Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. 'etephone: CHelsea 3-1242 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Reentered as Second Class »latter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. SA NKKAJ VKC ROT NADANDOS1VATE ^ Jc"GLASnaroda* h y^Z I PO POŠTI NARAVNOST NA ft f^^^J SVOJ DOM (Ixrzenfii seUt H k ^^ aedelj to prmadkov). ii Citajte, kar Vas zanima 22. — Stev. 22. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 31, 1941—PETEK, 31. JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. ULER SVARI AMERIKO saka ladja, ki bo tamenjena v Anglijo, o torpedirana Vsi nezaposleni bodo dobili delo Vsestranski obrambni program zahteva vestransko zaposlen je. — V Ameriki je drugače kakor v Nemčiji, kjer je J«l?.vstvo podrejeno armadi. Dogodki po Ameriki škodovanili. Ranjeno«? so prepeljali v Laurel bolnišnico. Kaj je povzročilo nesrečo, se zaenkrat še ni dalo dognati. Predsednik se je prehladil Sedanje nenavadno vreme tudi ipredsedniku Roos'eveltu ni prizaneslo. Prehladil se je in mora po naročilu* zdravnikov ostati nekaj dni v postelji, za nove ladje Začasno so v Beli hiši odpo- 909 milijonov dolarjev Vceaj je Adolf Hitler v Import Palastu 20,000 poslušal-Irem rekel, da je Nemčija pripravljena, da z vso *vojo oboroženo silo vdari na Anglijo ter je obenem posvari1! Amc- 5. Podmorska vojna bo zlomila angleško blokado in bo ]>odrla vsako sovražnikovo u-panje premagati Nemčijo s stradaiijeiu iti Anglija bo prej riko, da bo vsaka ameriška la- stradala kot pa Nemčija. dja, ki> bi Angliji prinašala kako pomoč torpedirana. Svojim poslušalcem je tudi zagotovil nemško zmago leta 1941. Hit'er je govoril ob 8. obletnici, odkar je v Nemčiji prišla na krmilo nacijska vlada. "Kdor misli, da bo mogel Pomagati Angliji," je rekel H tier,**mora vedeti eno stvar: "Vsaka ladja, s spremstvom aii brez njega, ki bo prišla 6. Leto 1U41 bo prineslo zrna ^o in 'bo zdrobilo tiranstvo kapitalističnih vlad; med narodi pa bodo obnovljeni prijateljs-ki odnosa ji. Onstran morja Howard O. Hunter, j>oslujo-]či WPA komisar, sestavlja program, po katerem bo dobilo delo 8 milijonov nezaposlenih. — Vsestranski obrambni pro-j Indijski voditelj gram, — je rekel, — naj pome-1 pobegni] ni tudi vsestransko zaposlen je. j Hunter je v New Orloansu Indijske oblasti so odredile konferiral z \VPA Admlnistra-' aretacijo indijskega voditelja torji štirinajstih južnih držav Subhasa Bose-ja. Poklican je ter rekel |»o konferenci časni-; bil pred sodišče, pa se pozivu karjeni: j ni odzval. Baje je pobegnil v — V Nemčiji ni uezaposle- \ inozemstvo, ker se je bal pre- 7. Nemčija hoče dobiti samo nosti in sicer zato ne, ker j to, kar ji je bilo vkradeno po 'vetovni vojni vsled prelomljenih obljub predsednika AVil- sona. e hude kazni, ki bi mu bila naj j »odre jen o ' brž naložena zaradi njegovih arinadncmu poveljstvu. Mi v • skrajno radikalnih političnih nemško delavstvo tiste francoske ujetnike, ki i-majo doma žene in otroke. S podporo, ki jo dobivajo tak" dmž ne od francoske vlade, -se ne morejo primerno preživljati. tej deželi seveda nočemo t eg;-. Amerika |>otrc4juje vse stran- dejani. 8. Ako demokracijo, kakor j ski obrambni program. Kakor Združene države, hočejo poma- [hitro bo program v toku, se bo Angliji preti i>red naš tornodo Ih, tomedi g>U °na s čemer Vi bil I)ril.ra- transport v Indijo. Nemčija tajno orožje za svoji 9. Nemčija in Italija stojit » napad no Anglijo na suhem, trdno skupaj in vsako upanje ()b na morju in v zraku. Govoril na vstajo v Nemčiji ali Itajiji j Wasliii .gton ga bom obrazlo- ! P rod pretečim pomanjkanjem je jioldrtigo uro in radio je go-1 je neumnost in kdorkoli s n vscm k- ^ ^ hoton • proino!J,a. Ljlulji% ki S() w s j»J< vor ponesel po celi Evropi in .tako propagando, naj pogleda il||uiati Z,rrat]iti je treha veIi J premogom založili, bodo morali« Japoniko. |«voj lastni notranji položaj. ko gtcvi,0 civilllih in voja;Ui, ' li svoje zaloge deliti s tistimi, letališč ter nekaj cest preko j ki ga nimaio. vse dežele, ki bodo tako široke,! p0 nekaterih angleških o-da bodo v slučaju potrebe moj krajih premoga že zdaj pri gla na njih pristajati letala; Poglavitne točke govora so bile: 1. Vsaka ladja, ki bo Angliji^ prinašala pomoč, bo torpedirana. svoj lastni notranji njegovega' Ako si Hitler in Mussolini se-žeta v roke, tedaj storita to večnem prijateljstvu. 10. Anglija je navzlic svojim velikanskim kolonijam najboij 1 preko noči bi potrebovali ne-nazadnjaška država v Evropi kaj tisoč javnih zdravstvenih nezadostna trans-pa še poslabšala 2. Anglija stavi svoje upanje j. ... . ... , ... ...... na Združene države, toda IIitJ ^ an^ko cesarstvo je pustilo laooratonjev po jusmh drza- ____._____, __ _ 4 za seboj krvavo sled in sorzo. vali je treba izkopati jarke za Ako mislimo na obstoj tega cesarstva, tedaj vemo, tla je c- ler je računaj na možnost, da bi Združene države »le v vojno. mf , . , dinstvena politika nemogoča. •J. \ >akomur je znano, d a ... 1 . , , . . . J O demokratskih državah je Nemčija ni v sporu z Zopr>i; spomladi bodo nemške podmornice pokazale, da Nemci niso spali in aeroplani bodo delali kot so do zdaj in bodo prisilili odločitev : Ijnd' služili peščici fkih krošnjarjev. O Angiji je rekel, da jo skozi 300 let riršila državo za državo ter se ]>o1aščala zemlje in zasužnjevala narode, da je zgradila svoje cesarstvo. Sedaj pa je prišel čas, ko bo dobila jrvojc zasluženo plačilo, da bo njeno oesarstvo razbito. Svoj samozavestni govor je končal z besedami: "Prosimo Boga, da nas naj ne zapusti v tem letu . . . Nemčija—zmaga in slava!" demokrat-[Plače v izdelovftlnicah uniform Delavska tajnica Miss Perkins je določila plače za izdelovalce ameriških vojaških n-niforni. Plača naj bo od 40 do (K) centov na uro. Krojaške unije so za lite va- Romunska je naklonjena Angliji — pravi Tilea Vojni stroški Japonske Japonski finančni minister jo sporočil, da je Japonska dosedaj potrošila za vojno s Kitajsko 4100 milijonov dolarjev. V parlamentarni seji je rekel ministrski predsednik Fumimaro Konove, da je o-sebno odgovoren za vojno, ki je doslej zahtevala že veliko žrtve v življenjih in denarju in nič no kaže, da bi bila še tako kmalu končana. zgrajena lani v Združenih državah smo poslali Angliji in drug'm deželam. Naša rado-darnost je zavzela tak obseg, da zdaj nimamo v deželi niti enega modernega letala. precej trdna. V njeno inso je lani premolila njena !:<"i .\! n vev, ki se je pred leti poročila v. nekdanjim milijonarj« m Rexom Bockiusom, pa j«* že štiri leta živela ločeno n poslanik v Londonu, jo izjavil,! da je najmanj m odstotkov Španska vlada je Romunov naklonjenih Angliji.' t ^ -i » i • Tilea je bil jeseni odstavljen podrza.V^a zelezmce Kazen nekaterih ozkotirnih prog je španska vlada te dni po drža vila vse španske želoz- kot romunski poslanik, pa so ni vrnil v domovino, ampak jo ostal v Angliji. Časnikarjem jo dejal, da so bo Romun-' „Vf. 1>n(. j februarja bodo že-ska kmalu o^oliodila nemško, ,e7|lif.e Onf.ijeino prenehale bi- ... , , . . , i nadvlado in da bo kaj kmalu j u privatna last. le, naj bt se glede minimalnih ■ - - 1 plač vršila javna zaslišanja, - Šivati mi zato ne pust., kHra]a ndjo - je rekla začudenemu sodni- ^ tjsti ve(,,r ar(,ti ku, - ker prav,, da se pri si- ^ MMl{ ^^ vanju strasno neumno držim. Bockiug je hU .^ojeea-no --milijonar, pa je sčasoma zn- .,..»