ff
[OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO *
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—1.ET0 XXIX.
Cehi v Ameriko prosili Ta 300 niilijonov posojila
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 3, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 236
Washington, 2. dec.—Jan
Masaryk čehoslovaški zunanji minister je podal izjavo, da nje-Sova vlada namerava vprašati posojilo od 300,000,000 do-'^fjev, ki jih bo uporabila za Rekonstrukcijo dežele.
V svoji izjavi je tudi povedal, so neutemeljene vse pritožbe protesti od strani Madžarov, so kot pripadniki madžarske 'Jianjšine v Čehoslovaški poslani "prisilna dela."
želi, da bi Češka bila med Rusijo in vzhodom
"Moji deželi se nikoli ni moglo %ovarjati zaradi nekih 'prega-Sami Cehi in Slovaki pa %orajo delati na obnovi po načr-za rekonstrukcijo, ki je bil sprejet/' je rekel Masaryk.
"Mi ne želimo biti most med Rusijo in vzhodno Evropo," je ^®jal Masaryk, "kajti če hočete '''Ost, potem morate pričakovati, bodo čez most šli avtomobili, Vozi, konji in 'bussi'."
Omenjene izjave je podal če-ski zunanji minister na konfe-f^Oci časnikarjev.
Consignor Tiso zatožni klopi kot vojni zločinec
BATISLAVA, 2. dec. — Da-•les se je tu pričela obravnava P'oti aioiisignoiu Josipii lau.
ki
Je bil pod naciji glavar "ne-
^•^visne Slovaške" in dvema ®^anoma njegovega kabineta, ki obtoženi kot vojni zločinci. Ostala dva obtoženca sta no-minister Sano Mach in klanji minister Ferdinand Dur-^ansky. Slednji je od izza zloma Nemčije zbežal v Rim in bo to-sojen v odsotnosti. Obtožnica "^^vaja 113 činov, katerih vsako ^ ttiore kaznovati s smrtjo.
^*)ramba ugovarja pra-^®sodni oblast: sodišča Obtoženci imajo dva zagovor-ki sta takoj vložila ugo-proti pravosodni oblast) slo-^^Škega narodnega sodišča, ki
Vodi
proces, ter je v podporo
®^ojega ugovora izjavila, da je "Cdsednik sodišča dr. Igor Dax-"prejudiciran" proti obto-^^cema, ker se je pod Tiso vim ^z%om nahajal v ječi.
Sodišče je ugovor odbilo, na-^ se je začela čitati obtožni-ki šteje 213 strani, čim se to g Vrši, bodo začele nastopati pri-
Guardia bo J^oložil resignacijo
V|^^EW YORK.—Bivši new-yor-' supan La Guardia je potrdil da bo 10. decembra na seji UNRRAe položil resigna-Tji^ kot generalni direktor ^RRAe, da pa bo ostal na svo-let '^^stu do konca tekočega C ko bo UNRRA ukinila svo-
® delovanje.
H i, '^"^'^Gva se, da bo za nasled-^ izbran gen. Lowell W. čigar posel bo izključno 'l^vidacijskega" značaja.
Guardia je v zadnjem času ovno zahteval, da nadaljeva-(Mednarodne relifne akcije ^ ^Vzamejo Združeni narodi ter Padel predlog državnega de-u ^'^enta za samostojno pomoč pretvezo za rabo relifa kot orožja proti onim na-jj. ki se nahajajo v takozva-^oni sovjetskega vpliva.
Podtalna vojna proti Francu se nadaljuje
Odporno gibanje sposobno samo obračunati s fašizmom v Španiji, ako svet prelomi stike ž njim
Podtalno gibanje proti režimu gen. Franca v Španiji je v polnem razmahu, in krvava civilna vojna v deželi je neizogibna, ako Združeni narodi ne podvzamejo korakov za popoln preloni s španskimi fašisti, ki so še vedno prepričani, da Hitlerjevo delo ni dovršeno in da bo nacizem eventualno izzvojeval končno zmago in zavladal nad svetom.
Glavni cilj gen. Franca in nemških nacijev, ki so našli zavetišče v Španiji, je dovesti do tega, da bi Zed. države stopile v vojno proti Sovjetski zvezi.
To so zaključki ameriškega*"
časnikarja Teda Allena, ki se je nedavno vrnil s tajnega obiska v Španiji in sedaj poroča o svojih vtisih v new-yorskem dnevniku PM. Ted Allen, ki je bil v času civilne vojne korespon-dent "Associated Pressa" v Španiji, med ostalim piše:
Odporno gibanje proti španskemu fašizmu je razdeljeno v tri sektorje:
Obstoji podtalno gibanje v mestih, ki organizira stavke za višje mezde, cestne demonstracije, razpečava časopise in letake, itd. To delo upravlja Demokratska zveza—organizacija, ki zastopa vse antifašistične frakcije v Španiji, z izjemo nekaterih manjših sindikalističnih skupin.
