih cerkvenih očetov, genialnega sv. Avguština. Veliki Avguštin pravi: »Amisistis utilitatem cala-mitatis; miserrimi facti estis.« Izgubili ste smisel razumevanja za korist trpljenja, postali ste zelo bedni. Bol je koristna, neizmerno koristna! To je modrost evangelija o trpljenju, to je krščansko pojmovanje nesreče. To je značilna tolažba, ki jo krščanstvo daje bolnemu človeku, človeku trpljenja. Ce človek izgubi pravi pojem, solz, tesnobe in smrti, je doživel težek poraz. Razumljivo je, da takega človeka zgrabi pesimizem, da ga zajame val obupa. Popolnoma je razumljivo, da je moderna psihologija psihologija pesimizma, čemu je življenje, če se tako končuje? vprašuje pesimist. Bolezen zastruplja življenje, da, bolezen ga uničuje. Bolezen uničuje naše najlepše, naše najidealnejše življenjske načrte. Če je tako, potem je bolezen poraz našega življenja. Ali je to res? Krščanstvo pravi: Ne!
SKRIVNOST ODREŠENJA
Za srečo to ni pot božje duše, pravi Papež. To ni pot krščanske duše. Luč evangelija nam razsvetljuje pomen trpljenja. Bolezen je v načrtu božje Previdnosti. Bolezen ima svojo vrednost, ni Izgubljena energija. Solze trpljenja niso zaman, niso žrtev brez pomena.
Trpljenje! Kako obširno obzorje duhovnega asketskega in mističnega življenja razvija trpljenje v duši človeka, ki gleda nanj s krščanskega vidika, ki gleda Križanega, in ki premišljuje, kaj pomeni Križani Kristus. Kaj nas uči Križani? Ravno pot trpljenja, žrtve do smrti je rešila svet. Kristus je odrešil svet na križu! Trpljenje je torej vir skrivnostnega, toda neizmernega učinka.
Težke misli obletajo bolnika. V breme
je svoji družini, vsem je v nadlego. Moral je zapustiti svoje navadno delo, katero je tako rad opravljal. Toda. volja božja ga je privezala na posteljo. Kaj naj stori? Naj žrtvuje svoje trpljenje Bogu kot žrtev, ki se Bogu dopade, naj žrtvuje »hostiam placentem Deo,« pravi papež, Bogu prijetno žrtev.
Kako sprejemajo ljudje trpljenje? Na dva načina. Nekateri trpijo z obupom v srcu. Tako trpijo tisti, ki ne verujejo in ne molijo. Kolikokrat opazujemo to v bolnišnicah! To so bolniki, ki jih v srcu grize čut obupa, upora, dvoma, ki ne čutijo nobene tolažbe.
Je pa še drugi način trpljenja; način krščanske potrpežljivosti. Kakšna je ta potrpežljivost, kakšen je ta način trpljenja?
TRPETI Z LJUBEZNIJO IN ZA LJUBEZEN
Tako trpijo tisti, ki verujejo v Kristusa in mu sledijo. Trpijo z ljubeznijo in za ljubezen. Trpijo ne samo s potrpežljivostjo, ampak tudi z ljubeznijo. To je drugi, pravi, krščanski način trpljenja!
Tako lahko trpimo tudi takrat, ko ne moremo moliti, kakor bi želeli, ko nimamo več moči, da bi opravljali naše navadne dnevne pobožnosti. Dokler srce ži-• vi, lahko vedno udejstvuje svoje duhovno, nadnaravno življenje. Kako? Tako, da ljubi! In naša duša v takih trenutkih iz dna duše vzdihuje in moli: »Gospod, jočem, trpim, ne morem se ganiti, toda ljubim Te in trpim iz ljubezni do Tebe!«
Naša dejanja so zaslužna ža večnost, če jih spremlja plemenit namen. Daš lahko miloščino zato, da se odkrižaš berača, ki te nadleguje, daš lahko tudi, ker hočeš biti človek in prijazen. Neizmerno plemenitejši je namen, če daš miloščino iz ljubezni do Kristusa.
Tako lahko tudi bolnik posvečuje svojo bol in si zasluži večno blaženstvo, če svoje trpljenje žrtvuje za vzvišeni nadnaravni namen. Na ta način četudi bolnik leži nepremično na postelji, je vendar aktivist, duhovno delaven, duhovno dinamičen. Njegova globoka, vzvišena molitev je molitev za kakšne plemenite, vzvišene-namene.
TRPI ZA VZVIŠENE NAMENE
Kakšni so ti vzvišeni nameni? Trpi, da daš lep vzgled drugim bolnikom! Trpi, pa postaneš vedno bolj sličen Kristusu! Saj je naša življenjska naloga, da postanemo vedno bolj podobni Kristusu, ki nam mora biti naš vzor, naš življenjski ideal!
Misli ne samo na sebe, ampak tudi na druge! žrtvuj svoje trpljenje za uboge grešnike, za misijone, za Cerkev, za svojo družino, za tiste, ki ne razumejo vzvišenosti in vrednosti bolezni, za dober tisk, za koncil, za papeža, za zedinjenje vseh kristjanov, sploh za vse potrebe, od katerih je danes odvisna usoda sveta.
To so vzvišene in nadvse koristne misli Pavla VI. o človeku trpljenja. Vodilna misel papeža je: križ je za verne duše obilna žetev milosti.	p.
Brez dvoma je stal predsednik Ete Gaul-le pretekli teden v ospredju mednarodnega zanimanja. Ne samo, da se še niso polegli komentarji o priznanju komunistične Kitajske s strani francoske vlade, napovedana je bila za pretekli teden tudi Ete Gaullova redna polletna tiskovna konferenca.
Ker so generalove konference tako redke, jih svetovna javnost zato bolj nestrpno pričakuje. To pot je De Ganile tiste, ki so pričakovali, da bo vrgel v svet kako novo senzacionalno odločitev, nekoliko razočaral, kajti največ je govoril o francoskem notranjem položaju. Časnikarji so
dobili vtis, kot da je hotel že polemizirati s svojimi poetičnimi nasprotniki v zvezi z volitvami, ki bodo verjetno leta 1965. Socialistična stranka je namreč že izbrala svojega kandidata. Bo to župan mesta Marseille, Gaston Defferre.
Zelo veliko misli je general posvetil sodelovanju z nezadostno razvitimi deželami. Povedal je, da podpira Francija te dežele s 7 milijardami frankov (5 milijard nudi država, 2 milijardi pa zasebniki). To je po generalovem mnenju razmeroma veliko več kot dajejo druge države, tudi največje. V zvezi s tem je De Gaulle čisto odkrito povedal, da kot protiuslugo zahte-
IUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIItl|{lllllll!lllllllllllllllll!llllll!llllllllll!llllllllllllllinillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllll!IIIIIUI!IIIIIIIHIllllllllllllll!llllllll
Konferenca v Londonu, ki razpravlja o Cipru, doživlja nebroj težav. Najprej je Turčija napovedala svoj umik, pa ga potem preklicala. Nato je ameriška vlada na angleško pobudo pripravila načrt, da bi na otok prišla skupina čet iz držav, ki sestavljajo NATO. Na ta način bi dobile dostop tudi grške in turške čete, ker sta obe državi članici NATO-zveze. Predsednik Cipra nadškof Makarios bi grške čete seveda rad sprejel, upira pa se misli, da bi prišli tudi turški vojaki, saj bi bili velika opora turški manjšini. Zato je ameriški predlog zavrnil in postavil zahtevo, naj Združeni narodi pošljejo svoje čete na otok. Seveda se je Sovjetska zveza takoj postavila na stran nadškofa, z njo vred pa tudi vse druge države vzhodnega bloka.
Ravnanje Sovjetske zveze je razumljivo. Če pridejo na otok NATO-čete, bo ostala brez vpliva in država bo ostala trdno v okviru zapadnega zavezništva. Če pa bo čete poslal Varnostni svet Združenih narodov, bo po svojih satelitih lahko tudi ona pristavila svoj lonček in pomagala delati zdraho. Zato je Sovjetska zveza dala izjavo, da povsem podpira zakonite težnje ciprskega ljudstva, ki si želi neodvisnost in ozemeljsko celovitost. Zato tudi obsoja vse poskuse tuijega vmešavanja na Cipru.
Zanimivo pri vsem tem prerekanju je stališče De Ganila. Dasi je Francija član obrambne zveze NATO, je odločil, da ne bo poslal- svojih čet na Ciper. Tudi italijanski socialisti proletarske enotnosti (Vecchietti) so v rimskem parlamentu postavili zahtevo, da italijanska vlada v nobenem primeru ne sme poslati svojih vojakov na Ciper, ker bi to neugodno odjeknilo med vsemi sredozemskimi državami, pa tudi v Aziji in Afriki.
nesocialno ravnanje z nekaterimi profesorji, ki ne prejemajo za enakovredno delo- enakih prejemkov kot njihovi kolegi na italijanskih šolah-; težki položaj nekaterih šolnikov, ki so bili odstavljeni, ne da bi prejeli, kar jim po dolgoletnem službovanju pritiče..
va ohranitev pravic, ki si jih je Francija pridobila za izkoriščanje nekaterih surovin, kot je n. pr. alžirski petrolej, do česar Francija ne sme in ne more biti .ravnodušna. »Seveda,« je dejal De Gaulle, »tisto, kar jemljemo od teh držav, je veliko manjše od tistega, ka;r dajemo. Jasno pa je, da bomo manj razpoloženi veliko dajati tistemu, ki ne bo dal nič.«
Glede komunistične Kitajske je francoski državni predsednik dejal, da so novo politiko narekovali praktični interesi. »Dejstvo je, da se brez Maove Kitajske v Južno vzhodni Aziji ne da rešiti nobenega problema,« je s prepričanjem zatrdil. »Rdeča Kitajska obstoja že 15 let. S tem, da je Francija navezala uradne stike s Pekingom, je samo priznala svet za tak, kakršen dejansko je.«
Končno je De Gaulle izrazil potrebo po nevtralizaciji Kambodže, Laosa in vsega Vietnama, severnega in južnega. Temu gledišču najbolj nasprotujejo ZDA. »Mi smo zelo zainteresirani na tej nevtralnosti. Seveda morajo pristati prizadete države. Mnenja pa smo, da bo taka nevtralizacija — ki je pa ni mogoče izvesti brez sodelovanja komunistične Kitajske — mnogo prispevala k splošnemu pomirje-nju na tem področju sveta.«
llilllll!IIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllilllllilllillllllllilUllllllllllilllllillllllllllllllllillllllllilllillll!lllllllllltllllllllllllllllllilllllllllltIH!llllllHIIUIIIIIII1lllllllllllllHllll!Mllllllllt
Državni udar v Vietnamu
»Ranger 6« zadel luno
Ameriška vesoljska raketa »Ranger 6« je po 66 urah padla na luno, in sicer na področje, ki ga zvezdoslovci imenujejo »Mimo morje«. Zal pa ni oddala niti ene od tri tisoč fotografij, ki naj bi jih bile televizijske kamere poslale na zemljo. Za sedaj "je ugotovljeno, da se žarnice v teh kamerah niso pravočasno segrele. Sedaj ne ostane drugega kot 'poskus drugi mesec zopet ponoviti. Kar pa tiče točnosti smeri, je »Ranger 6« kar dobro uspel, saj je padel na luno le 20 milj (32 km) proč od določenega mesta. Kot znano, znaša razdalja od zemlje do lune 385.000 km.