« pravil vse premoženje. Ker j" Nasprotmkl vojaške bil skoro -neprestano pijan, s< službe je žena ločila od njega. Pozno V sedmih ameriških drža- ^ * JP večkrat pisal, da bi jo vali bodo kmalu zgrajena de- rad V**} j" «°7°ri1 lavska taborišča za tiste mlade mu ni n,kdar odgovorila. ljudi, ki se 'branijo iz verskih razlogov obleči vojaško suknjo. To so v prvi vrsti Kvo-kerji in menoniti. Vlada jim ne bo vsiljevala vojaških uniform in orožja, namesto toga bodo pa morali delati. Vojna poročila Angleži zavzeli Derno Po poročilu iz Kaire je padla tretja večja italjan*ka trdnjava Derna, 175 milj zapa-dno od egiptske meje. Trdnjava je paosadki v Derni in mu je blo naročeno, da organizira novo bojno črto, da obvaruje Bengazi. Koliko vojakov ima maršal Graziani za obrambo Bengazi-ja, ni znano, toda po mnogih porazih bo v celi Libiji komaj še kakih 100,000 italjan»>k:h vo- delavska tajnica je pa zahtevo zavrnila, češ, da za javna zaslišanja ni dovolj časa. Pri s voji odločitvi je Mrs. Perkins predvsem vpoštevala določbe Walsh-Ilealyjevc postave. tudi konec nemškega gospod -stva v Evropi. Nemčija bo izpustila francoske ujetnike Nemčija bo ugodila prošnji železnice v privatnih rokah, francoske vlade in izpustila'so imele vedno primanjkljaj. Železnice bo upravljala posebna državna ageiitura, v kateri bo nameščenih poleg u radnikov prometnega ministrstva tudi nekaj bivših železniških ravnateljev. Ko so bile FRANCOSKI VOJAKI NA STRANI ANGLEŽEV "čistila" zavzeto trdnjavo, je | j ako v. Polovica teh se naha-mehaniz rana armada takoj j ja okoli Trlpolisa ter straži Tu-pričela prodirati proti Benga-1 nizi jo, kjer ima general Max-ziju. Poročila, ki jih je prejelo ime Weygand močno armado, angleško vrhovno poveljstvo,' Druga polovica pa se nahaja pa pravi, da se bodo Italjani v raznih krajih Lkbijs'ke pu- vstavili med Derno in Bengazi jem. Italjan&ki ujetniki so tudi povedali, da je general Anni-bale Bergoazoli, o katerem so ščavc in proti njej prodirajol sedaj Angleži. Pa tudi v Eritreji prodirajo Angleži vedno dalje proti A gordatu in Barentu. Na nekem /Vngleii napačno poročali, da kraju &o že 75 milj v Eritreji. i 2 h M m* % t _ - - . .. m- Predloga, za deportacijo Harry Bridgesa Zbornični odlmr za naseljevanje je priporočil sprejem predloge, tikajoče m; deporta-cije Ilarr>- Bridgesa, (CIO organizatorja v zapadnih državah. B rid gosti so očitali, da je, oziroma da jo bil član komunistične stranko, ueovrglji-vo mu pa toga ni mogel nihče dokazati. Bridges je avstralski državljan. Slično predlogo za deporta cijo j e sprejela poslanska zbornica 7fi. kongresa, toda se-nat jo je zavrnil. Predsednik zborničnega odbora za naseljevanje, demo kratski kongresu i k Dickstein iz New Yorka, je trdno prepričan, da Bridges ni prišel postavnim potom v to deželo. Franoonke čpte, ki so se nahajale v Siriji, so prišle t angleško postojanko v sev. Afriki, Vojaški vlak se je iztiril Dve milji severno od San-dersville, Miss., je skočil s tira vlak, s katerim se je vozilo 235 vojakov v Camp Selby. Kurjač je bil na mestu mrtev, 21 vojakov je bilo pa po- Dvojčka pred sodiščem Frank in (Jeorge poe \ 1 mington, Mo., sta stara 74 sta si na las podobna in t>i enako oblačita. Te dni »ta bila |w»k!ie;ina / pričo. — Prvi bil za i ; George. Ko jt» oo'r»o. Sodnik jo poklical Krati kri — Nak, on mož pa ne 1 »f» 7»*"» čal za dva, — je vzrojil -o-i-nik, kf» 'i je prieo natančni« <» gledal. Hekel sem, ,\.t pripeljite Franka. — Jaz »eni Frank, j«* / 1 t rje val pričcvalee, <«'. zapadni obali. Po njegovei mnenju mornariška akademij 1 v Anna|>oliH ne zadostuje. Na mesto, e zdi Johnsonov predlog povsem u-mesten, in kot se sliši od raz« nih strani, bo nedvomno sprejet, LAS RABOD A" — New York Friday, January 31, 1941 781 ANOVL JEN L. 1893 GLAS NARODA" _(TW Of THE fOfli)_ President; J. Lnpriw, Sec. — Place of business of the of above officer«: 216 WEST IStb 8TBEET, NEW YORK, N. I. 48th Year - ■Qlae Naroda" la leaned every day except Saturday«, Sunday* and Holidays. Subscription Yearly $&—. Advertlaement on Asreement. ! Se < ilo leto velja Uet ea Ameriko In Kanado 9«.— ; sa pol leta (3.—; lea 9UM. — Za New York aa celo leto 17.— ; ca pol leta S* JO. Za lnaaenutvo ae celo leto 97.—; aa pol leta $3JS0. Mlaa Naroda" lakaja vsaki dan laraemU sobot, nedelj in praznikor. NABODV 21« WEST 18tk STREET, NEW YOI i: CHeleea 2—1242 N. T. Pismo iz Ljubljane Metaxas Grški diktator general John Metaxas, ki jo umrl v torek v Atenah, je imel zelo burno preteklost. Že leta 181)7 so obširno pisali o njem. Takrat se je namreč odlikoval v tur-ško-grski vojni. Domovina ni bila vedno zadovoljna ž njim. Dvakrat je bil izgnan zaradi revolueijonarnih delavnosti. Toda živel je dovolj dt»ig<>, da jo v« le jat vil svoje vojaške znanje in izkušnje proti iaškim napadalcem. l"mrl je kot najznačilnejša osebnost moderne grške zgodovine. Metaxas je bil diktator. Vladal je sirogo iti neizprosno. Ugovora ni trpel. Njegova jo morala vedno veljati. Napram svojim političnim nasprotnikom ni poznal milosti. V prvih dveh letih diktatorstva je izganjal iz Grške nad sto grških liberalcev. Brezobzirnos-t je bila najznačilnejša poteza njegovega značaja. In baš brezobzirnost mu je prišla prav tekom laško-grške kampanje. Lahi niso naleteli na dremajoeega Metaxasa. Ivo so začeli pred dobrim letom graditi po Albaniji vojaške ceste proti gnški meji, jim je začel pripravljati Metaxas primeren s-prejem., Proučeval je razmere ob grško-albairski meji in načine, ki »o se jih posluževali ljahi v španski državljanski vojni. Ko je vse natančno proučil, je odločil: ('e se nam bo kdaj treba boriti z Italijani, s» bomo borili ž njimi v gorovju. Napočil je odločilni dan. Sovražnika je pustil napredovati skozi Pindus skoro do gorske prestolnice Janine in do macedonske cente, vodeče proti Solunu. Takrat je pa poslal proti njim svoje najboljše vojake—evzonskc gorjane. Branilci so zasedli višine, izogibali so se pa dolin in planjav, kjer »bi Lahi lahko razvili svoje mehanizirane sile. Z višin so i juto napadli ter kaj kmalu jKignali iz Grške zadnjega Italijana. Borba se je nato nadaljevala in se še vrši na albanskih tleh. Vse to se je za vršilo p«) Mctaxsovein načrtu, ki ga je že davno prej izdelal. Vojaške operacije je vodil sam, neo-r.iraje se nn generalni štab. To mu je bilo kaj lahko mogoče, kajti ni bil samo ministrski predsednik, pač pa tudi vojni, mornariški in zrakoplov ni minister. Star je bil 69 let. Po zunanjosti je bil bolj »ličen pro-•so. ;u kot pa vojaku. Ko je leta 1937 zatrl drugo revolucijo na Grškem, je n„ ^ vlada naznanila, da bo do smrti ministrski predsednik. Po * istem ni bilo nobene vstaje več, toda liberalni elementi niso mirovali. Metaxas je bil |M»tde>et let vojak, kajti ko mu je bilo devetnajst let, je že dovršil grško vojaško akademijo. Po turški vojni je štiri leta študiral v Nemčiji na Pots-damski akademiji. Po povratku na Grško je pet let poučeval v neki vojaški šoli, nakar je bil nekaj časa svetovalec vojnega ministra Venizelosa. Z Venizelosom sta se leta 1913 sprla in si postala zagrizena nasprotnika. Leta 1913 je postal Metaxas načelnik grškega generalnega štaiia, pa je dve leti pozneje resign i ral zaradi grške Noludeležbe pri zavezniški dardanelski kampanji. Pregovorili so ga, da je s|>et prevzel naeeUtvo nad generalnim štabom. Leta 1916 je vnovič resigniral in izstopil iz armade. Leto kasneje je moral zaradi političnih mahinacij zapustiti Grško ter je živel v izgnanstvu do leta 1920. Takrat se je vrnil, toda tri leta kazncje je moral zo|>et bežati, pa ne za dolgo. C*b svojem povratku je prevzel neko ministrsko mesto. Leta 1933 se je zameril stranki, ki je bila takrat na krmilu, ker se je zavzel za obnovitev monarhije. Navzlic o-čitkom, s* katerimi so ga obdajali politični nasprotniki, je vztrajal na svojem stališču. I^eta 1935 se je vrnil kralj. Leto kasneje je bil Metaxas že ministrski predsednik. Ko so leta 1936 pretili komunisti z generalno stavko, se je Metaxas » kraljevim dovoljenjem proglasil za diktatorja. Izza onega dne pn do svoje smrti je bil navplivnejša o-frebnost na Grškem in na Balkanu sploh. Metaxasu bo težko dobiti vrednega naslednika. V Italijanih se je |>orodilo novo upanje, češ, zdaj, ko Metaxasa ni več, nam 1k> šlo lažje na Balkanu. Najbrž se motijo, kajti z Mctaxasovo smrtjo ni bilo konec borbenosti grškega naroda. 