Kepublikanci in socialisti so največja odporna grupa
Največji grupi Demokratske zveze tvorijo republikanci in socialisti, ki predstavljajo večino španskega ljudstva. Komunisti, ki so važen in učinkovit del odpornega gibanja, so kakor vedno, v manjšini.
To pomeni, da je argument, da bo Španija postala komunistična, ako pade Franco, voda
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ambasador Patterson na obisku v Cleveland«
Ameriški ambasador Richard C. Patterson je včeraj prišel v Cleveland in bo imel danes pred trgovsko zbornico govor, v katerem bo baje "odprto" govoril o politični situaciji v Jugoslaviji, dočim z reporterji, ki so ga skušali zaplesti v razgovor, ni hotel ničesar povedati.
Tekom bivanja v Clevelandu je Patterson gost Roberta Hel-lerja, predsednika "brokerske" firme istega imena. Patterson, ki je bil nekaj časa pomožni tajnik trgovskega departmenta, je član direktorija raznih velikih korporacij, med katerimi so R. K.O., Ogden Corporation in National Can Corporation.
ZVEZNI ZAKON PROTI PETRILLU JE PROTIUSTAVEN
CHICAGO, 2. decembra. — Zvezni distriktni sodnik Walter S. Lubay je danes zavrgel kriminalno obtožnico, katero je vložila zvezna vlada T^roti predsedniku Ameriške federacije godbenikov Jamecu C. Petrillu.
Sodnik je istočasno odločil, da je zvezni zakon (Lea Act), katerega je sprejel kongres specifično proti Petrillu proti-usta-ven.
Vlada je naperila obtožbo proti predsedniku godbeniške unije 13. junija, ker je Petrillo 28. maja oklical stavko godbenikov na radijski postaji WAAF v Chicagu.
Težak je zakonski stan...
VELIK BAZAR PROGRESIVNIH SLOVENK
V soboto in nedeljo se bo vršil velik bazar, ki ga prirejajo Progresivne Slovenke v Clevelandu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Razstavljenih bo mnogo krasnih ročnih del in drugih posebnosti in zaključil se bo v nedeljo zvečer z veliko plesno veselico, pri kateri bosta na razpolago dve godbi, namreč v zgornji dvorani bo igral Johnny Vadnalov orkester v spodnji dvorani pa Mramorje-va godba. Cenjeno občinstvo se vabi, da ne zamudi te zanimive
GRAND RAPIDS, Mich.—Ko se je poročila mlada nevesta Marjorie z Martinom Bakerom, je bila stara le 13 let. Njen mož jo je napravil nekaj starejšo s tem, da je "popravil" njen rojstni list, toda to vse ni nič pomagalo—celo škodovalo je. Kajti zaradi te poneredbe se sedaj Martin Baker nahaja pod ključem.
Kot pravi mlada nevesta, je mati pristala na poroko, ker je rajši videla, da ima dvojica zaščito sv. zakramenta, kot da ti enostavno zbežala in se potikala po svetu. Marjorie še vedno ljubi 23-letnega Martina in Martin tudi ljubi svojo "punčko," toda Martin je nažalost v "luknji," iz katere se bo precej težko izvlekel.
Zgodba tega nesrečnega zakona pa bi ne bila popolna, če ne bi omenili, da ima Marjorie 18-letno sestro Marian, ki se je omožila pretekli teden. Njen mož (3eorge pa se nahaja skupaj z Martinom v isti celici, zaradi i nekega napada in je obsojen na 30 dni zapora. Ob zaključku lahko dodamo še to, da se je mati nesrečnih punc tudi omožila pretekli teden. Toda po naključju je njen mož še vedno prost.
Avtobus zgorel
Snoči je na zapadni strani mesta zgorel potniški bus mestnega prevoznega sistema, toda vseh 30 oseb, ki so se nahajale notri, je pravočasno zbežalo na prosto. Bus, vreden $13,000, je popolnoma uničen.
TAJNA VOJNA ZAVEZA MED ZED. DRŽAVAMI IN VELIKO BRITANIJO?
LONDON 2. dec. — Kon-ni Zilliacus, član angleškega parlamenta, je danes izjavil, da je sklenjen sporazum med Zed. državami in Anglijo, ki se nanaša na skupne vojne akcije, v slučaju tretje svetovne vojne proti Sovjetski zvezi.