Splošna stavka italijanskih državnih uslužbencev
Opolnoči od 4. na 5. februar so za 24 ur vstopili po vsej Italiji v stavko državni uslužbenci. Sindikati so jo proglasili, da podprejo svojo zahtevo po izenačenju prejemkov državnih nameščencev z nameščenci javnih ustanov. Vlada te zahteve ni mogla sprejeti, ker bi to pomenilo nov izdatek 450 milijard lir, kar bi silno oslabilo kupno moč lire. Računajo, da je stavkalo nad milijon nameščencev'. Protestu z zahtevo po zboljšanju prejemkov se je pridružilo tudi 400.000 državnih upokojencev. Najbolj je bilo opaziti učinke stavke na prometnem področju. Praktično so izostali vsi vlaki. Ljudje so si morali pomagati z drugimi prometnimi sredstvi, kar je naravno povzročilo mnogo neprijetnosti in novalje.
Tudi nameščenci slovenskih šol na Tržaškem in delno na Goriškem so se priključili stavki. Z njo so hoteli izraziti svoje nezadovoljstvo zaradi mnogih nerešenih vprašanj. Taka vprašanja so n. pr. neizvajanje zakona o slovenskih šolah;
Zdi se, da je general De Gaulle svojo namero, da je treba nevtralizirati Južno-vžhodno Azijo, hotel najprej udejstviti v Južnem Vietnamu. Pridobil je na svojo stran nekaj članov vojaške vlade, ki vodijo Južni Vietnam od nasilne odstranitve predsednika Diema. Toda obveščevalna službe ZDA je bila to pot uspešna. Tako je prišlo pretekli četrtek v Saigonu do vojaškega udara, ki pa je k sreči .potekel brez prelivanja krvi. Štirje člani prejšnjega vojaškega odbora so bili aretirani, med njimi dosedanji začasni predsednik general Dimli. Obtožili so jih, da so ti generali pripravljali udar za isti dan, ko je Francija sklenila priznati Ljudsko republiko Kitajsko. Temu naj bi potem sledil sporazum na podlagi francoskih predlogov o nevtralizaciji Vietnama. »Vojska pa bo,« je zatrdil po radiu voditelj vojaškega u-dara generala Kanh, »iztrebila vse domače izdajavce, ki so hoteli uveljaviti nevtrali-stično prokomunistično politiko in pahniti tako deželo v suženjstvo.«
Kot izraz .protesta zoper vmešavanje Francije v notranje južnovietnamske razmere je nova vlada takoj prekinila svoje odnose do De Gaullove vlade. V zvezi š tem so nove oblasti dale aretirati tudi bivšega polkovnika francoske obveščevalne službe v Saigonu. Tako so prvo rundo tekmovanja za vpliv v Južnem Vietnamu med ZDA in Francijo dobile prve. Koliko časa bo to držalo, pa bodo pokazali bodoči dogodki.
Bivši sovjetski poslanik v Londonu I-van Majski pa piše v istem dnevniku, da so odnosi med obema narodoma kljub številnim težavam bili vedno zadovoljivi.
Samomor Erhardovega agenta
Ko se je nedavno zapadnonemški kancler Ehrhard mudil v Rimu, ga je spremljal kot varnostni agent tudi E. Peters. Bil je ena • tistih oseb, na katere se je kancler stoprocentno zanesel. Ob povratku iz Rima pa je Petersa nenadoma aretirala nemška zvezna policija. Zaporno povelje je izdala sodna oblast iz Dortmunda na podlagi domneve, da je v letih 1942-43 Peters sodeloval v sklopu zloglasne čete »Kommando 6« pri množičnem pokalu niških Judov v Novočerkasku v Ukrajini.
V	petek pa so stražniki našli Petersa mrtvega. Zdi se, da se je obesil okoli tretje ure zjutraj. Pri tem se je poslužil posteljne rjuhe, ki jo je obesil na okenski ročaj in si jo zadrgnil okrog vratu. Na nočni omarici je pustil dvoje pisem, eno naslovljeno na ženo in drugo na preiskovalnega sodnika. V obeh zatrjuje, da je sicer nedolžen, da pa ni mogel prenesti sramote aretacije in da si je zato' raje vzel življenje.
Odnosi med Anglijo in ZSSR
Pred štiridesetimi leti je Anglija upo-stavila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. Bila je tako med prvimi, ki je priznala novi komunistični režim in je tedaj vzbudila s svojini korakom mnogo negodovanja (podobno kot sedaj De Gaulle s priznanjem rdeče Kitajske). Ob priliki te štiridesetletnice sta si obe vladi izmenjali brzojavne čestitke.
Predsednik angleške vlade Home je objavil v moskovskih »Izvesti j ah« članek, v katerem je zapisal: »Potem ko smo bili zavezniki v najstrahotnejši vojni zgodovine, smo si postali nasprotniki v najbolj neumni in nepotrebni, t. j. v hladni vojni. Splošno izboljšanje mednarodnega položaja pa sedaj daje upanje, da se bodo u-godmo razvijali nadaljnji trgovinski in kulturni odnosi med obema državama.«
ČU-EN-LAJ se je vrnil domov
Prvi minister rdeče Kitajske Ču-en-laj se je včeraj po skoro dvomesečnem potovanju po afriških državah vrnil doniov.
V	Mogadišju v Somaliji je izjavil, da komaj bo prišel zastopnik Pekinga v Pariz, ne bo tam mesta za nobenega drugega predstavnika kitajske države.
Diplomatski krogi v Parizu so zaradi tega precej v zadregi. Najbolj bi jim bilo po volji, če bi čangkajšek sam prekinil diplomatske odnose s Francijo. Izgloda pa, da jim vlada nacionalistične Kitajske noče napraviti tega veselja. »Dobili smo navodila,« je izjavil uradnik kitajskega poslaništva v Parizu, »da ostanemo v Parizu.« še več! V namenu, da se francoska vlada ne bi polastila sedeža poslaništva na avenidi George V, je formoška vlada »prodala« poslopje delegaciji, ki zastopa čangkajška pri mednarodni organizaciji UNESCO.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Drugo poglavje dekreta o sredstvih družbenega obveščanja, ki so ga koncilski očetje sprejeli lani 4. decembra, govori na slovesen način o katoliškem tisku. Tako je bila vsa katoliška skupnost z najvišjega mesta opozorjena na problem, ki je v Cerkvi vedno živ, vedno sodoben, pa •še vedno nezadostno in pomanjkljivo u-poštevan.
Če Kristusova Cerkev do danes ni uspela, da bi se o njej vsaj toliko pisalo kot se piše o političnih dogodkih, o športnih prireditvah ali o filmskih zvezdnikih, je temu krivo predvsem dejstvo, da mi katoličani do sedaj nismo uspeli ustvariti si mogočne mednarodne obveščevalne a-gencije.
SKRIVNOSTNA MOČ VELIKIH AGENCIJ
Vsakdo nam,reč, ki redno prebira dnevno časopisje, je gotovo že opazil, da pri vesteh, ki niso krajevnega značaja, temveč se nanašajo na svetovne dogodke, navadno ni nihče podpisan, pač pa je najti značko kot Reuter, ANSA, TASS in podobno. Za to značko se skriva, kakor je nekdo prav zapisal, ogromen mehanizem s tisoč očmi in ušesi, ki točno ve, v kakšnem smislu naj svoje bravce o dogodkih obvešča.
Samo angleška tiskovna agencija Reuter ima po svetu 1200 dopisnikov. Nič dosti ne zaostajajo za njo druge velike agencije kot severnoameriški United in Asso-ciaded Press, francoska France Press, italijanska ANSA, ruska TASS. Tudi Jugoslavija ima svojo agencijo Tanjug.
Vse te agencije dobavljajo vesti in material vseh vrst 8.000 publikacijam, med njimi 6000 dnevnikom! 256.000 milijonov izvodov časopisov prihaja vsak dan na ulico, in vsi ti časopisi se hranijo z novicami teh agencij. Te novice so pomembne zlasti zato, ker je v njih skoraj vedno skrita neka tendenca. Vsaka agencija jih predela in posreduje tako, da branijo interese te ali druge skupine, stranke, države. Na ta način ustvarjajo javno mnenje, ker večina bravcev je take vrste, da si da prišepetati neko sodbo ali pogled na kak problem ne da bi si tako sodbo skušala samostojno izoblikovati. Ena sama beseda teh agencij lahko povzroči, da postane neka oseba čez noč slavna in poznana, druga pa prav tako čez noč preide v pozabo. Vsaka teh agencij ponatiskuje govore raznih osebnosti na način, da zbere le tiste odstavke, ki se najbolj skladajo z njenimi interesi. Tako smo priča, da en desničarski in en levičarski list isti dogodek ali isti govor prikažeta in komentirata čisto v nasprotnem smislu.
Skratka: ves svet se sklicuje na svobodo obveščanja in se z njo postavlja, dejstvo pa je, da je ta svoboda le bajka, ker dejansko ljudje bero le to, kar jim nudijo ti modemi kolosi družbenega obveščanja.