'Medtem ko vas je poletje mučila huda vročina, imeli >mo tukaj prtcej hladno in deževno vreme. Posledica temu je bila, da je rast vsega rastlinstva skoraj za en iikcsec zaostala in da imamo v splošnem' jako slabo letino. Posebno so bili prizadeti vinograVli, triko da je pridelek vinske kapljice za tretjino manjši od lanskega. Radi tega se ji* ne samo vino, anfpak tudi vsi drugi pridelki jako podražili. Postala je neznosna draginja, ki je deloma utemeljena, deloma j- pa poslo-diea veri žen ja ki ga sicer vlada z hudimi denarnimi in zapornimi kazni jako spodbija, toda dosedaj le z malimi uspehi. Zaradi liude draginje vsi sloji zahtevajo povišanjv mezd, itd. Država je ugodila vpokojen com in uradnikom, . ki nimajo nad 3000 din mesečne plačo, po-višieo njih prejemkov. Saj bi bilo še človeško, ako bi cene poskočile samo za 20 odst. ali 40 odst.. toda nekatere c» ne so poskočile na 100 odst. Jugo-s avija prideluje vsc.ga v obilici in ni navezana na uvoz. radi tega izziva draginja v vseli slojih veliko nezadovoljstvo. Kad ar gasilci v paradi nastopijo, nosi tako veliko čelado, da nlu vrat prikriva. Na Vrhniki že dolgo nisem' bil in Ti od tega Upega kraja ne vem nič poročati. Tudi ne vem. ako tam Še eksistira iso'a z enajstimi razredi. * * * T 'A eljeniški komisar Franc Fink je dovršil sedemdeseto leto in je bil razrešen svojih dolžnosti. Kolikor mi je znano, ni dobil nikakega priznanja, četudi je bil mož uradnik, ki j« imel veliko srčnega čuta za na še izseljence, kar je mnogokrat pokazal. Veliko izseljencev ki so se vrnili v domovino, je navadno pripeljalo svoje revno pohištvo iz tujine seboj. Tre-ba je bilo plačati vozni no, toda kje vzeti denar? Bil je komisar Fink. ki se je pri železniški upravi zmore i potrudil, da ni bilo treba plačati na želez niči prevoznine. Vem pa. da so jo večina izšel j« neov imela denar zašit v spodnjih hlačah. P»il som. tudi priča, ko so trije potniki prišli pozno zvečer v hotel M.iklič in niso imeli v svojih potnih listih dovoljenje iz-•seljoniškoga komisarja za od hod. Kajstoriti? Vedno vljuden in postrežljiv lioteMr Mik-lič jim jo rekel: "to bomo žo naredili," in so sani podal ob 11. ponoči na 'dom komisarja Finfka. ki jo vstal iz postelje, *el v pisarno in prinesel štain-piljko in uredil potrebno, da potniki niso imeli zamude. Takih in enakih reči. bi lahko še nfnogo navedel. Služba izseljen i škega komisarja zahteva celega moža. ki no dolnjo samo po postavnih, mrzlih predpisih, ampak mora imeti tudi mtnogo srčnega čuta. po--ebuo za tisto izseljence, ki ><• podajo prvikrat v tujino s Ire- BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1941 Peter Zgaga Stari vojak. ----,—i— U Cena • poštnino vred. KNJIGARNA Glas Naroda" 216 Weat 18th Street New York. N Y kar" v Olevolan'dm. Ohio, tor bila vzorna učiteljica pri vs< h iirrah amaterjev v Now Yorku. Igrala sta ona in njen prvovrstni partner Mr. Rainer Hlača igro " Amcrikanec" tako dovršeno, da jo tudi Ihizo in Pes sart nebi zamogla igrati z boljšim uspehom. Sin Rafael Danilo je dobro znan v Cievelan-dn in pa posebno v New Yor- Ruski general Bagratin je bil vojak od nog do glavo. Pravijo, da niti v mirnem času ni hotel spati v postelji, pač je pa tudi pozimi, oblečen v kožuh, poleg ognja prenočeval. In junak je bil, da je sovražnik že ob njegovem vztre petal. Pa še z nečim drugim so je fKistavljal — strašansko dol bilo v vsej Rusiji daljšega nosu kot je bil Bagratinov. Ko je bilo Bagratinu že sedemdeset let, ga je-hotel car vpokojiti. toda Bagratin se ni dal. Za vsako ceno je hotel živeti in trpeti s svojimi vojaki. Dali so mu torej poveljstvo imenu nad nekim malopomembnim vojaškim oddelkom. Rusija je bila v vojni, sam imel je namreč j ne veni, s kom. Bagratina so g nos. Menda ni [srbele pesti, da bi se spopadel pa pastorka Fraiflca Kobeta. 'V Donržaiali jo unlrl Josip OberwaLder po hudem trpljenju. Zapušča ženo Heleno, roj. Cerar in sinka Jožefa. najlopšem in najbolj na- popi s sovražnikom, toda nič in nič. Njegova četa ni niti napadala niti ji ni pretila nevarnost. Življenje v taborišču je bilo dolgočasno. Nekoga dopoldne pa pridivja na penastem konju k Bag ratinu mlad adjutant in mu vos zasopel naznani; — Go>pod general, vrhovni poveljnik je j za po veda I, da se moramo takoj Prijatelj Mr. Zeleno e vendar zopet prilezel iz jazbečeve luknjo, .lože, hvala Ti lopa, za tvoje zanimanje za mojo ženo in mene. Šle tlačiva zemljo s svojim mehom četudi ni zdravje posebno za'dovoljivo. Kot prijatelju rodbino Kranjc iz Most Ti naznanjam, da je hčer ka Rezi k a, ki jo bila omožena z nekim zobotehnikom, po dvoletni bolezni na raku, žo pred poldrugim letom umrla. Prijatelj Riodl so dobro počuti in posebno, kar ima novo zobovje, pri jat i i j in Tvoj "krie:r>kamii-rad" Polde Zupančič Te lopo pozdravlja. Godi so mm prav inborn th. M i nn.. in dva sinova in gostilničarja istotam. ter mnogo vnukov. V Ljubljani jo umrla ugledna in splošno znana trgovka in po- prednem trgu v Dravski bano vini, Ribnici, je umrl posestnik j umakniti. Sovražnik, desetkrat gostilničar in trgovec z lesom močnejši od nas, nam je pred nosom. zastopnik. -z- * . * (Zadnjič sem srečal gospo Tončko Por, ženo kapetana Pela, sestro Miss Helene Kapla v New Yorku. Seveda me je vprašala, ako imam kaj novic iz Amerike. Povedala mi jo, da letna mati Helonoe jako želi. da bi se naj vrnila v svoj lop dom na Vini pri Domžalah, kar jo pa v -odanjih časih sove'hi nemogoče/- Pošilja ji -voje in materino iskreno pozdrave. sevstnica gospa Marija C< -niko-Naj navidem zopet nekaj j va, vdova po Ivanu Cesniku, ki smrtnih slučajev. .je bil rodom iz Crnonrtja ter si V Ljubljani je umrl v staro-!je s trdim in vstrajnini delom sti r>3 let magistratni svetnik urotlil lopo manufakturno tr- v Ljubljani. Italjanald napadi v Albaniji odbiti Kakorhitro so Italjani v Albaniji izvedeli za smrt mini« ptfskega predsednika generala Metaxasa, so pričeti z močnimi protinapadi, ki pa so bili po zagotovilu iz Aten "vsi odbiti. Nekatera poročila celo pravijo, da se Itaijani selijo iz Tepeienija. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh k rit if ni ti fesih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eenl. — Naročite sa fie danes! r i H; ki i Velikost 9H x 14M infer 4E velikih strani; 32 harvanih »emljerldov tnjlh držav In 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih dr« žav; 45 svetovnih slik popolnoma o- zna^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. N«JnoveJ5i zemljevid kaže celi svet In tudi: BAZDELITEV POLJSKE MEH NEMČIJO IN RITSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO KUSKA MEJA Cena 25 eeiftov Pofiljite svoko v soamkah po /3 __oz..p»2 centa.