Zilliacus je rekel, da so te informacije prišle od strani vojnih virov in da je glasom istih prišlo do soglasja med ameriškim m angleškim generalnim štabom. V tem cilju je baje sklenjeno, da se bo izvršila izmenjava častnikov, standarizaci ja kopnega orožja i n materijala, ter standarizaci ja o b o r oževa-nja mornarice.
Zed. države predlagajo poziv na generala Franca, da "odstopi"
Pogajanja glede Trsta in Tržiča
Clevelandu preti stavka učiteljev
Nicholas Sabadosh, učitelj za fizično kulturo, je snoči ostro italijanske napadel clevelandski Board of Education in povedal, da samo stavka učiteljev lahko prisili Board of Education, da jim zviša plače.
Sabadosh je na sestanku članov omenjenega odbora prikazal položaj učiteljev in apeliral na odbor, naj pospeši ugodno rešitev tega vprašanja.
"Vi nas seveda globoko obžalujete, 'toda položaj nas učiteljev se s tem ni popravil. Mislim,
da ta odbor ne bo nikoli nič storil, da obvesti občinstvo o naših potrebah. Končno ostane samo ena edina rešitev. Če se učitelji odločijo za neke druge korake,
bo to samo zaradi tega, ker ni nič storjeno za izboljšanje njihovega položaja."
Ali naj to pomeni stavko?
V zvezi z gornjo izjavo je predsednica odbora vprašala Sa-badosha, ali naj to pomeni, da je on eden od tistih, ki želijo stavko. Sabadosh je na kratko odgovoril "da." Na podlagi tega odgovora je žel očitke, da se namerava poslužiti "John IjCW-izma."
Skozi svoje organizacije so učitelji podali predloge za zvišanje njihovih plač za najmanj 600" dolarjev letno.
"New York Times" poroča iz Rima, da je italijanska vlada odbila jugoslovansko zahtevo za aneksijo Trsta in Tržiča, kar se smatra za znamenje, da so direktna pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi zastopniki, vršeča se v New Yorku, obtičala na mrtvi točki.
Italija je očividno zavzela stališče, pravi omenjena vešt, da naj črta, katero je odobril svet velikih štirih kot bodočo mejo med obema državama, za začetno točko pogajanj. Izjava italijanske vlade pa se poleg tega tolmači kot dokaz, da so zunanji ministri velike četvorice odbili zahteve za vključe-nje Pulja v tržaško svobodno ozemlje.
• Iz tega bi se moglo sklepati, da zunanji ministri pritiskajo tako na Jugoslavijo kot Italijo, da odnehata od nekaterih svojih zahtev. Poročilo med ostalim pravi:
"Sodi se, da je zunanji minister Nenni pojasnil stališče vlade komunističnemu vodji Togli-attiju tekom enournega pogovora v prostorih zunanjega mini strstva, in da bo Togliatti obvestil Belgrad glede italijanske pozicije."
Ameriška delegacija tudi predlaga sistem razoroženja brez veta
Veščaki sodijo, da Ameriko prihodnje leto zadene polom
LAKE SUCCESS, N. Y., 3. dec.—Zed. države so danes predlagale pred zbornico Združenih narodov, da se na diktatorja Franca naslovi poziv, da "odstopi," nakar naj bi se v Španiji ustanovil provizoričen režim, ki bi podzvel svobodne volitve, ki bi izbrale novo vlado, nakar naj bi Španija zavzela svoje mesto med demokratičnimi narodi sveta.
Tozadevni predlog je stavil se-*--—-
nator Connally, ki je obenem zahteval, da Združeni narodi Vpo-stavijo "obsežen sistem razoroženja" brez vetne oblasti.
Connally je tudi predlagal, da se Francovemu režimu odreče vstop v vse organizacije, ki poslujejo v okviru Združenih narodov.
Ameriški predlog pa ničesar ne omenja glede preloma diplomatskih stikov s Francom, katerega so ponovno zahtevali Rusija in druge vzhodno-evropske države.
Na ameriški predlog glede razoroženja je odgovoril sovjetski pomožni zunanji minister Višinski, ki je izjavil, da sovjetska delegacija ni pripravljena jričeti diskuzije glede načrta, ki'
je bil predložen od strani Zedi-ijenih držav prošlo soboto.
NA OBISKU
Na par-dnevnem obisku v Clevelandu se nahaja poznan; Miss Milka Kres, ki se je pred nekaj časa preselila od tu v Forest City, Pa. Pozdravlja vse svoje prijateljice ter jim želi vesele božične in novoletne praznike.