Vzemimo samo primer iz zadnjega časa : v začetku leta 1963. je mohamedanska oblast iz Sudana izgnala tekom nekaj tednov 116 misijonarjev. Svetovni tisk je šel skoraj neopazno mimo te krivice. Na Cejlonu je budistična vlada zaplenila vse katoliške šole. Tudi o tem ni bilo slišati skoro besede protesta. Nato pride primer Diema v Južnem Vietnamu, Nenadoma vse svetovno časopisje začne pisati o katoličanu Diemu in o njenih nasiljih nad budisti. Danes vemo, da je bil Diem postal nekim političnim krogom nezaželen. Treba ga je bilo odstranili. V ta namen je bilo treba napraviti gonjo zoper njega. Ko je prišlo potem do njegovega umora, je bil cilj dosežen. Svetovni tisk se je glede Južnega Vietnama zavil v molk, dasi je znano, da so sedaj budisti tisti, ki šikanirajo kristjane in se je po smrti Diema praktično zrušila vsa fronta proti komunistični gverili v delu reke Mekong. Nad 100 katoliških vasi so že komunisti razdejali — in vendar, svetovni tisk gladko molči o vsem tem.
KAJ PA MI KATOLIČANI?
Sv. oče Pij XI. je ta molk imenoval »zarota molka«, saj je bilo enako tedaj, ko je bila preganjana Cerkev v »Španiji in Mehiki. In do te zarote lahko pride, ker nam katoličanom manjka svetovna katoliška tiskovna agencija.
Ne manjka nam jih sicer v narodnem okviru, čeprav je njih odmev pri velikih mednarodnih agencijah malo pomemben. Mednarodnih katoliških agencij pa imamo zelo malo.
Ena najvažnejših je Katolische Nach-riehten Agentur (KNA) v Nemčiji, nudi svoje usluge 125 časopisom Zvezne
republike Nemčije in 50 časopisom izven države. Toda ta agencija ima samo 12 dopisnikov po svetu.
V	Severni Ameriki je upoštevana National Catholic Welfare Conference (NC WC). Ta nudi tedensko 70.000 besed raznim publikacijam sedemdesetih dežel, pri čemer posreduje tudi fotografije. Ima posebno sekcijo za španski in portugalski jezik.
Poleg teh dveh imamo še dolgo vrsto manjših: v Švici KIPA, v Belgiji CIP, v Avstriji Kathpress, v Španiji PA, v Holandiji KNP, v Kanadi . CCC, v Argentini AICA. Pojavile so se tudi že prve agencije v deželah, ki so še misijonskega značaja kot v Kongu (DIA), na Formozi, v Hong-Kongu in v Pakistanu.
Spričo te razpršitve sil in majhnega vpliva na svetovno javno mnenje se nam nehote vsiljuje vprašanje: zakaj ne delati na to, da vstane med nami mogočna mednarodna obveščevalna agencija? Saj vsi čutimo potrebo po taki ustanovi; svetovno združenje katoliškega tiska je že izrek-
lo	to željo. Če doslej niso uspeli rešiti tega za Cerkev življenjskega problema, morajo biti temu gotovo vzrok težave, ki so s tem v zvezi.
In težave so, predvsem tehničnega značaja. Časnikarstvo je danes povezano s toliko tehniko, da ni dovolj imeti dobro voljo, temveč se je treba na tem področju specializirati kot za vsak drug poklic. Potrebna je mreža dopisnikov, ki morajo imeti na razpolago zadostna tehnična in denarna sredstva, da lahko naglo poročajo. Potrebna je nato mreža razdeljevanja, ki se poslužuje vseh modemih prometnih sredstev. Vpostavitev in ohranja-
Patriarh Atenagoras poroča
Na patriarhalnem sedežu Fanar se je sestala te dni pravoslavna sinoda. Na njej je ekumenski patriarh Atenagoras poročal o svojem »Stanku s papežem Pavlom VI. in poudaril najbolj ganljive trenutke. Nato so prebrali brzojavko, s katero se papež zahvaljuje patriarhu za sestanek v Jeruzalemu. Ob zaključku seje je sveta sinoda sklenila, da se pripravi besedilo uradnega poročila o obeh sestankih v Jeruzalemu, ki ga bodo poslali samostojnim pravoslavnim cerkvam v Aleksandriji, Antiohiji, Jeruzalemu, Moskvi, Beogradu, Bukarešti, Atenah, na Cipru in na Poljskem.
Zaključek Pavlovega leta v Španiji
Državni tajnik kardinal Cicognani je odpotoval 24. januarja v Tarragono v Španiji, kjer je kot papežev legat predsedoval slovesnim zaključnim slovesnostim Pavlovega leta, ki so ga organizirali španski katoličani ob priložnosti 19. stoletnice prihoda sv. Pavla na španski polotok. Vatikanski državni tajnik kardinal Cicognani je 26. januarja daroval slovesno pantifikalno sv. mašo v stolnici v Tarragoni, kjer je izpostavljena relikvija roke apostola, ki so jo posebej za te slovesnosti prenesli z otoka Malte. V teku Pavlovega leta, ki se je pričelo 25. januarja 1963, je nad 65.000 vernikov poromalo v Tarragono, kjer so počastili dragoceno relikvijo sv. Pavla.
Priznanje sv. očetu
Mednarodna liga proti rasizmu in antisemitizmu je dala izjavo, v kateri je rečeno, da protirasisti vseh veroizpovedi in vseh narodov izrekajo papežu Pavlu VI. svojo globoko hvaležnost za delo miru in sprave, ki ga je izvršil ob priliki svojega romanja v Palestino. Vsi izrekajo željo, tako nadaljuje omenjena izjava, da bi s svojim obiskom v Jordaniji in v Izraelu papež pripravil arabskemu in judovskemu narodu pot zbližanja, strpljivosti in bratstva.
Samo še 78 kardinalov
je bil vodja papeške misije v Nemčiji, ki je nudila prebivalstvu prvo pomoč. Istočasno je postavil temelje za normalne odnošaje med sveto Stolico in nemško državo. Zatem je bil do leta 1954 nuncij v Braziliji. Na konzistoniju dne 15. de* Ta oembra 1958 ga je papež Janez XXIII. imenoval za kardinala.
nje te dvojne mreže ustvarja vrsto gospodarskih problemov, mimo katerih enostavno ni mogoče iti. Pripomnimo še, da v današnjih časih ne vzdrži noben list, če v praksi ni donosen in se ne vzdržuje z lastnimi viri dohodkov.
So pa tudi težave organizacijskega značaja. Velika mednarodna katoliška agencija bi morala biti res katoliška v najožjem pomenu besede, to se pravi vzvišena nad vsak nacionalizem, nad vsak politični, zasebni ali skupinski interes.
Iz vsega povedanega je razvidno, da problem svetovne katoliške organizacije ni tako lahko rešljiv, kot se morda prvi hip komu zazdi. Toda prej ali slej se ga bo treba s pogumom lotiti, ker res ne gre, da moramo mi katoličani prejemati vesti s katoliškega sveta in poročila o dejavnosti sv. očeta potom agencij, ki če drugega ne, vsaj nimajo krščanskega gledanja na svet.
Morda je prav sedaj, ko zaseda II. vatikanski koncil, prišel trenutek, da se ta problem spravi z mrtve točke. Saj je prav ta koncil vzbudil v katoličanih večji čut po povezanosti in sodelovanju; omogočil je izmenjavo mnenj, ki pomaga od-stranjati predsodke, kateri so prihajali prav iz dosedanjega nepoznanja drug drugega.
Še več! Koncil je v posebni meri poudaril vlogo 'laikov pri gradnji božjega kraljestva na zemlji. Tudi problem velike mednarodne katoliške obveščevalne agencije bo v glavnem odvisen od tega laičnega elementa, ki ga danes Cerkev kliče k vsem njegovim odgovornostim, zlasti na področju tiska.
—	ej —
Katoličani v ZDA in v Indiji
V ZDA je danes 43 milijonov 847.938 katoličanov. V lanskem letu se je število katoličanov v ZDA povišalo za 2,3%.
Indijska zveza ima 450 milijonov prebi-vavcev. Od teh je sedaj 6 milijonov 400.000 katoličanov. Duhovno jih oskrbuje 7000 duhovnikov, od katerih je 5.800 domačinov'.
Duhovniški poklici v Afriki
Na afriški celini je trenutno 180 nižjih semenišč, ki jih obiskuje 18.600 gojencev'. Bogoslovij je 36 s skupno 1770 bogoslovci. Spričo majhnega odstotka, ki doseže duhovniški poklic, menijo, da novi naraščaj za enkrat še ne bo mogel zagotoviti zadostnega števila duhovščine v teh mladih krščanskih skupnostih.
Protestant govori katoliškim škofom
V teku predavanja, ki ga je imel v Strasburgu častni predsednik francoske protestantske zveze pastor Markuš Boe-gner, je omenjeni govornik izrazil svoje občudovanje nad rezultati, ki so bili doseženi v zadnjih desetletjih v pogledu zbližanja cerkva. Delovanje Sv. Duha je tu očitno, je dejal. Današnje ozračje je
Izšla je nova knjižica
DA JIH BOSTE RAZUMELI
To je odkrita beseda staršem in vzgojiteljem za težko delo med doraščaj očimi.
Knjižica obsega 64 strani - cena 70 lir
VZEMI — BERI — DAJ NAPREJ
popolnoma drugačno od tistega v nedavni preteklosti. Gibanje za zedinjenje je postalo nezadržno in potovanje papeža v Sveto deželo pomeni silen in preroški dogodek. Predavanju so prisostvovali med drugimi nadškof iz Besangona in S L ras-
li	urg a ter škofi iz Metza, Nancyja, Verduna, Saint Claude iim drugi škofje iz vzhod-
Na Madagaskarju je 5 milijonov 673.000 prebivavcev. Od teh je I milijon 300.000 katoličanov. Cerkvena organizacija ima tri nadškofije, dve od teh upravljata nadškofa domačina, in 12 škofij, od katerih jih 10 upravljajo škofje domačini. Cerkvena hierarhija je bila ustanovljena na otoku leta 1955.
Še nekaj o latinščini
Spoštovani g. urednik!
V	zadnji številki ste objavili članek o latinščini na slovenskih enotnih srednjih šolah. Pisec 'se zavzema za to, da bi tudi na 'slovenskih srednjih šolah bila v drugem razredu latinščina podobno kot je predvidena za italijanske šole. Toda stvar ni tako enostavna kot pisec meni. Zato se o tej zadevi precej razpravlja v profesorskih krogih v Trstu in v Gorici. Zaradi tega mi dovolite, da pojasnim mnenje tudi tistih, ki gledajo na zadevo latinščine' na enotni srednji šoli drugače kot avtor omenjenega članka.