< , —----------- ' - •_la_-_£_____ Posebnost : HAMMONDOV ZEMLJEVID, Ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izpolnite in poSljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejual vojskujočih ae drŽav, kakor bpdo prekanjene po sedanji vojtfl. NaroSte Atlaa pH: GLAS NARODA ti« WEST 18th STREET NEW IOIK. N. £ V' "-eptembru §ta praznovala zlato poroko gospod in gospa Danilo. Oba sta upokojena igralca ljubljanske drains in sta bila inieiaterja. Gospa Danilo še veekrat arostuje v ljubljanskem trledališeu v veejih vlogah. Zlata i»oroka med slovenskimi igralci je pač redek primer. Gosjja Danilo je bila rojena leta 1860. -o«pod Danilo pa leta 1858. Njuno delo na u-inetniškem polju je znano šivom Jugoslavije, pa tudi med ameriškimi »Slovenci. >aj je bila jrospa Danilova nad dve leti režiserka pri društvu "Ivan Oan- PONUDBA: Izobraženo dekle, dostojnega stal išča s službo in pri hran kom želi znanstva s Slovencem starega 30—35 let, rojenega v Ameriki z dostojno službo ali trgovino. Le resne ponudbe naj se oglase pod imenom: "Priložnost", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y. (2x) dr. Riko Fux, rojen v Metliki in vim t Sokol. BiJ je med Slovenci splošno znana osebnost. Vsi naši fantje in možje 17. re- irovmo Tudi v Ljubljani je umrla gospa Milni Kavči«'-, roj, Rozman iz Novega mesta, stara 80 Bagratin se razkorači pred njim in ga uahruli: — 1'raviŠ, da nam je sovražnik pred nosom? Pred riga vini Ilirom.' <'e je pred tvojim nosom, dobro, se bomo takoj u-makuili. ('e je pa pred mojim nosom, pa lahko še do jutri po. ••a kani o. . . Majhna zmota. gimenta Janezov, ki .«o garni- i let. Kdo izmed starih novome-zirali v Ptuju, in Judenburgu. m-jihov ne bi s»- -(jxnunil gostil >e ga gotovo -pomnijo, kjer je|ne Rozmanove, kjer smo preži-kot rezei"vni nadjx>rcr-iiik rešil veli toliko veselili uric v iuez marsikaterega kranjskima .Ta skrbni mladosti, neza ne samo pred 'špangami* ali pa še pred kaj hujšem. Njegov brat Karel, prvovrstni telovadec se nahaja kot telovadni učitelj nekje v Aun riki. Svo-ječasno je bil telova«lni učitelj čeških sokolskih* društev v> New Yorkn na T^ast 72nd St.. •V Ljubljani je umrla gospa Ana (V sen. rojena Latznik. Dočakala je H4 let. Umrla je na prčni vodenici. Na Knipi, fara Romič je unirl mlinar Ivan Tt'upar, -tar 77 let. in rečejo: ''Kaj za Bil je več let v Ameriki, kjer,011 Pr- ■ • Pnnko,t Iia kl*'e zmjraj v viso-jkim glasu voščilo "Happy I I Birthday, Happy Birthday!''" Navadno si dovoljujem šalo v kaki gonilni in potegnem pod mizo vrvico. Prijatelji, ki sedijo okrog mize. pogledajo pod kopališče pri sv. Dubu. V svojem zadnjimi dopisu o- V Bakovžlakn pri Telianili pisuje prijatelj Zelene dmžab je unfrl moj součenec Rev. Jože i ni večer delegatov J;S.X.J. v Sigi, župnik v pokoju. Ko smo j AVaukegan. Tli. Ta Jednota se pred mnogimi leti trgali hlače ima zahvaliti za svoj i/.vanr^K na gimnaziji v Novem mestu, I nI naipredek svojemu zavedne-je bil prvi tenorist, kakoršne-lmu članstvu, svojentu zmiraj ga n^u skoro ni bilo para. Sti-. dobro izbranemu odboru in iz rinajst dni pred njegovo zlato (vrstnemu uradništvu. Kakor mašo ga je zadela kap. j opisuje prijatelj Zelene, je ho- V 88. letu svoje starosti je tel na tem prijateljskem sestan-umrla v Žabji vasi pri Novem ku tudi on spregovoriti par be-rne'stu gospa Ana Kobe, roje- sed v imenu "Glasa Naroda", na Nicfergal. Zapušča hčerko --- - in sina, v Ameriki, Toledo, O., . (Nadaljevanje na 4. str.) NOVI UMETNIŠKI MUZEJ V WASHINGTONU V Washingtonu bo v kratkem končano delo na novem pošlo pju National Gallery of Art, za katero je zapustil potrebni denar brvši zvezni zakladničar Andrew W\ Mellon. Ženski, po.-ebno če je ves , prav posebno pametno pametne ne. To. kar vam bom povedal, jc resnična zgodba. Sele dobro leto je bila poročena. Mož je bil izredno dol km ž njo, dosti ie zaslužil, skoro ves denar ji je dal. pa se ga le !ni mogla |K>vsem privaditi. Yča-i >*e je celo pokesala. če mu ira je vzela. Od jutra do večera je bila sama doma. Stanovanje je hitro pospravila, za kuho je inula dovolj ča*a, zato je pa cek* dneve pri oknu presedela. Zadnje dni je bila {»osebno razburjena. V blokn je vrš 1 sluižbo nov polieman. Na«l še .-i čevljev visok, vitke rasti, temne polti. Prisodila mu je kvečjemu šestinet let. Joj, kako je bil čeden! Ko e je hotelo zvrteti pred očmi. — Ne, ni ga, — mu je odšepetala. — Kar notri stopite! Brez skrbi! AS KraitdDl"- New York Friday, January 3L, L941 VST AND VL JEN L. 18» P. VALUES: ivl jenska modrost lil tscikV sem i ed no je k takrat ^e mlad in tudi ženske, ki jim ugaja bro-1 zanje mu bo blagodejno, ker e na obisku pri sta- .talnosl. Toda te so preveč ra-prebrisani dami. finirane in so v manjšini." nji tudi gospod uw'Svctujefe mi torej, naj bom enega vedenja in ponosne-'grob!" \ domišljiega obraza. Go- inja je naju seznanila. n»o, da v občevanju z j otoškim i izadeval sem si biti vlju-jnikoli ne poeabite na to. kar in prijazen, da bi bil ne-(iutcnruji/te vi osebnost in da jo um im> preprečilo odpreti vrata neči motnost i spod tike. Nečimrnost! Tu je kamen spod tike. Hlad mož ste. ki postaja **Tega ne, svetujem vam sa- znan v literarnem svetu." iHvala lepa in to pot brez iro-nije. " ** Dobro torej. V občevanju •u v see. Dobro smo se včasih tudi pokažete." |s >vojitui tovariši vsaj X stikih 'Lli. Bi o je nekaj trenut-; "Svetujete mi torej ponos dnr/abne uglajenosti ne nak n i si ene veselo-1 i in šalji-) "Ne svetujem vam ga, ker kraiuiljanja. 'bi bilo t«> odveč. Mnogo se go- jončno j«« nnož vstal in se ,vori o moškem ponosu in simo-lovil. Od gospjodinje se je j zavist i.. soju pa v svojem (lovil z izbrano in iskreno življenju, ki traja že precej j per pa če se vam bo posrečilo [idono-tjo, meni je pa samo dolgo, srečavata samo pokorno! za slovett na literarnem l»olju Kake padajo bombe 1 KJe je letalo prejelo povelje, naj določen Objekt napade z bombami. teh bonib ne sme odvreči šele nae sprožiti že kakšna 2 k ni pred ciljem. Vzrok je v tem, da imajo iz-trelki v trenutku, ko so sprostijo z aparata tudi njegovo brzino. Bonsba so gilblje tedaj tudi z brzino 300 km na uro v vodoravni smeri. Giblje so pa prav za prav v dveh snie-rili v smeri poleta in navzdol oziroma v komponenti obeh gibanj. Obe gibanji oziroma njiju komponento pomerjavalna optika avtomatično izračuna. tite na težke ovire. Literati so:T{l optika inin ;sto nai^0 ka_ mehkega značaja, njihova duša] kor niorilec in muhtt lla ptl5k; je plemenita, oni znajo prikrivati svoje vtise in čustva. Si- no in malone drzno poki-;mi*:'ke. Moški, sloveči po svo-i glavo, kar me je t* z jez i I o. (jem ponosu, bi postali pohlevni ispodiuja je uganila, kaj sej vjričo vsako žensko -eveda v meni in vpraša a me je: med štirimi očmi, samo če do-\li mi dovolite povedati l>e za to nagrado prod občin-i.i o vašem značaju." Istvom. Pripravljeni bi bili se- "Prosini, milostiva. kar na Isti kot lokaji na kozo kočij, >a-z besedo." ino da bi J'iudje verjeli da se- Co. dragi prijatelj, opozori-!de v kočiji." is moram, da -teza mošk»-| "Ifvala lepa za nauk. koli-reveč prijazni." j kor je nteril na mojo glavo.