Predvsem naj opozorim, da nihče ne osporava, da se latinščina poučuje v 3. raz. enotne srednje šole kot prost predmet, ki si ga dijaki izberejo z namenom, da bodo mogli pozneje na gimnazijo in licej. Gre le za pouk latinščine v 2. razredu. Zakon predvideva, da se bo v 2. razredu poučevala latinščina v zvezi z italijanščino in sicer za boljše spoznavanje italijanskega jezika. Latinščina torej ne bo samostojen predmet kot nekateri menijo, temveč bo nje pouk združen s poukom italijanščine in to 9 ur na teden. Zakon eksplicite predvideva to, da bo pouk združen in ne ločen. Nadalje, da se ne bo poučevala latinska slovnica in ne delale latinske vaje, kot je običajno npr. v 1. gimnaziji. Z ozirom na to smo razni profesorji mnenja, da bi tak pouk latinščine na 'slovenskih šolah bil brez pravega smisla. Pouk slovenščine ne moremo družiti s poukom latinščine, ker ni sorodnosti med tema jezikoma, kot je to primer med italijanščino in latinščino. Tudi ne moremo družiti pouka latinščine z italijanščino, saj slovenski otroci v 2. gimnaziji ne poznajo še 'dovolj italijanščine. Ta jim je še vedno dokaj tuj jezik in bi druženje pouka italijanščine s kakršnim koli poukom latinščine dijake samo begal in motil. Samostojnega pouka, latinščine v 2. razredu enotne srednje šole pa zakon ne predvideva, kot sem že poudaril. Vsled tega smo mnogi profesorji mnenja, naj bi se pouk latinščine na slovenskih enotnih srednjih šolah ne vpeljal v 2. razired, temveč samo v 3., kot predvideva zakon. Ure, ki bi tako ostale proste,. naj bi se po uvidevnosti razdelile na ostale pred-
ščino, da bi mogli dijaki na ta način dobiti trdnejšo slovniško podlago v obeh jezikih, kar bi jim bilo le v korist v nadaljnjem študiju. S tako ureditvijo bi tudi ne bil preobremenjen šolski urnik v
2.	razredu, kar bi sdcar morali imeti zaradi 'slovenščine kakih pet ali šest ur tedenskega pouka več kot na italijanskih enotnih srednjih šolah. Takega umika bi pa mladina ne prenesla.
Iz teh in sličnih razlogov smo številni šolniki proti temu, da bi se začel pouk latinščine v 2. razredu enotne srednje šole tudi za slovenske otroke.
Hvala za uslugo.
M. B., profesor
Prejeli smo zgornje pismo in ga radi objavili po načelu: Da resnica se spozna, je treba čuti oba zvona, če bi se še’ kdo želel oglasiti k stvari, bomo to z veseljem objavili, ker se v tej zadevi ne naši šolniki ne odgovorne oblasti ne smejo prenagliti. (Ured.)
Kletev in državni zakon
Vprašanje: Često slišim ne samo v gostilni ali bam, ampak tudi na avtobusu, kako ljudje kolnejo, ne samo starejši, ampak tudi mladina. Ali ne bi mogla tudi oblast nastopiti proti takim preklinje-vavcem?
Odgovor:	Res	je! Mladi in stari kol-
nejo, Italijani in Slovenci, in sicer straš-
Sv. oče Pavel VI. je odločil, da stopijo v veljavo nekatere določbe liturgične konstitucije v nedeljo 16. februarja. — Med njimi je omeniti zlasti sledeče:
1. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih naj bo vsaj pri eni izmed maš po e-vangoliju homilija, t. j. razlaga evangelija.
2. K,jer se zdi primerno, naj škofje delijo -zakrament- sv. birme med sv. mašo.
3. Poročni obredi naj bodo vedno med sv. mašo, in sicer po evangeliju in združeni s homilijo.
4. če se podeli zakrament sv. zakona izven sv. maše, naj sledi nagovoru branje berila in evangelija iz .poročne sv. maše, nato pa naj se podeli poročni blagoslov,
no kolnejo. Slovenci rabijo italijanske kletve: Dio ... ! Madonna ... ! Ali niso te kletve strašne! Istovetiti Boga ali Mater božjo s svinjo in psom! In sicer ne enkrat v pogovoru, ampak ponavljati večkrat in večkrat. Človek se kar boji, da bo božja kazen takoj zadela preklinje-vavca.
Oblast bi morala nastopiti proti prekli-njevavcem. Clen 124 italijanskega kazenskega zakonika določa, da se kaznuje z globo od 800 do 24.000 lir tisti, ki javno kolne ter tako žali božanstvo ali simbole in osebe, ki jih časti državna vera, to je v Italiji katoliška vera. Zakon je tu, a se žal ne izvršuje. Dante pravi v Vicah, XVI., 91: »Le leggi son, ma chi pon mano ad elle? - Zakoni so, toda kdo jih izvršuje?«
Radijski posiiii govori o molitvi: OH
V	POSTNEM ČASU OB PONEDELJKIH IN PETKIH OB 19.30
14. 2. Molitev — naravna potreba človeka
(dr. Lojze Šuštar)
17. 2. Molitev — osebni razgovor z Bogom (msgr. dr. Jakob Ukmar)
21. 2. Molitev »Očenaš«
(dr. Lojze Škerl)
24. 2. »Oče naš, kateri sl v nebesih...«
(Oskar Simčič)
28. 2. »Posvečeno bodi Tvoje ime...«
(msgr. Jože Jamnik)
2.	3. »Pridi k nam Tvoje kraljestvo...«
(msgr. dr. Janez Vodopivec)
6.	3. »Zgodi se Tvoja volja...«
(dr. Franc Šegula)
9. 3. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh...« (dr. Kazimir Humar)
13. 3. »Odpusti nam naše dolge...«
(msgr. dr. Rudolf Klinec)
16. 3. »Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...« (g. Stanko Zorko)
20. 3. »Ne vpelji nas v skušnjavo...«
(dr. Franc Šegula)
23. 3. »Temveč reši nas hudega...«
(dr. Jože Prešeren)
27. 3. Molitev — človekova pritrditev Bogu (dr. Lojze Šuštar).
NAŠIH LJUDI
Stolni prošt dr. France Kimovec
Umrl je letos 12. januarja na praznik sv. Družine. Dočakal je 85 let starosti, dasi je v mladosti kazalo, da ga bo jetika pobrala. Rodil se je v fari Cerklje na Gorenjskem. Že zgodaj se je seznanil v Alojzijevišču v Ljubljani s stolnim kapelnikom Antonom Forsterjem, pri katerem se je učil petja in klavirja. V sedmi šoli je bil že sam organist in pevovodja. Tokrat je že ustvaril latinsko mašo v čast sv. Jožefu, ki so jo prvič zapeli alojz-niki svojemu vodji dr. Josipu Lesarju za, god leta 1898. V tretjem in četrtem letniku bogoslovja je bil predsednik Ceci-lijinega društva ljubljanskih bogoslovcev. Leta 1902. je prejel mašniško posvečenje. Leta 1910 je v Rimu dosegel doktorat iz bogoslovja, v letih 1911. in 1912. pa se je v Klostemeuburgu dokončno usposobil za organista, pevovodja in učitelja cerkvenega petja. Leta 1916. je postal kanonik ljubljanskega kapitlja, 36 let nato pa za stolnega prošta. Več let je s koncerti vodil zbor »Ljubljane«. Bil je pionir cerkvenega ljudskega petja. Delal je v prepričanju: Navdušeno ljudsko petje je dvojna molitev. Velike so bile njegove zasluge tudi za cerkveno zvonjenje, saj ima večina cerkva zvonove po njegovih navodilih in razporeditvah.
kot ga predvideva rimski obredniik.
5. Duhovniki so pri molitvi brevirja svobodna, da izberejo med malimi urami tisto, ki najbolj odgovarja delu dneva (tretja ura dopoldne, šesta utra opoldne, deveta popoldne). »Prima« lahko vedno odpade.
6. škofje so opolnomočeni, da svoje duhovnike oprostijo v celoti ali delno od molitve brevirja, kadar to okoliščine ali duhovnikovo delo opravičujejo.
7. Kjer bodo brevir molili v domačem jeziku, naj krajevna škofovska oblast poskrbi, da bo prevod izvršen zvesto po latinskem izvirniku. Pred uporabo ga mora pregledati Sveta Stolica in odobriti.
življenja v»er
ne Francije. Poleg njih jo bilo opaziti V Lucci je umrl kardinal Carlo Chiarlo.	številne voditelje protestantskih cerkva.
Star je bil 83 let. V teku svoje dolge
zveste službe Cerkvi je bil predstavnik	Cerkev na Madagaskarju
svete Stolice v Srednji Ameriki. Lela 1945
IZ ŽIVLJENJA
mete, morda na siovensci.no in italijan-
iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiNiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiiimmiiii
Nova določila o liturgiji
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1964 Šolskemu skrbništvu v Trstu
Požrtvovalno založništvo tednika »Svobodna Slovenija« je za konec leta 1963. že šestnajstič izdalo svoj Zbornik, ki se je iz leta v leto izpopolnjeval tako vsebinsko kot tehnično in je v zadnji knjigi brez dvoma dosegel svoj višek.
Že slika na ovitku — delo mladega u-metnika Toneta Kržišnika, absolventa slovenske umetniške šole v Buenos Airesu — je zelo efektna tako -po snovi kot po izdelavi.
Letošnji Zbornik je knjiga, ki bo ohranila svojo vrednost še v dolge rodove naprej. Tako bogata je na mislih in vsebini, da nudi duševne hrane za vsie dni v letu. Kdor bo Zbornik prebral, se bo k njemu še vračal, zlasti k zaglavju »Problemi našega obstoja«. Na 84 straneh je 23 slovanskih javnih delavcev iz Argentine, ZDA, Avstralije, Anglije, Avstrije, Italije in Švice odgovorilo na tri vprašanja: Kakšne so naloge naše ideološke emigracije? Kakšen naj bo odnos razumnika te emigracije do nove domovine? In kakšen naj bo njegov odnos do slovenske domovine? Posebna vrednost teh odgovorov — mnogi od njih so prave razprave — je tudi v tem, da je na čelu vsake ne le fotografija pisca, ampak tudi primeren njegov življenjepis.
Zbornik je po obsegu velik knjižni dar, ki prav nič ne zaostaja za knjigami naših obeh zamejskih Mohorjevih družb. Saj ima 340 strani velikega formata! Že sama omenjena anketa bi lahko bila samostojna knjiga.
Druga taka knjiga hi lahko bilo zaglavje »Razprave, dokumenti, pričevanja«. Na 74 straneh najdemo tri sestavke, ki govorijo o okrožnici pok. papeža Janeza XXIII. »Mir na zemlji«, o izvršenem delu v prvem obdobju 2. vatikanskega koncila ter o socialnih in političnih razmerah v Sloveniji iz dobe od leta 1848 do 1. 1914. Dva druga sestavka pa segata v prva leta po
1.	1945, kjer pride do izraza vsa grozota režima, ki bi sedaj čez svoje takratno ravnanje in divjanje rad razprostrl kopreno pozabe in molka, pa mu to ne bo nikdar uspelo, članka Martina Žekarja ter dr. Ljuba Sirca gotovo oblastnikom v Jugoslaviji in njihovim sopotnikom ne bosta všeč, a prav je, da pride do glasu ..tudi resnic.a, saj je vse preveč še vedno pepelka glede dogodkov, ki so se razvijali v Sloveniji od nastopa Osvobodilne fronte v Sloveniji pa do njenega prihoda na oblast in temu sledečega obračunavanja s svojimi idejnimi nasprotniki.
»Pogled v domovino« je naslov zaglavja, ki bravcem izven matične države na 27 straneh trezno, brez tendence ali pole1 mike pokaže stanje Slovenije tako na u-p-ravniem kot gospodarskem in literarnem področju. Tudi Zbornik opozori na naš trenutno naj večji problem: umiranje naroda, kateremu je režim zadal najhujši udarec s tem, da je legaliziral splav in sprožil tako plaz moritve nerojenih otrok.
Posebna knjiga bi bili lahko tudi zaglav-ji »Naši gorniki«, kjer je govora o naporih, idealnosti in uspehih naših hribolazcev v Argentini, pa »Razgledi«, v katerih je na 83 straneh mogoče najti vse polno zanimivega branja. Vrstijo se črtice, pesmi, trije nekrologi (spominski članki) o papežu Janezu XXIII., nadškofu Antonu Vovku ter prelatu dr. Pr. Grivou. Sledijo članki o Slovencih In njih borbi za narodne in kulturne pravice na Koroškem, Goriškem in Tržaškem ter poročila o življenju Slovencev v Kanadi in Argentini. Za zgodovino protikomunistične borbe je
zelo izčrpen in dokumentarno utemeljen članek Janeza Gruma. Ob 20detaici Turjaka. Prav poučen je pregled, ki ga je naredil Zdravko Novak iz ZDA o knjižnih izdajah zamejskih in izseljenskih Slovencev. Kot že nekaj lat nazaj, zaključi ta pripovedni del Janko Hafner, ki zna tako čudovito privlačno in poljudno kramljati o človekovih posegih v vsemirje. Letos nas že pripravlja, kako bo prvi človek priletel na luno in se z nje spet vrnil na zemljo.
Naj omenimo še začetek in konec Zbornika. Prvih 22 strani je posvečenih 1100-'letnici prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane, kjer so kratko opisane tudi proslave, ki so jih Slovenci doma in po svetu pripravili v proslavo tega zgodovinskega dogodka. Zadnji dve strani pa nudita koledar, zaradi katerega se je včasih Zbornik imenoval »Koledar Svobodne, Slovenije«.
Še to naj povemo, da ima Zbornik tudi posebno umetniško prilogo, kjer je objavljeno lepo število stvaritev slovenskih iz-
seljenskih umetnikov. S tem je izdajatelj Zbornika napravil slovanskim umetnikom veliko uslugo in jim dal dolžno priznanje, ki jim ga matična domovina ne bo nikdar dala, ker so pač izseljenci s krščanskim svetovnim nazorom.
Ni bil naš namen, da kritično obdelamo vsebino knjige, -dasi lahko mirno rečemo, da je na višku. Le to smo hoteli ‘poudariti in na 'to opozoriti, da naš 'izseljenski rod, -prost okovov marksistične dogmatič-nasti, v polni svobodi in prežet zvestobe do slovenske krvi in verskih izročil nenehno ustvarja in bogati našo kulturo in književnost. In ker vemo, da onstran meje te knjige ne bodo registrirali — dasi sami niso v stanju pokazati tako lepo o-premljenega in vsebinsko bogatega zbornika — jo z veseljem registriramo mi in vabimo vse prijatelje zdrave slovenske knjige, da si jo nabavijo, preberejo in dajo brati še drugim!
Knjigo 'se lahko naroči na upravi našega -lista, kakor tudi pri dr. Kacinu v Gorici. Cena izvodu je 2.500 lir.	—ek
Glas slovenskih
za novega župana
Ko je goiriški župan dr. Poterzio odstopil, je vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici proučilo - vprašanje ostavke in ugotovilo, da ni v stvari videti nobenega političnega ozadja.
Vodstvo SDZ je na-tč pozorno zasledovalo razvoj položaja do volitev novega župana. Ko je izvedelo, da je Krščanska demokracija izbrala svojega kandidata v osebi dr. Franca Gailarotti-ja, je predlagalo trem občinskim svetovavcem Slovanske liste, naj pri glasovanju podprejo njegovo izvolitev za župana.
Vodstvo SDZ je za to odločitev upoštevalo sledeče razloge:
1. Že mnogo let nastopajo svetovavci Slovenske liste v goriš-kem občinskem svetu stvarno, po potrebi tudi kritično, vedno v prizadevanju, da se občina upravlja pravilno in nepristransko.
2. Zlasti se svetovavci Slovenske -liste potegujejo tudi za pravice in koristi slovenskega ljudstva.
V	tem pogledu so želi mnogo uspehov. Zlasti so spomladi 1961 sprožili in vodili v občinskem svetu razpravo glede uzakonitve slovenskih šol in dosegli izglasovanje dnevnega reda v ta namen.
Kakor znano je zakon za uzakonitev slovenskih šol bil sprejet še istega leta poleti, meseca oktobra pa objavljen v u-radnem listu.
3. Svetovavci Slovenske liste so člani raznih občinskih komisij, kar pomeni, da ni proti nijim nobenega diskriminacijskega predsodka; in predloge, ki jih za to in ono stavljajo v okviru občinske uprave, rešuje občinski odbor uvidevno. Tako na primer v stvari brezplačnega odstopa zemljišča župnišču v Štandrežu za zidavo dvorane zraven cerkve v vzgojne namene, in v -stvari izdatnega zneska več sto milijonov za nove stavbe slovenskih šol v mestu in okolici.
4. To realistično sodelovanje slovenskih svetovavcev v občinskem svetu, zraven pa tudi dejstvo, da so -slovenski demokratični volivci leta 1958 in 1963 uspešno podprli kandidate Krščanske demokracije pni državnozborskih, volitvah, je ustvarilo v Gorici sami in v provinci pogoje mir-
nega sožitja in medsebojnega upoštevanja in spoštovanja ter pometlo s prejšnjim predsodkom, da ne rečemo šovinizmom, naperjenim proti Slovencem.
Temu dejstvu novega ozračja, ki dovoljuje odkrite razgovore in -skupne nastope Slovencev in Italijanov, sta jasen dokaz tudi izjavi, ki jih je provincialni tajnik Krščanske demokracije prečital na kongresu svoje stranke 15. decembra 1963 glede odnosov italijanske večine -do -slo- * venske manjšine v -duhu in po navodilih znane papeževe okrožnice »Mir na zemlji«, v kateri je ukazano, da se v odnosu do jezikovnih manjšin mora ravnati vsestransko pravično in pošteno-; in glede prijaznih in plodnih odnosov do sosedne Jugoslavije.
Res, -da Slovenci v Italiji nismo še -dosegli zaščitnega zakon-a, ki nam pritiče. Res je tudi, 'da -moramo prenašati še marsikatere krivice, zlasti zaradi -nekaterih še nepreklieanih fašističnih zakonov, -toda danes so dani pogoji, -tako upamo, da se nam vse krivice popravijo in da postanemo res enakopravni državljani.
Na petkovi -seji, 31. januarja, so naši svetovavci pred glasovanjem v glavnem po gori navedenih -razlogih pojasnili svojo odločitev za glas dr. Gallarotti-ju. Povedali pa so tudi, da so že lanskega meseca oktob-ra predložili predlog, ki pride na razpravo občinskega sveta, glede slovenskih imen in priimkov, in 'izrazili upanje, da bo Krščanska demokracija ravnala točno po -sprejetih in objavljenih -navodilih.
Ker so se na seji socialni demokrati potegovali za sestavo občinskega odbora levega centra, ki naj bi ga sestavljali -demokristjani, socialni demokrati in italijanski sooiali-sti, -so -svetovavci Slovenske liste poudarili, da bo morala biti pri tem udeležna tudi njihova skupina.
V	svojem govoru je dr. Tripani kot vodja -demokrščamis-ke skupine dejal, da vzame z zadovoljstvom na znanje odločitev slovenskih demokratičnih svetovavcev, je pohvalili njih sodelovanje in potrdil stališče, ki ga je kongres Krščanske demokracije zavzel do Slovencev.
Vodstvo SDZ v Gorici
Gorica, 4. februarja 1964
Na Sindikatu slovenske šole v Trstu je bil sestanek šolskega odbora, ki je obravnaval razna vprašanja s šolskega področja. Med drugim so se dotaknili imenovanja svetovavca za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu v Trstu. Uradno ime je menda »Capo sezione per le scuole elementari con lingua d’insegnamento slo-vena presso il Provveditorato agli studi di Trieste«.
Vodstvo sindikata je sporočilo, da je izčrpalo vse možnosti in da samo ne more več nič narediti. Na šolskem skrbništvu nočejo nič slišati o imenovanju svetovavca za slovenske osnovne šole. Zdaj naj stopijo v akcijo politične stranke. Če so naše informacije pravilne, je zadeva precej resna. Zvedeli smo, da je tudi Svet Skupne slovenske liste v tej zadevi posredoval na raznih mestih in da so se za imenovanje slovenskega svetovavca zavzeli tržaški odločilni politični krogi in komisariat, če je tako in če celo ti krogi niso uspeli, bi bil logičen zaključek, da je ovira za imenovanje slovenskega svetovavca na samem skrbništvu v Trstu.
Ne moremo si misliti, da šolski skrbnik g. dr. Vigneri ne bi hotel vrniti Slovencem tega mesta, ki smo ga že imeli. Zato se še enkrat obračamo nanj s prošnjo, naj ga ponovno zasede z imenovanjem slovenskega svetovavca. S tem bo dal Slovencem, kar nam gre, slovenskim političnim strankam in sebi pa bo prihranil
  I
Dve duhovniške smrti
Pri sv. Jakobu v Ljubljani je umri 19. jan-uarja 1964. zaslužni duhovnik mariborske škofije prof. dr. Josip Jeraj, rojen leta 1892 na Rečici v Savinjski dolini. Od leta 1919. pa vse do -smrti je bil profesor moralnega blagoslovja, do vojne v Mariboru, -po vojni pa na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Veliko se je trudil tudi za versko in moralno vzgojo mladine. Pokopali so ga na Žalah prav blizu dr. Kimovca, Finžgarja, dr. Grivca in dr. Snoja dne 21. januarja. V nagrobnem govoru je škof -dr. Držečnik posebej poudaril njegovo veliko ljubezen ‘do ožje in širše domovine, njegovo strakov-no ter p-ros-vetno in socialno delo in njegovo junaško prenašanje dolgotrajne bolezni.