** vaj mislite s tem go-pa?'M **Niseui mogla meriti na va^. vprašal in malo zardel. Dejala >om, da jo vaša prijazne ustrašite -e. pa tudi u- no*t. pretiran« in rada bi va> ni no -meto biti. Nočem jizloeila.' da iutate ženski značaj, "l;iuW.nivo*t jo vendar iz-lie pa trdim, da nekoliko pre raz ljubezni do bližnjega*' — rate glede vljuMuosti in sem ugovarjal. >/.n«w-ti d<> ljudi, in da vam **l*rav pravite! B«»dite Ijti — ašii to v življenju pou:o>to heztiivi iz najfiliov krščanske ijetno-ti. Me ženske 1110- ljubezni in nikoli ne boste imeli n hiti všeč za vsako cono. (»ovodn obžalovati to — kar e naša uso.la, glavni povod malo urej. a-ega življenja in uspehov* ži- no pokaže; smo namreč pozor-fenje vas moških pa lahko nejši nego si mislimo. Ko člo-pešno teče tudi brez tega. v«>k. s katerim irovorite, spo-moški imate inltre- na tem, zna. da izvira vaša ljubeznivost vas ljudje s|>oštii jejo, da -e \y. k^čan-ke ijirbezni, da ira s boje. Toda čemu bi bili jpoštniete in ljubite kot svo;e-ijazni, vljudni!" Iga b'iznjtga, no pa zato. ker je "Izvzomši v'judnosti do/nan bogataš, minister ali ire-nsk/* Ineral, bo vse dobro. Gospod V. "Seveda, izvzeiivši vljudnosti j bo v svoji duši nekoliko osva-na-. Vendar so pa na -vetu!močen in ponižan, toda to poni- SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI [7" I I :: ZA LETO :: Koledar 194 j Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo~pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenie Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Posebna priloga: ka Blaznikova Pratika za 1. 1mi vas bod o vaši tovariši spoštovali. kar vodo, da cenijo tudi -ebe. če cenijo va«<. Kaj p« diu-'r\ ljudje? Literarni scvet je sa mo gorčieno zrno v tej osrromni bointboniori v kateri živimo. Na svetu je mnogo mrkih in grobih ljudi, ki ne znajo prikriti svojih strasti ali l»olje rečno svoje nečimernosti. Pra* iiočimernost jo strast, ki vse diuge obvladuje in duši. Po-sebno novopečonui "odlicniki, ljudje ki -o šele včeraj ol.oga-teli ali so dokopali do moči. niso v občevanju z ljudmi ^»sobno nežni in plemeniti. Taki ljudje so drzni in naduti, kakor osvobojeni sužnji, oni ohranijo v reu o >eziiani1o s takim človekom, bankirjem, bo" gatim -tricom iz Amerike, ali prciiJožnim zasebniktnu. Prvi hip podleži- vaš novi znanec go-nu drnžnosli. ki tiči globoko v vsakem človeku. Morda mu imi askalo. da -e je -oznanil s človekom. ki je njegovo ime splo-no znano. Zato 1h» z vami prijazen in vljuden. (Vz nekaj časa va- pa sreča, na ulici, ne pozdravi vas in c do p roe so obrne. Znova ga -crečate in zopet vas no opazi, ali pa vas oši-110 - hladnim zaničljivim jnigle-doni. Presenečeni boste, razumeli ne boste izpreniemhe. ki je nastala v tem človeku, toda stvar je kaj enostavna. "V njegovih možganih so je najbrž porodilo suniničenjo; mor00 km, kar liani da v 10 sekun'dab 830 111 doltro projro. Po 20 sekundah je bomba opravila /e m proti tlom in lf>(>0 v smeri poleta. |)o ;»0 sekundah jo padla 44>50 111 globoko, v smeri poleta pa 2500 ni. fe leti letalo v višini 4 m. bo treščil izstr« lek po sekundali. Tstočasno bo opravila v smeri poleta okroir-lo 2.-1 km. Pri teh računih pa seveda ni-1110 upoštevali zračnega upora, talco da so štovi ko v prak-i nekaj drugačne. Zračni upor je odvisen od oblike bombe in i« torej različen. Zelo važno jo vedeti tudi za močili smer vetra., kor oboje vpliva na progo, ki jo bomba preleti.. (Medtem ko mora bombni strelec upoštevati Vse te čini tel je. je pilotova naloira ta. da izvede različne vrsto napade, kakor mu voli povelje. Pri tem razlikujemo napad v vodoravnem letu v veliki višini (za to vrsto veljajo /tovilko, ki smo jih zgoraj navedli) in napad v majhni višini. 5 m nad t lami. Takš< n napad jo zelo težko od- biti. Če leti stroj z brzino 300 km na uro, opravi v se'kundi 83 m. Preden ga obramlbno topništvo dobi tudi na muho, je .letalo izginilo že za najbližjim gozdom ali gričem. Za odmet bomrh se dvigne pilot v višino kalkšnih 50 m, da bi ga pa ne zadeli drobci lastnega izstrelka — saj je v trenutku razpoz-ka -koraj navpično nad mostom razpoka — opremljajo bombo v tem priurteru z majh-!ninii padali. I jPoebna vrta napada jo napad v stniKflii letu. Pri tej vr-|sti napada leti -troj v veliki vi-|šini do objekta in se sko-;raj v navpični smeri spusti j proti njemu, nekoliko trenut-kov pozneje pa sprosti bombe. j('im so homthe spuščene, se a-Iparat Mvi-gno in pilot skuša čim hi troj. dospeti v višino. Medtem letijo lionibe v -meri. ki jim jo je dalo leta'o, proti Objektu. . Njih brzina ob do-spetku je silovita, saj je sestavljena iz lastne padne brzine in j iz brzine letala v trenutku, (sprožitve, a ta brzina letala jo (bila spet velikanska, ker jo je 'povečalo padanje letala v navpično smer. Lahko misli-ii'jo, da jo učinek bomlr , ki prileti s takšno -ilo, vse večji nego običajno, razen toga pa bom-jha s i <411 meje zadene določeni lobjekt. Za te napade u]K»rab-Ijajo večinonfa y»osrbno vrsto letal, ki jiii Xonrei imenujejo "Stuka". Ta letala imajo posebno zavoro, ki skrbi za to, da j bi brzina padajočega letala rtf* 1 presegla neke določene moj , jkl bi je posadka ne mojrla več I prenesti. Obenem jo letalu na 'ta način mogočo približati s objektu še Iwilj. kajti drugače bi -se moralo ponovno dvrnriiti dosti prej. I»onpretnosti. hladnokrvnosti in znanja. Vsako sestre-ljeuo boitibno letalo m jx)meni zato samo izgubo materiala, temveč Š,. bolj oirčutno iz-jrubo izvežbanega moštva, ki -e tla v daljšem času nadomestiti 110-go izgubljeno letalo. sa 1. lMly Veli-15MI, in Priročni At-- vsč skupaj in toploto značaja, temveč prizadevanja pridobiti si naklonjenost z gotovini namenom. T11 takoj začno -mntničiti človeka ter postanejo oprezni. Vodno morate biti mkoliko hladni, nedostopni in gladki kakor jegulja, ki se labko vsakomur izmuzne. Če hodite po ulicaii. se delajte raztresenega, na sestanke ne hodite vedno točno, ne vračajte vseh obiskov. . . '"Vi se smejete? Razumem, da so t osmešne malenkosti, toda me ženske ne poznamo nič drugega. Sicer pa, kamenček "ki pride med nogavice in čevelj, je tudi malenkost in vendar dobro veste, kako gre človeku na živce in da mora ven." T)dbra dama mi je dal a še mnosro nasvetov in navodil, ki se jih pa ne spominjam več. Od tistega časa je minilo nino go let in večkrat sem imel priliko vzklikniti: O Solon, Solon! Toda delal sem ji krivico. Stara dama je vedela mnogo več od modrijana Solona. KEMIČNE NEVARNOSTI V OMARI ZA OBLEKO. »Švicarski lekarnar \V. Meyer opozarja v nekem >trokometu listu na nevarnosti, ki pretijo irumastim plaščem in furniranim oblačilnim ko>om v omari za obleko. Svoja izvajanja o-pira na večletno opazovanje in oksj »e ri 1 nent i ran je. Molje in njih zalego odpravljamo z lažnimi strupi, kakršni so naftalin, klorova kafra, paradiklorbencol, kafra 111 Še z drugimi strupi z večjim ali manjšim uspehom. Učinek jo tem močnejši, čim če£če takšne snovi v omari obnavljamo, tako da le v njej zra!k vedno nasičen s temi strupi. V omarah pa hranimo razen oblačilnih kcesov iz drugega blaga tu'di takšne iz gume, na SIVALKE — za zelo fine ženske klobuke v ■svetli delavnici in za dolgo sezono dobe delo pri: BERWICK HATS 54 W. 39th STREET NEW YORK, N. Y. ŠOLA ZA ANGLEŠČINO The College of the City of New York, 17 Lexington Ave, vogal 23. ulice ima poseben tečaj za učenje angleškega jezika za tujce, ki že imajo i-zo-brazbo, pa se želijo natančnejše naučiti angleškega jezika. Ta tečaj je pod nadzorstvom Miss Inez E. Reade, ki se že mnogo let ukvarja s poučevanjem tujcev v angleškem jeziku. Kdor se želi priglasiti za to učenje, naj se prijavi na 17 Lexington Ave., Room 826, na vogalu 23. ulice 3. in 4. februarja od 7 do 8.30 zvečer, al; pa 4. in 5. februarja od 2 pa do 3.30 popoldne. Pouk se prične 5. februarja. ! 1 'II i! J 1 i! DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN ................ $ 2.00 200 DIN................ $ 3 J5 300 DIN................ $ 5.75 MO din................. $ 9.00 V DINARJIH 1000 DIN................. $17.50 2000 DIN................. $34.00 5000 DIN................. $82.50 50 lir ................... $ 2.85 100 LIR .................... $ 4.85 200 lir .................... $ 0.20 rr t t p a tt 300 lir .................. $13.50 v likam 50« lir .................... $21.75 1000 lir ................... $43.00 2000 lir .................... $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več ča>a. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE GRDI-;«, za kar je treba posebej plačati $!.— V sled razmer v K v ropi ni mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakazali denarja v DOI.AIMIII, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : potniški o d d e l k k : :: 216 West 18tb Street. New York •BEiXii«^ '! li^HHUmCT'.. -kiJ«%E' illlll— Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno printer giitna>ti> površnike. \V. M< y in od njih nabnIme. Pri tem je vseeno, da li je notranja iru-ip-a prevlečena >i~ 1110. l,o kmalu začel pro puščati Tz tega sledi, da t«-li oblačilnili k< sov ne smemo hraniti v ouki-rah.ki so v njih sredstva zoper moijc. Beograjska policija je prijela nevarnega zločinca. I Po dolgotrajnem iskanju je J beograjska jjolicija naposled vlovila vloni/ilca. ki je v noči med C>. in 7. junijem 1041) odne->el iz tap' tni-ske delavnice Ilije Viikeliča žefzno Magajno, v Jkriterj j(. bilo 14*J.«HHf dinarjev 1 i 11 razni vrt+hio-tni jiapirji. Zločinec je :*,0 letni K«>sta [ Boirosav; jevič. Policija je pri-[jela tudi njeirovt> priležnžico in nek* ira pajdaša. Ko^ta Ho«jo-sa vi jevič je /e zgodaj začel z zločini in je l»il že kot 17 letnik 1 v ječi. Blagajno iz Vukeličeve 1 delavnice je prepeljal z vozič-[kom v Z' mun. kjer jo je razbil in prišel do denarja. Razmišlja' je. kaj naj z njim prične. S -vojim pajdašem *y kupil v TVogradn -tavbišče,. potem ]»a še pajdaševo hišo v Trign t«M' razne domače potrebščine. Ko j«» / mislil, da je popolnoma varen, mu io policija prišla na iti ira je spravila 11a varno, najbrž za precejšnjo dobo. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaslov* je razviduo do kdaj imate plačauo naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa lero. Pa nam prihranite ne[K>trebnegH dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate narotnt* no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnoat nam ali jo pa plačajte našemu zastopniac v V a šel u kraju ali pa kateremu Izmed ■astojmlkov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj aafilh rojakov naoljenih. Zasto[>oik bo Vam izrjčil potrdilo ca plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln JOLORAPO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftH Walsenburg, M. J. Bay ok indiana: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčUi Cicero, J. Fabian (Chicago, O5wro in Illinois) Jollet, Jennie Bamblch la Salle, J. Speilcb Mascoctan, Frank Augustln North Chicago In Waukegan. VlfM HARXLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplve* MICHIGAN: Petr >it, L. Plaakar MINNESOTA: Cliisholm, J. Lukanlch Ely. Jos. J. Peahel Eveterh, Louis Ooaia .Gilbert, Louis Vessel Hlhhing. John Povfle Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. If. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Brooklyn. Anthony Bfd Oowanda. Karl .Little Falls, OHIO: Barber ton, Frank /roba Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Resnik, Job« Slapnls Uirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumM* Youngstown, Anton UMI OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemiiugh, J. Brezove« Coverdale in okoUca. Mrs. Ivaaa Ropnifc Export, lm£s ai Farreil, Jerry Okurn Forest City, Maib KmIi Fr. Biodnlkar Oreensbarg, «'rsnk Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Polaats Krayn, Ant. Tauielj Ltiterne, Frank Balloch Midway. Joud Žnst Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton. A. H pen Tnrlie Creek, Fr. Sdrifrcr West Newton. Joseph Jovaa .. „ „ WISCONSIN. Milwaukee, West AIIIs. Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Leals Diamond villa, Joe KolleO Vsak sastopnlh •o. katero Je prejel DTIATi 'VLAI A u L A s NARODA"- New Tori Friday, January 31, 1941 : ROMAN :—: Francoski spisal: CIIAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. 6 VSTANOVtJBN L. 1« .-nraiin. Nikjer ni prebivalstvo tako neposredna priča vojnih dogodkov kakor naSi južni bratje v Bitolju, Prespi in Ohridu. Posebno je v grškem delu najži-vahnejše torišče italijanskih napadov zaradi mostu, ki veže južni del jezera % zaledjem. I Zaradi grmenja italijanskih letalskih bomb .-e tresejo tudi hiše natšega prebivalstva. Mnogo tujih vojnih poročevalcev se je zbralo v teh južnih krajih, da bi od tam lažje zasledovali potek grško-italijanske vojne. Izpod peresa od ličnega poznavalca Južne Srbije priobčuje-mo članek o lepotah in zanimivostih Prespe. . (Nad Bitoljeni se dvi^a mogočna kopa Peristera, po njenem pobočju pa se vije cesta proti Re-nu in še dalje k Ohridskemu jezeru. Ko se cesta prevali na Džahatu in se pričenja v serpentinah spuščati v dolino, kjer med .razsežnimi sadovnjaki sanja v svoji zaostalosti Ni si je mogla predstaviti brez izobilja, ki jima je bilo I>otrebuo. In sploh, ako ne ostane ničesar razen malih dohodkov njihovega posestva, ali 'bo tistih deset tisoč frankov vsaj toliko, da (bodo mogli od njih živeti? Zdelo se ji je, da obenem z njenim strahom narašča in se ;:rqpi njena ljubezen do svoje rodbine; rada bi jim jo bila na l;cu n»esta dokazala in jih kar v naprej rešila žalosti, ki jo je slutila. Predolgo se ji je zdelo do jutra, ko bo zopet videla ftarise in mahoma jo je navdala taka silna želja, da poljubi • .^aj maa dva, da se je ni nrogla ubraniti. Po prstih je odšla v sobo poleg svoje lastne, kjer sta spa-a oba. Ob luči ponočne svetilke, ki je razsvetljevala sobo — zakaj otroka sta se sdno bala teme — je Simona takoj zapazila, da v njeni odsotnost"1 nista bila ravno pridna. Poleg George-ve postelje je tik z istora dogoreval na svetniku konec sveče, na tleh pa je ližala knjiga s podobami v rdečih platnicah. Dasiravno mu je bilo šele deset let. je mali dečko, olila-rovan z rano razumnostjo, strastno rad čital in vstregal tej svoji .-trasti navzlic vsem prepovedim in ukrepom, v škodo svo- Re--an, se za hip poka- iem.ii shfcbotmmu zdiavju. 1 Nocoj je bil zaspal,, čitaje ne-!