V	kraju Sneca blizu Valencie v Španiji pa je zatisnil 7. januarja 1964 petdeset -let 'star svoje trudne oči France Malovrh, doma iz Polhovega -Gradca. Pred letom 1945. je služboval v Škooijanu pri Turjaku, nato pa se je umaknil pred rdečim nasiljem v tujino. Ob sredozemski obali je v deželi pomaranč našel gostoljubno zavetišče v Domu za onemogle v Sneci pri mestu Valencia. Bil je dolga leta v omenjeni hiši zavodski duhovnik. Bil je zaradi svojega blagega značaja po vsem mestu splošno znan in zelo priljubljen. Zadnja teta je mnogo trpel. V telesu se je vgn-ezdila zahrbtna jetika, ki mu je končnp pretrgala nit življenja.
Etna bruha
Na Etni so se odprla tri nova žrela, ki neprestano bruhajo žarečo -lavo. Ognjena reka se vali navzdol proti zaprti dolini, kjer ni prebivav-stva. Lava ima -tisoč stopinj temperature. Pojav znanstveniki skrbno opazujejo.
trud z intervencijami na pristojnem ministrstvu v Rimu, ki bi bile nujno potrebne, če bi bil odgovor šolskega skrbništva na naše prošnje dokončno negativen.
(Od našega tržaškega dopisnika, - Op. ur.)
..Katoliški glas" v vsako slovensko družinoI
Radio Trst A
Za teden od 9. do 15. februarja 1964
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos -sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otok zakladov«. — 12.00 Slovens-ka nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. —
15.30 Radijska novela: »Ata žužamaža«.
— 18.30 Po društvih in krožkih: (17) »Športno združenje Bor«. — 20.30 Iz slovenske folklore: »Pust pride an pasa«.
Ponedeljek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Iz slovenske folklore: »Pus-t pride an pasa«. — 18.00 Glascnu iz narave. — 18.30 Koncert »Camerate Mu-sicale Triestine«. — 19.00 Radijska univerza: Italijanska ustava o ljudstvu: (3) »Načelo političnega predstavništva«. — 19.15 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Zbor »Sant’ Ignazio« iz Gorice in zbor »Sot la nape« iz Ville Santine, — 21.00 Falstaff, komična opera v treh dejanjih. Torek: 12.15 Pomenek s -poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 25. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 »Gospodar Matic«, komedija v treh dejanjih.
Sreda:. 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri. — 12.15 Zgodovinske zanimivosti.
— 13.30 Izbrali smo za vas. — 18.00 Znanstveni -leksikon. •— 18.30 Pravljični svet v glasbi. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert. - V odmoru (približno ob 21.45) Srečanja z našimi umetniki: »Slikar Robert Hlavaty«.
Četrtek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. —■ 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 26. lekcija.
— 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Širimo obzorja: »Radarske naprave v pristaniščih«. — 21.00 »Stiska«, radijska drama.
— 22.50 S »Festivala dveh -svetov« v Spo-letu 1963.
Petek: 11.45 Naš juke-box. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, -legend. (15) »Železni prstan«. — 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.00 Radijska univerza: Elektrika: (4) »Električno polje«. — 19.15 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Zbor »Prosek-Kontaval«.,
— 19.30 Postni govori: (1) Lojze Šuštar: »Molitev - naravna človekova potreba«. —
20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Stvarjenje, oratorij v treh delih za soliste, zbor in orkester.
Sobota: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Po tujih krajih. — 14.40 Pesmi za kvartete. — 15.00 »Volan«, oddaja Piera Ac-coltija za avtomobiliste, s sodelovanjem Italijanskega Avtokluba. — 15.30 »Vohunka v tovarni Farben«, radijska drama. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarj-i o vesoljnem cerkvenem zboru.
— 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: (12) »Veliki ljudski pridigar Janez Svetokriški«. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta.
  ....................................................................................................................................  mn...........................................................................................................................................................................................................................................
18-
pn
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Na vrsto je prišel župnik. »Osebna izkaznica !« mu je kričal Nemec. Izročil mu je dokument, na katerem je bil vpisan s poitalijančenim priimkom: Giuseppe Petruzzi, i-n ntu skušal pojasniti, da se njegov priimek pravilno glasi Petrič. Toda Nemci ga sploh niso hoteli poslušati, -le surovo so ga pahnili med droge pripornike, češ da jih Giuseppe Petruzzi ne zanima, kor iščejo nekega Jožeta Petriča, tudi duhovnika, ki se Je močno izpostavil na goriški fronti in ki M ga takoj obesili, če bi jim padel v pest.
Pobrani moški so morali nato nakladati na kamion opremo in penilo, ki so ga v kod k ra ju pustili pobegli italijanski vojaki. Nemški narednik, . ki je nadziral delo, je 2 bikovko -priganjal nakladače, župnika Petriča -pa je obsi-pal s krepkimi brcami, da Je često videl zvezde. Ko je bilo blago naloženo, so -duhovnika postavili vrh cunj. Ova vojaka sta mu stopila ob stran za stražo in kolona nemških vozil je od dr-
drala iz Podkraja. Stoje vrh kamiona je župnik Petrič gledal n;a Col in nizdol v Vipavsko dolino, kjer so številni stebri črnega dima pričali, da so upepeljene nove slovenske domačije.
V	Prvaoini je ešesovska pa-trolja zgrabila župnika Josipa Drekonjo. Skupno z drugimi sotrpini je moral iti od hiše do hiše plenit vozičke i-n samokolnice, lopate in rovače, klešče in kladiva. Ko -so se u-jetniki primerno opremili s potrebnim o-rodjem, so jih zagnali k 'razstreljenemu mostu nad Vipavo med Prvači-no in Dornberkom in jim naročili, da morajo v treh dneh most postaviti.
Pripadnik nemškega inženirskega oddelka je vodil obnovitvena dela, dva esesovca pa -sta neusmiljeno vihtela bikovko nad delavci, tisti pa, ki jo je -najčešče in nainj-izdatnejše občutil, je bil župnik Drekonja.
»Gospod župnik,« ga je pomilo-va-lno vprašal eden izmed faranov, »le zakaj ta nemška zlodja tako divjata prav nad vami? Saj ste vendar najbolj priden pri delu S« — »Ura torne in zlobe je tu. Satanu je dana oblast, da se lahko razbesni in izdivja. Satan bo -seveda -razlil strup svoje maščevalnosti in bes svojega gneva predvsem nad duhovnike, ki so poklicani, da rušijo
njegovo gospostvo v dušah in na svetu.«
—	»Satan b-i brzda tako delal, a Nemci niso satan!« — »Iz Jobove knjige in -tudi iz Kristusovega trpljenja izhaja, da so izbruhi človeške hudobije velikokrat delo peklenskih sil. Bla-go-r človeku, ki tu-di v uri teme more razbrati znamenje časa: venk bo v 'ponižanju in junak v trpljenju.«
Hs * *
Pet minut pred sedmo je žabdjski župnik Rudolf Klinec stopil -iz hiše. Tanki so grmeli v vas. Da bi ga ne -dohiteli, je pospešil korak. Toliko da je stopil v cerkev, že so tanki drveli -mimo cerkve proti Brju. Ura je bila sedem. Duhovnik si je začel nadevati mašnika oblačila.
Stražnik je stopil k oknu in vzkliknil: »Petrovo gori!« Tudi župnik se je sklonil k oknu -in videl, kako sta se dva stebra črnega dim-a vila pod nebo. Takoj je odložil paramiente. Z obzidja za cerkvijo se je zazrl na spodaj stoječo vas. Res je gorelo, pa nihče ni kričal k -požaru, vladala je grobna tišina. Je zagorelo le -slučajno? So zažgali Nemci? Stekel bi dol, a tanki so se še vedno podili po- poti navzgor. Strežnik jo je udaril kar skozi vinograde i-n se vrnil z vestjo, da so Nemci zažgali Rafelj-nov hlev.
Župnik je prebledel. So našli skrito mu-nicijo? Bodo zdaj zažgali vso vas? Dol mora, da posreduje, roti, rešuje. In že steče mimo tankov. Zagleda strašen prizor: Ra-feljnov hlbv in Batova lopa gorita z visokimi zublji, otroci in ženske jokaje vlačijo cule, par korakov stran pa stoji skupina moških, obdanih od esesovce-v, ki jih krotijo z nanje naperjenimi strojnicami.
»Kaj pa je? Zakaj zažigate!« zakliče župnik nemškemu poveljniku. »Komm, hier! Pridi, semkaj!« mu Nemec s prstom kaže med prijete moške. »Župnik sem!« se ta protivi, »Tiho! Le-sem!« tuli Nemec. Župnik pristopi. Rafelj ga prosi, naj izposluje, da lahko spravi bolnega očeta iz sobe, a Nemec odurno odkloni. Srečko skoči k goreči lopi, da bi -izvlekel voz, pa csesovec ga s puško suni med zajete. Starejši mož roti Nemce, naj mu dovolijo, da zbudi otroke, ki spijo v bližini goreče lope, -a -ti rjovejo, naj bodo tiho, sicer bodo streljali, župnik se hoče izviti iz gruče, da bi posredoval, a ga grobo -pahnejo med ujetnike.
Niso -pretekle tri minute, odkar je župnik padel Nemcem v -roke, že zaukaže -poveljnik: »Naprej!« — »Naprej!« ponavlja-
jo vojaki in suvajo pobrance. Skupina se pomakne proti Kasovlju. Pa niso naredili sto korakov -iz -vasi, ko zadoni povelje: »Stoj!« Vsi se ozrejo. Župnik, ki je stopal zadnji, z očmi preleti obraze, polne -strahu in groze. Vseh pobrancev je bilo petnajst: mož, fantov in -celo nekaj petnajstletnikov. Vsi so dreveneli ob mi-s-li, da so Nemci odkrili orožje, zažgali vas in da jih zdaj postrelijo.