že v da,javi nted gorami zaliv kakšno Robinzona do,-zdaj pa je sanjal o nji, kajti gibal se je in modrega jezera; to je Prespa, največje metih najlepše in najzanimivejše mied južnimi jezeri, katerih vsako ima svoje posebnosti. iKo so na mirovni konferenci •e premetaval ter odrival pernice, v nevarnosti, da si iznova iiakoplje tudi nahod, od katerega je bil šele jedva ozdravel. Madeleina, ki je bila manjka, a nič manj neposlušna, je i;ila skrivil j vstala, poiska/a svojo punčko in jo |>oIožila k -ebi; nato se je tako trdno zavila v odejo, da je gledala sedaj izpod nje zgolj punčkina glava in je morala Simona napeti vse moči, predno je spravila tudi otrokovo na dan. Ta debela petletna rdečeličnica, plavolasa. kodrasta, zdrave barv t in mesnata, oboževanka vseh dojilj, je bila že dokaj težka, zlasti pa še v -voji neokretni zaspanosti. Z veliko ure»l>risanostjo je dala s ^eboj storiti vse, ne da bi odp;la oči; samo svoja nfala rdeča usta je nape a, kakor k poljubu. iKakor ostala rodbina, tako je tudi najstarejša sestra brezumno ljubila tega otroka, svojo krstnico, zadnjo med vsemi tremi in tem radost ne je sprejeto čim je nihče ni več pričakoval; popravila je njene vedno kuštrave lase in jo večkrat zaporedoma poljubila z globoko ganjenostjo. Nato je stopila tudi k Georgeju, ga ralilo pokrila in zavila in ga poljubila na čelo. Ni se prebudil, sr.um zadovoljno je zagrčal in >e obrnil zidu. Obadva sta sedaj mirno počivaa. na toplem, in sladko sanjala. Kaj je njima (dvema do tega, ako se zmanjša njiju premoženje — saj za sedaj ne izgubita ničesar! Kasneje se bosta privadila svojega položaja in tudi ne l>ostn mislila na to, da bi se pritoževala. In Simona se je zavedala obenem, da bosta vsepovsod nosila s seboj rado-1 in upanje, dovolj opravkov in dovolj veselja, da si osvojita vse ž vljenje svojih starišev. Oče in mati bosta pozabila se ostalo, ko ju l>osta videla odraščajoča, razvijajoča se in getovo tudi srečna. Madeleina je otxtala izvrsten značaj. Georges pa je trtdi kazal, da postane nekoč še odličen morebiti celo vcVik mož. Simona je bila v tem oziiu še zelo otrok in navzlic svoji resni naravi je bila vendarle hči vojega očeta. Bodočnot. iaprva tako temna, se je polagoma jasnila pred njenimi očmi. Ko je — poslednja v hiši — legla k počitku, e bila že od doma malodane navajena novega pogleda, ki se ji je odpiral v prihodnjost. Slikala si je, kako se bo dal stari grud urediti, da -e mati ne bo počutila preveč slabo, in premišlja a, kako bode lahko ob zimskih večerih igrali z župnikom in s soseMi soliist to igro je gospod d'Avron zelo ljutbil.----------•»" —----j- * Mimogrede je zagledala v duhu celo kraviee, mlekarje in iz- srednjem ™ku sedež makedon-popolnjene ometalčke. Neka stara dama iz okolice mesta carja Samuela, ki si je na Nnn'cs vdova nepremožnega generala, je bila nekoč, kakor so Mali grad sezidal pre- pravili, vzdrževala vso svejo rodbino > tem, da je pridelovala bolnico, na velikem otoku sv. in razpošiljala bretonsko maslo. jAhila pa veliko bizantinsko ba- . Delati bretonsko surovo maslo ni bilo niti težavno niti 7 nadskofovskim sede- nečastno. Trsta babica v časih revolucije je delala še vse * ~~ * 1 " * drugačne stvari, ko se je iz>elila v Haniburg. ^Pravijo, da sem ji podobna," si je mislila Simona ne brez ponosa. . i ( Njena poslednja misel, predno je zaspala, se je oklepala babičine slike, tistega odločnega in ponosnega obraza in tistih lepih, in finih rok, ki se vendar niso plašile dela. no središče močno razvitega cerkvenega in posebno meni-3kega življenja, srednjeveških Slovanov. Pred leti so za silo popravili cerkev sv. Petra s freskami iz 14. stoletja, vseh pa je bilo na otočju dvanajst. Menihi so živeli v tej samoti, pa še ta je bila nekaterim pre&um-na in preselili so se v posaxiuez-ne naravne ali uirtetne votline v strmih stenah nad jezerom. Ko so pred leti jugoslovanski mornarji pognnrno stikali po meniišikih votlinah, so v nekaterih našli ostanke fresk na živi skali, v eni pa v najtežje dostopni, se ie sončni žarek poigraval na belih kosteh njenega poslednjega prebivalca. V popolni samoti nad jezerom, kamor so prileteli le posamezni ptiči, je srednjeveški anahoret živel svojo mistično življenje. Prespansko jezero je na svojih obrežjih, v vaseh, na vrhovih, otok ill in pečinah imelo po statistiki nekega češkega raziskovalca 139 cerkva in 14 samostanov. ne da bi štel meniške vot-'ine. razsejane po vsej okolici. Se danes je več znamenitih samostanov na Prespi, najbolj znan med njimi je v Slivnici. Razen neštetih, je posebno »namenita eorkev v vasi sv. Ger-men (na Gnš-keon) kjer je bila nekdaj slovanska nagrobna plošča Samuelovega očeta iz 1. 908. Kasneje je car Samuel zapustil svojo idilično prestolnico na jezeru in se preselil v Ohrid, kjer je agraelil veliko trdnjavo z gradom, obenem pa je tja prenesel tudi nadškofijo. J)anes je Prespansko jezero mnogo manj obljudeno, kakor v srekJ-njem veku. Večletno turško gospodarstvo je tudi tukaj zapustilo sledove, vendar pa kolonizaseija ni dosti spremenila narodnosti prebivalstva. Na vzhodnem obrežju, A ^ . se polagoma dviga proti po- delili Evropo, so potegnili mejejbo^u peri5!tera ,o lepe vasi, ki preko Prespanskega jezera in' 0 jih modernizirali amerikan-dali največji del Jugoslaviji,|ski izycijenci s svojimi prihran-manjse zalive na zahodu Alba- ki in jim prinesli celo nepriča-J?™ ^ m Malo Pre>po|kovailo blagostanje. Vasčani pa Grčiji. Tako ^rme danes to- po dobri poljedelci in goje *a- PESMAR1CA "Glasbene Matice*4 Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moiki zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigami Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. v zraku. Morda so se sedaj izselile jate velikih pelikanov- v , . * - - -ki so v samoti nedotaknjene Rfvans®k 155 Connemaugh, Pa., -r-» . .... . PflPTl nair7.Arnf>1sill r»1 nV/X1T7 odo vršila mirov-da njeno bistvo, ozko zvezano na Pogajanja, so pa usmerjena s slovansko zgodovino, bo osta lo nepremenjeno prav tako, kot njena čudovita lepota. po vi z grško-italijanske fronte prav tam, kjer je vladal 20 let mir. D anasnje meje niso narodopisne, kajti tu in tam so prebivalci Slovani. Vsa krajevna imena so bila v srednjem veku in so danes slovanska, naj bo v Jugoslaviji, v Grčiji ali Albaniji. Jozero pa je bilo v Kakor se pogostoma godi človeku, ki deva naklepe za prihodnjo-1, je bila tudi Simona pozabila samo nekaj, kako začeti? i Predvsem je bila bistvena potreba ta, pripraviti gospodu d'Avron, da bi ubogal Osminove nasvete, k čemur ni bil videti niti malo razpoložen. Drugi dan je pn zajtrku večkrat govoril o svojih mingrel-skili fosfatih s pretiranim navdušenjem v katerem bi bilo bistro oko lahko zasledilo težnjo, da zakluši neprijetne spomine na slnočnji pogovor Kerr pa gospa d'Avron za fosfati ni karala posebnega zani.nania, dočim sta Georges in Madeleina poslušala z odprtimi u^ti, Simona pa je stavila nekoliko predolo-čena vprašanja, je o.lše! prej nego navadno in se podal v druž-bino predsedstvo, da dobi koga izmeU tovarišev in si, ako mogoče, še nekoliko [»opravi pogum Mama," je vprašala Simona, ko je otfešel, "ali se zelo zanašate hm to podjetje « fo>fati?" Oklenila je bila da vse zaupa materi, katera edina je imela dovolj vpliva, da pripravi gospoda d'Avron do sklepa; bala pa se je njene slaboživčnosti, in v svojo tolažbo je zaslišala njen takojšnji odgovor: MPrav nič se ne zanašam nanje!" Razvijajc svoje misli, je gospa d'Avron nadaljevala: 4 4 Vid rs, v^dno se čudim ljudem iz naše družibe, ako jih flišini govorili o pridobivanju denarja. V moji irt'adosti se rim) ha vi I i « taksnimi >tvarmi, dandanašnji pa so podjetja v »nodi, VMtkdo >e že meša vanje, i Celo tvoj oče me preseneča h fvojim praktičnim lu«»houi." iNadaljevanj« prihodu^) t ^ žem. Tu v Mali Prespi, ki takrat še ni bila »ločena od Goleni e, se je na otoku pred temnimi stenami južnega obrežja svetila bela cerlcev kot duhov- dje, pa tudi trto. Vasi so vse odmaknjene od jezera, kar pomeni. Via se je obrežje oddaljilo. L,e vas Nakolec je sJkoraj ob vodi in izdaja svoj most i ^carski izvor. Značilno je, da se prespanski kmetje ne pečajo z ri/brštvom; zato prihajajo čez poletje