Poveljnik je bežno pregledal zemljevid, ki ga je držal v roki, in naročil: »Peljite jih dalje še kakih -dve sto korakov in nato zaokrenite na levo, gor v gozd!« — »Toda kaj mislite z nami? Kam nas peljete?« je planil duhovnik. »Tiho! če bo kdo poskušal zbežati, bo -ustreljen. Kaplan, raztolmači -ljudem!« Župnik je prevedel v slovenščino nemško grožnjo. »Povejte, prosim,« se je potem obrnil k poveljniku, »nas boste ustrelili? Povejte, da jim dam vsaj sveto odvezo.« — »Menda ne!« — »Lepo prosim, -spustite me, kaj bo z ženskami in otroki! Ura je, i-ti -moram maševat!« — »S tvojimi mašami je konec!«
(se nadaljuje)
DRISKE
NOVICE
Lepo uspela nedelja katoliškega tiska v Gorici
Da naši ljudje cenijo svoj katoliški in slovenski tisk, je najlepši dokaz .pretekla nedelja, ko se je prostrana dvorana Katoliškega doma v Gorici napolnila z udeleženci iz mesta in širne okolice. Namen prireditve je bil dvojen: poudariti pomen katoliškega tiska za naš verski in narodni obstoj ter zbrati • nekaj materialnih sredstev za tiskovni sklad našega katoliško usmerjenega časopisja.
Prvi namen je prišel do veljave z lepo zasnovanim govorom dr. Mateja Pošto-vana iz Trsta, ki je prepričevalno dokazal, da je le naš katoliški tisk v stanju našemu narodu zagotoviti moralno zdravje in duhovno rast. Časopisi, ki sicer slovensko pišejo, pa istočasno naše ljudstvo zavajajo v marksistične organizacije neslovenskega porekla, dejansko naše ljudstvo raznarodujejo, pa še verske .temelje mu rušijo in spodkopujejo. Prav tako pa je treba odločno odklanjati razne slikanice, ki s pomočjo tuje besede ubijajo v dušah smisel za krščanske ideale, čisto življenje in ljubezen do materinega jezika.
Tako pred govorom kot po njem so u-deleženci iskali srečo s kupovanjem srečk. Ker so vedeli, da gre za tiskovni sklad naših katoliških listov, so radi segali v žep, dasi je bilo treba včasih dolgo čakati na uspeh. Dobitkov je bilo nad 400 in na splošno vsi praktični.
Za zaključek pa so naši igravci pričarali na oder prizor iz Jalnove igre »Roža mogota«, kjer je ob pogledu na očaka Triglava znova izzvenela v dvorano misel: »Ostani zvest zemlji, ki jo že toliko stoletij čuva mogočni Triglav otrokom Slave.« — Hvala in pohvala igravcam in
režiserju za njihovo uspelo igro.
*
Sv. maša za časnikarje
V kapeli goriške nadškofije se je na god sv. Frančiška Soleškega zbrala, kot običajno vsako leto, lepa skupina gori-ških časnikarjev, tiskarjev, založnikov in vseh, ki na katerikoli način delajo pri tisku. Prišli so tudi predstavniki iz Gra-deža in iz Tržiča. Sv. mašo je daroval goriški nadškof msgr. Pangrazio ob asistenci msgr. Faina in msgr. Močnika. Po evangeliju je nadškof v govoru navzočim predočil, kako važno vlogo ima danes tisk v svetu. Zato mora biti na višini današnjega časa.
V nadškofijski dvorani je nato dekan goriških časnikarjev prof. Alberto Bal-la-ben nagovoril gospoda nadškofa in se mu zahvalil za vsakoletno zanimanje ob tem prazniku za goriške časnikarje. Sledila je zakuska.
Gorica ima novega župana
V petek 31. januarja je goriški občinski svet po sprejemu odstopa župana dr. Po-terzia, volil novega župana. Izvoljen je bil dr. Franco Gallarotti, ki je že največ let v občinskem svetu.
Dr. Franco Gallarotti se je rodil v Gorici 19. oktobra 1924. Dovršil je šole na klasičnem liceju »Dante Alighieri« ter promoviral za doktorja prava na bolonjski univerzi. Lota 1956 je bil izvoljen v goriški občinski svet. Pri volitvah leta 1961 je bil ponovno izvoljen in kot podžupan tudi večkrat vodil seje. Odlikoval se je tudi v raznih drugih organizacij tih krščanske demokracije in že kot univerzitetni študent bil vedno na vodilnih mestih v raznih mladinskih organizacijah. Še vedno je podpredsednik v jezuitskem mladinskem zavodu »Stella Matutina«. Zaposlen je kot inšpektor na carinskem u-radu.
Novi župan Gallarotti se je zahvalil za zaupano mu mesto, pa istočasno zaupal, da čuti, da bo zanj zelo težko. Zato je naprosil odbornike in vse goriš ko ljudstvo, naj ga podpira pri njegovem delu za dobrobit goriškega mesta.
V svojem pozdravnem govoru je novi župan napovedal tudi bližnjo municipali-zacijo mostnega prometa, ureditev regulacijskega načrta in industrijske cone, določitev gradbenih parcel za ljudska stanovanja ter izdelavo obsežnega programa del v našem mestu.
Dr. Gallarotti je za svojo izvolitev prejel 20 glasov (18 KD in 2 SL), oddanih pa je bilo 11 belih glasovnic, kar znači, da tudi novemu županu ne bo prizanešeno s težavami v občinskem svetu.
Natečaj
Mohorjeva družba v Gorici razpisuje natečaj za večemiško povest. Dejanje naj se vrši na Primorskem. Tiskana knjiga naj bi obsegala 8-10 pol formata Mohorjevih knjig. Natečaj se zaključi 1. julija 1964. Rokopise bo presodila posebna komisija.
Nagrada za najboljše delo je 50.000 lir. Rokopise je treba poslati na naslov: Mohorjeva pisarna, Riva Piaizutta 18, Gorica.
Molitve na Sv. gori
Na Sv. gori se je zbralo 30. januarja 35 slovenskih duhovnikov, da so obhajali trideseti dan pogreba msgr. Toroša, apostolskega administratorja, ki so ga tam pred enim mesecem pokopali. Sv. mašo je pel in imel spominski govor dekan iz Dornberka g. Stanko Vrtovec, nato pa so vsi navzoči duhovniki nad pokojnikovim grobom zapeli pretresljivo prošnjo »Reši me, o Gospodi«. — Ker so isti dan obenem z msgr. Torošam pokopali na svetogor-skem grobišču tudi zlatomašnika g. Alojzija Filipiča, bivšega župnika iz Grgarja, so tudi nad njegovim grobom, od koder je lep razgled na Grgar, zbrani duhovniki ponovili isto molitev.
Seja pokrajinskega sveta
V soboto 31. januarja je imel svojo sejo tudi goriški pokrajinski svet. Razpravljal je o razlaščanju zemlje zaradi gradnje železniške proge med Zagrajena in Krminom in odobril resolucijo, po kateri se mora prizadetim kmetom nuditi primerna odškodnina. Na seji so odobrili tudi resolucijo glede dokončne določitve meje med Italijo in Jugoslavijo, da bi se uredile razmere .v obmejnih krajih, zlasti v Bregu pri Mirniku, kjer prebivavstvo sploh ne ve, kam pravzaprav spada.
Ocenjevalna komisija za popevke v Sanremu
Tudi Gorica je sodelovala pri ocenjevanju letošnjega festivala popevk v Sanremu. Ocenjevalno komisijo, ki je štela 15 članov, je vodil notar Seculin. še 19 drugih mest je imelo take ocenjevalne komisije, ki so nato po telefonu sporočile v Sanramo svoje rezultate.
Letošnji festival popevk se ni dosti razlikoval od prejšnjih. Povprečne popevke, kričači od tu in z onstran morja so tri večere zabavali redke izbrance v dvorani in na milijone drugih ob radijskih in televizijskih sprejemnikih. Italijansko ljudstvo je tokrat pokazalo svoj zdravi čut za lepoto. Zavrglo je vse dosedanje kričače in se izreklo za komaj 16-letno Gi-gliolo Cinquetti iz Verone, ki je z milim glasom zapela pesem Panzera in Nisa »Non ho 1’eta por amarti«.
V soboto 8. februarja ob 20h bo v DOBERDOBU kulturni večer
posvečen
KATOLIŠKEMU TISKU
Na sporedu: šaljivi prizori in bogat srečolov
(V nedeljo 9. februarja ob 15,30 pa za mladino). Pridite !
Števerjan in Sovodnje
zopet pod goriško sodnijo
Pravosodno ministrstvo je s svojim odlokom št. 27 z dne 1. 2. 1964 odredilo, da aj občini Števerjan in Sovodnje vrneta pod pravosodno območje goriške okrajne sodnije (preture). Leta 1947 sta bili obe občini krivično dodeljeni sodnijam v Kr-minu odnosno v Gradišču. Verjetno zato, ker so se nekateri bali prevelikega števila Slovencev'...
Kakor znano se je za popravo krivice nanehno potegovalo vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici.
Javna tehtnica pri pevmskem mostu
Na predlog svetovavcev Slovenske liste je pred dnevi občinska uprava začola graditi javno telinico pri pevmskem mostu.
S tem bo zadoščeno potrebam vseh naših kmetovavoev iz tiste okolice in iz Brd.
Mladina vabi na veselo
U
O V
N
ki bo v Katoliškem domu v nedeljo 9. t. m. ob 16,30.
Nastopila bo mladina iz Pevme, Števerjana, Podgore, Sovodenj in Gorice s kupleti, šaljivimi prizori, veselo muziko itd.
Pridite !
f Marušič Marija
V župniji sv. Roka v Gorici so v torek 4. 2. pokopali znano goriško ženo Marijo Marušič, ki je umrla v starosti 75 let. Pokojna je bila verna in radodarna žena. Njena vrata so bila vedno odprta revežem in potrebnim. Rada je pomagala tudi duhovnikom in bogoslovcem. — Smrt jo je zadela natnagloma, a vendar pripravljeno, saj je vse njeno življenje bilo samo priprava na srečno večnost. — Preostalim naše sožalje.