sam ohridski ribiči in .love težke karpe. katere potem na oslih tovori jo po vaseh in iz glasnim vikom prodajajo za nr^ko ceno. rPrespanske vasi vseli treh držav je danes prebudil iz drema vice grom topov z bližnje fronte. Jugoslovanske vasi na obeh 'bregovih zbujajo spomine na invazijo v svetovni vojski, ko prebivalci budno motre dosrodke na sosedovi kopnini in m Pošljite nam S 8 II in mi vam bomo pošiljali j S H I H GOZDOVI NA VEZUVU. Močnejše delovanje Vezuva v zadnjih dneh ograža velikopotezen in zanimiv načrt, ki naj bi ogfojeni gori v zvezi s pogo-zdovalno akcijo, ki jo je odredil Mussolini v Italiji, g pinijanii in robinijaimi klal zeleno zunanjost. (Pogozdovalna akcija se je začela v Italiji ,pred tremi leti, ko je Mussolini ukazal, naj vsadi-jo 10 milijonov dreves, da bi 1 dežela v bodoče ne bila več tako odvisna od uvoza tujega lesa. Po vseh krajih so tedaj u-rejali gozdove imperija, vsako me-to hoče imeti svoj lastni gozd in seveda noče zaostajati tudi Rim, ki je s svečano ceremonijo vsadil 11.000 kostanjev v Albanskih gorah, nedaleč od Rocce di Papa. Najdrznejši pa je načrt po-gozdovitve Vezuvovih pobočij s 100.000 pinijami in robinija-mj. Ta poarozditev ima dvojno namen. Drevesa naj bi dala Vezuvu prijaznejše zim a nje li-co in naj bi vezala in utrdila starejše preperele plasti lave. V: katfril1 se razvija za človeka, žival in rastline Škodljivi prah. Ne smerno pozabiti, da je Vezuv do višine 500 m za«aien s sadovnjaki in vinogradi in da živita v njoorovi okolici skoraj 2 milijona ljudi. Že od leta 1928 so naVT mejo sadovn jakov in vinogradov vsadii'i skoraj milijon iglavcev, da bi rodovitne vrtove na spodnjih pobočjih zaščitili proti novim izbruhom. Vezuv je ob svojem divjanja leta 1906 izsrubil okrog 120 m višine. ČV bi se primerilo več taksnih izbruhov, ne da bi bil ognjeniški stožoc primemo u-trjen. bi to za sadjarje in vino-Grradnike Ob vznožju gore ime na Združene države in se bodo zahteve narodov pravično uva-ževale, samo ako ne boste poslali — take m'irovne delegate, ki ne bodo vedeli in znali nič zgodovine in zemljepisja našega naroda. Jugoslavija ima neomahljivo vo'jo braniti domovino proti vsakemu napadu in ne o.dstopiti tudi ped zemlje, katero si je z velikimi žrtvami prikJohila. Narod se je »trnil v svoji n Gospa Ivanka Ogulinov podobno znana med rojaki v J liet, 111., pustila je sezidati i pokopališču pri sv. Duhu pc Seniičem jako lepo kapelico, 1 je okras temu zapuščenem pokapališču, ki ga pa masi i j v kratkem razširiti. Ima gr l nico za d Ve osebi. Osnutek ki pelice in grobnice je napravi in ženir iz Ljubljane, gospo« Perko. Truplo Janka Ogu in ki je že ležalo poldrugo leto grobu, je bilo v pričujočnost komisije iz Črnomlja in Nove ga mesta izkopano in položen, v grobnico. Izvršeni so morai biti do pikice vsi higijeirsk' predpisi tako da stane cela pir tetna stvar okroglih 70,000 din Mrs. Ogulin, ki oskrbuje seda svoje obširno posestvo sama ii je neutolažljiva v svoji žalost za umrlim Jankotom, pozdrav Ija v?e prijatelje v Jolictu, III. kjer je s pokojnim Jankoton mnogo .let živela. Ne verjamem, da bo ta dopU pri-šel o pravem Času v roke u rrkTni-štva. Naj pa bodo v«i moji znanci in prijatelji prisrčno pozdravljeni in snrejrnejo moje in mioje žene najboljše pozdrave za vesele Božične praznike in srečno in plodonosno Novo leto 1941. Joža. ADVF.RJ I S E » "GLAS NAROOA" PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE. Krnil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rt moški iimjp 3EST NARODNIH PESMI sa moški zbor ....................M 3EST NARODNIH PESMI srn me-zbor Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za {las s klavirj«n..........lit Sest pesmi za glas in kla- vir ........................ 1 m-— ' ALBUM SIOVENSKIH NARODNIH PESMI u [lu lo kUvir \— NflTF. ZA KI.AV1R All HAR. M0NIK0 3. 4. j» M _____ M 7. 8. rranc Tentorial—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... rerdo Juvanec—Ii. MLADIH LET, moški zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. JU M Moški zbori OSKAR DEV: Barčlca; OJ, moj šocel ^e šot ; Kam ml, fantje, drer t raa poj. demo ......................jn ^ . mi.imi; VfiHVZJU JTOre ime- I lo labko ugodne poledice. Za- o«kar dev- CA TO,r»n1-» M J _— -______ _ to so zaceli s pogozdovanjem tndi ob ajromjem robu stožca. Ti mladi na-sadi pa «o seWaj v največji nevarnosti, da jih lava uniči. 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem j{ stalni naročnik. STRAHOTE VOJKE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Snttnerj 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENlcI PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York] .Srečno, ljubca moja; Ko ptMH-ca na to je gre; Soči; Moj očka ma konjička dva; Dobir sem pisemce; Sloro; Je Tplhnila luč .49 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...t% Vso noč pri po tod ...........Jj$ JnrJeva ......................J£5 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdrarica ........Jt9 »ASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; Ps gradinl ..........J$ H-ERDO JUVANEO: ZJntraj.......................» Slovanska ...................... PETER JEREB: Pelin ro«a; VASI-LU MIRK: Podoknlca.........2« ZOR KO PRELOVEC: Ko eo (Sntje proti vasi ill.....ta Le enkrat trn .................aft Slara delo ..................jj« niU VDLARlC: Roimarin; JOS. PAVClC: Potrkan ples ......JS SLOVENIAN DANCE \ anda POLKi\ ______ PO JEZERU KOLO ___________________ barCtca MLADI KAPETANE OHIO VALLEY SYLVIA POLKA ______ TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ............... SPAYAJ MII.KA MOJA ORPHAN WALTZ ............... .35 DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. PEGLJAJ.... .33 ZIDANA MAREL\ (polka) VESELI BRATCI (mazurka) .33 SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _________________ Jit DEKLE NA VRTU OJ, MARlC'KA. PEGLAJ ______ »5« ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)____ S * JZ STARE ZALOGE pa imamo §e naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriftka slovrnskm lira. (Helmar) Orlovske himne (Vsdopivee) ______ M Slovenski akordi, 22 mešanih in maftkib zborov (Kari Adamič) Trije meSani zbori (Glasbena Mati«) ....................................... V pepelnični noči, kantaU sa Mle, zbor in orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami?) ___________________ Dve pesmi, (Prelovee) sa miki zbor in zolo____________________________ Naši himni, dvoglasno.................... Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moiki zbori--------- ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambn- raiki zbor (Bajuk) ............... .78 Bom iel na planince, (Bajuk), podpori ___________________ M ZA CITRE: Poduk ca cifre. — 4 zvezki — (Koželjskl) _____________________ 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korafnlra —......t§ Josip Pavcič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovpnsklb narodnih peaml za klavir In z besedilom ........$1.35 PESMARICA GLASBENE MATICE 103 moški zhori. urwlll A. ft>rln $1.8S Slovenske narodne pesmi, Janko ŽlroTnlk I. zrezek. 123 r^mi m moAkl ali ženski zbor ............ j jj II. zvezek. 77 pesmi sa mnftkl in meianl zbor ................. . 100 narodnih pesmi za moiki in meianl zbor, Emil Adamič ____ FANTJE NA VASI. 18 narodnih moftkl zbor, Ciril Pregelj.. M .75 M M .20 .25 .30 Naročilo iioiljlte na: M W Glas Naroda NEW TORB. N. X. 21« WEST 18th STREET