Števerjanci v Žabnicah
Števerjanci sicer niso smučarji, saj vidijo sneg navadno le na Matajurju in na Kaninu, a so si znali kljub temu ustvariti to nedeljo v Žabnicah nekaj »innsbruške-ga« vzdušja. SKPD je namreč priredilo izlet na sneg. Zanj so se odločili na seji SKPD v nedeljo 26. januarja, 2 februarja pa so že odrajžali. Udeležili so se ga samo mladi člani društva. Odšli so zjutraj in spremljajo jih je ves dan krasno vreme. Pri sv. maši so bili v Žabnicah, nato pa hajdi. na sneg! Najprej so bile poskuš-nje, nato pa tekme v »števerjanskem bobu«. Bilo je vsega 20 tekmovarvcev. Seve-
da so se javili le najbolj drzni in korajžni izletniki. Kakšni štrbunki! Vsi so vozili s tako brzino, da je le redko kdo privozil do cilja na sankah. Večina je prispela po... zadnji plati. Zmagal je Marij Mikluš, ki bo prejemal vse leto »Katoliški glas«. Drugi v tekmi je bil Mirko Humar. Ta bo pa prejemal vse leto »Mladiko«. Tretji se je plasiral Jožko Škorjanc.
Tako je potekel res posrečeni izlet. Sedaj pa nas čaka delo. V nedeljo bo treba nastopiti na pustnem tekmovanju, 23. februarja pa bo dramski odsek priredil v Katoliškem domu v Gorici Molierovega »Namišljenega boinika«.
Predavanje o božičnih navadah v Števerjanu
Čeprav je božič že dolgo zanarni, smo vendar bili veseli prijetnega večera o božičnih navadah pri nas in drugih Slovanih, ki nam. ga je priredilo SKPD v Števerjanu. Tokrat nam je govoril prof. Slavko Bratina iz Gorice. Njegovo spontano podajanje in ob koncu še skioptične slike so ustvarile čisto pravo božično vzdušje, da smo se v duhu povrnili spet med jaslice in čarobnost . svete noči.
RZASKE
NOVICE
Vprašanje tržaškemu županstvu
Slovenski starši, ki so zbrali podpise in prosili za slovenski šolski vrtec v središču Trsta, so nas naprosili za objavo sledečega vprašanja na tržaškega g. župana:
Lani julija je bil sprejet proračun tržaške občine z odločilnim glasom svetovav-ca Skupne slovenske liste dr. Simčiča. Takrat je g. župan javno sprejel nekaj njegovih pogojev, med drugim tudi pogoj, da bo v središču mesta ustanovljen slovenski šolski vrtec. Demokratični Slovenci smo bili zadovoljni in smo zagotovilo g. župana sprejeli, zlasti ker nam je bilo pozneje še zagotovljeno, da dobimo šolski vrtec v letošnjem šolskem letu.
Starši smo zbrali potrebne podpise, o-pravili vse formalnosti in vložili prošnjo. Večina naših otrok, prijavljenih za vrtec, teži v ulico Donadoni. Upravičeno smo pričakovali, da bo januarja ali vsaj februarja začel delovati otroški vrtec v ulici Donadoni, kjer je že slovenska osnovna šola. Na veliko razočarannje pa smo izvedeli, da z vrtcem v ulici Donadoni menda ne bo nič, češ da tam ni prostora. Počakamo naj, da bo končana nova osnovna šola v ulici Vasari. Po našem mnenju ta izgovor ne drži. V njem vidimo le pretvezo nekaterih krogov, ki bi radi odprtje slovenskega vrtca zavlekli, če že ne preprečili. Zaradi tega ugotavljamo nekaj dejstev in prosimo g. župana, naj jih nujno prouči: 1. Obljubo g. župana dr. Simčiču smo vsi razumeli tako, da bo slovenski šolski vrtec ustanovljen še v šolskem letu 1963-64. 2. Ne drži izgovor šolskega vodstva v Donadoni jevi ulici, da tam ni moč najti prostora za slovenski šolski vrtec. Bojimo se, da nam ga vodstvo ne bi rado dalo. Res bi moralo ostale razrede nekoliko stisniti, toda z dobro voljo bi to lahko naredilo. 3. Slovenci smo že imeli več prostora v ulici Donadoni. Ne zahtevamo torej novega prostora, ampak vrnitev tistega, ki smo ga že imeli. 4. Slovenski šolski vrtec mora imeti svoje prostore poleg učilnic slovenske osnovne šole.
Slovenski starši ne zahtevamo nič drugega, kakor izpolnitev dane obljube. Po proučitvi položaja smo prišli do zaključka, da je treba le nekaj dobre volje, pa nam lahko dajo v ulici Donadoni šolski vrtec še v tekočem šolskem letu!
Umrl je učitelj Stubel
Ta vest je pretresla vse njegove številne prijatelje, znance in bivše učence no samo po Rojanu, kjer je bival, ampak tudi daleč okoli, kajti bil je široko znana in priljubljena osebnost. Vsi, ki so ga poznali, so ga izredno spoštovali in ga imeli radi. Visoko so ga cenili zaradi njegove srčne dobrote, globoke izobrazbe ter vzorne značajnosti.,
Dramska skupina DOM iz Rojana
priredi v nedeljo 9. februarja
V Marijinem domu
Gogoljevo šaloigro v treh dejanjih
ŽENITEV
Začetek ob 17,15. — Med odmori srečolov! — Vabljeni!
stu. Poznal je popolnoma več jezikov, a v slovenščini ga je malokdo prekašal.
Zadnja leta je bolehal in je bil skoraj vedno doma, a ohranil je do zadnjega izboren spomin in bister razum.
Umri je 30. januarja 1964.
Njegovi prijatelji, stanovski tovariši, znanci in bivši učenci so ga v veličastnem sprevodu spremili na zadnji poti na tržaško pokopališče.
Bog mu daj zasluženi, prijetni počitek! Njegovi družim, ki je izgubila dobrega in vzornega očeta, naše iskreno sožalje.
B. A.
Mladina iz Velikega Repna
priredi v soboto, 8. febr. ob 20. uri
Kulturno-zabavni večer
v dvorani Križman v Velikem Repnu Vljudno vabljeni!
Dva lepa večera na Opčinah
V razdalji dveh tednov smo imeli na Opčinah dve prav lepi prireditvi. Glavno presenečenje je v tem, da sta obe prireditvi doživeli udeležbo kakor prej več let nobena. Sedaj se je prvič pokazalo, da je marijanska dvorana za opensko župnijo premajhna. Najprej bo treba misliti na dvojno prireditev .v enem večeru. — V nedeljo 19. januarja so pod vodstvom g. profesorja Peterlina nastopili openski dijaki z dvema enodejankama. Na svečnico pa so pod vodstvom g. salezijanca Peterlina nastopili dijaki Marijanišča z zgodovinskim prizorom »Don Boško pri čevljarju« in z igro »Slovenska naloga«. Pri obeh večerih so sodelovale tudi openske dijakinje, ki jih pripravlja za delo na odru sestra Silverija.
Vse tri skupine zaslužijo naše lepo priznanje tudi v časopisu. Najlepšo pohvalo so dali nastopajočim Sterilni gledavd, ko so odhajali iz dvorane. Za zaključek bi rekli tako: sedaj nič preveč odmora na prvih lavorikah, ampak takoj z veseljem in vztrajnostjo naprej! Kako bi bilo lepo, če nas mladina še pred pomladjo povabi v prijazno dvorano Marijanišča, kjer smo imeli ob zadnji prireditvi srečolov res posebne, sladke vrste, kakor se pred pustom spodobi. Dobiček tega srečelova (5.500 lir je namenjen za katoliški tisk.
Vsi njegovi učenci — obeh narodnosti — se hvaležno spominjajo dobrega, pridnega, a skromnega učitelja Stubla, ki jih je tako marljivo in skrbno učil in vzgajal. Večino svojih učencev je poznal tudi po imenu in vsakega je rad in prijazno pozdravil.
Adalbert Stubel je sin revnih staršev in se je rodil pri Sv. Mariji Magdaleni leta 1886. Učiteljišče je končal v Kopru, uspo-sobijenostni izpit pa v Gorici. Učiteljevati je začel v Skednju. Leta 1908 je prišel v Rojan, kjer • je poučeval do ukinitve slovenskih šol. Nato je bil premeščen na italijansko šolo na Greti in pozneje kazensko v notranjost Italije. Ker ni sprejel premestitve, je bil 1. 1934 upokojen. Tedaj mu je umrla soproga in ostal je sam s tremi mladoletnimi otroki. Pokojnina je bila zelo skromna, toda s svojo marljivostjo in požrtvovalnostjo mu je sicer trdo, ali vendar uspelo preživljati in študirati otroke.
Leta 1945 je bil zaradi pomanjkanja tako oslabljen, da je komaj sprejel službo. Imenovan je bil za didaktičnega ravna-.telja pri Sv. Jakobu, kjer je služboval do upokojitve 1. 1954. Učiteljstvu ni bil samo predstojnik, ampak pravi očetovski sve-tovavec. S svojim globokim in temeljitim strokovnim znanjem je z veščo roko vodil učiteljstvo, ki mu je bilo hvaležno vdano.
V prvih ]»vojnih letih je tudi predaval na dopolnilnih tečajih za učiteljstvo v Tr-
Huda železniška nesreča
Približno 100 km od argentinske prestolnice je prišlo v nedeljo 2. februarja do strahovite železniške nesreče. Brzec, ki je vozil iz obmorskega letoviškega mesta Mar del Plata proti Buenos Airesu, je z. vso brzinno zavozil v tovorni vlak.
LISTNICA UPRAVE
Iz Celovca smo prejeli 20 izvodov knjige »Sveti oče Janez XXIII.«. Spisal jo je msgr. dr. M. Jezernik. Knjiga; ki ima 132 strani, je tiskana na zelo finem papirju in jo krasi 35 celostranskih slik. —' Stane 800 lir in se dobi na upravi našega lista.
O B V E S T 1 L A
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO v Gorici sporoča, da je izšla odredba o premestitvi osnovnošolskih učiteljev za šolsko leto 1964/65. Cas za vlaganje prošenj je do 2. marca t. l. — Odredba je vpogled pri šolskem skrbništvu ter pri didaktičnih ravnateljstvih.
NA PUSTNO NEDELJO, 9. februarja, bo mladina iz Boršta nastopila v Marijinem domu v ul. Risorta 3 z igro »Pozabljena krivica«. Začetek ob 17,30. — Vljudno vabljeni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega preljubega papana in doda
Adalberta Stubla
Posebna zahvala prečastitima gg. dr. Lojzetu Škerlu in Stanku Zorku, primariju prof. Tagliaferru, dr. Risolu, osebnemu zdravniku dr. Rizzu in vsemu osebju posebnega I. oddelka Splošne bolnišnice.
Družine
STUBEL, SUBELLI, CHERSI, MRAK In PRINČIČ
Trst - Ljubljana- Genova, 2. februarja 1964