ROP TRGOVINE
V noči med soboto in nedeljo so neznani zlikovci vdrli v prostore Green Beverage Store, katere vodita poznana Anton in Pauline Janša na 256 E. 156 St. Odnesli so precej šampanjca, \ina in pive, cigarete in tudi nekaj denarja.
ZED. DRŽAVE IN ANGLIJA POVEZALE OKUPACIJSKE ZONE
NEW YORK, 2. dec. — Zedinjene države in Anglija so danes podpisale sporazum, po katerem bodo angleška in ameriška okupacijska zona v Nemčiji zadružene v cilju, da se olajša ekonomski položaj Nemčije. Na ta korak so se obe državi odločili, ko ni bilo mogoče doseči sporazuma z Francijo in Sovjetsko zvezo, ki zavzemajo druga stališča v pogledu "ekonomske enotnosti" Nemčije.
Na sestanku zunanjih mini-*-
strov je bil dosežen sporazum v z Italijo, v kolikor to želi. pogledu višine vojne odškodni- V poročilu se omenja, da je ne, ki jo bosta Italija in Bolga- sovjetski zunanji minister Mo-
PISMO IZ DOMOVINE
V našemu uradu imamo pi-prireditve, obenem pa prosi taj-; smo za Emmo Feme.
niča krožka št. 1 vse članice, da
do sobote gotovo vrnejo listke za dobitke.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
rija morale plačati Jugoslaviji in Grčiji. Po temu sporazumu bo dobila Jugoslavija isto vsoto kot Grčija, namreč 150,000,000.
Meja med Grčijo in Bolgarijo se ne bo spremenila
Med ostalimi sporazumi je sklenjeno, da sedanja meja med Bolgarijo in Grčijo ostane nespremenljiva. Judovskim relif-nim organizacijam se bo izročila vsa imovina Judov, ki so' sedaj mrtvi. V italijansko mirovno
lotov v "interesu harmonije" pristal na neke daljne koncesije, ki se jih smatra za zelo važne.
Jugoslavija ne bo deležna ugodnosti, če ne podpiše
P« zahtevi Byrnesa je v mirovno pogodbo vključen pogoj, da države, ki bodo od pogodb imele koristi, ne bodo deležne istih, če te pogodbe ne ratificirajo.
To je naperjeno proti Jugoslaviji, ki je večkrat dala izjavo,
Nesoglasje glede atomskega orožja glavna ovira sporazumu
Temeljno nesoglasje med Ameriko in Rusijo se tiče atomskega in roketnega orožja. Rusija želi, da so tudi ta orožju jredmet mednarodne inšpekcije, medtem ko Zedinjene države -ločejo obdržati tajnost atomske jombe zase, dokler ne bodo Združeni narodi postali resnično učinkovita mednarodna organizacija.
Proti predlogu za poziv na ;en. Franca, da odstopi, je nastopil delegat E1 Salvadorja, ki je rekel, da se Franco nima prilike zagovarjati in da dokter se na Japonskem drži na prestolu Hirohita, ni logično zahtevati od Franca, da se umakne, nakar bi v Španiji utegnila izbruhniti krvava civilna vojna.
San Francisco in Philadelphia predlagana kot sedež Z. N.
Poseben odbor za izbiro sedeža Združenih narodov je danes poročal, da bo prihodnji seji predsedništva priporočal, da se v to svrho izbere bodisi San Francisco ali pa Philadelphijo.
Prvotno se je pričakovalo, da bo sedež Združenih narodov v Westchester okraju v državi New York, ampak ideja je propadla radi protestov ondotnih prebivalcev.
NEW YORK, 2. dec. —Trinajst ameriških strokovnjakov za ekonomska vprašanja, ki so se ukvarjali z ekonomsko bodočnostjo Zedinjenih držav, je danes izjavilo, da gre Amerika sigurno v depresijo. Samo eden od njih verjame, da ta depresija ne bo tako huda, kot je bila v začetku 1930. leta. Pravijo, da bo najhujše 1947. leta, dočim eden trdi, da bo do poloma prišlo šele leta 1950.
Vprašanje: "Ali verjamete, da gre dežela v večjo depresijo, ke-daj bo začela in koliko časa bo trajala?" je bilo zastavljeno od strani "United Pressa" štirinajstim najhslt ziiaiiiift ekonomistom. Samo eden od njih je rekel, da ne ve odgovora.
Polom 1929 leta se bo ponovil, pravijo veščaki
Najbolj črno sliko prihajajoče depresije je podal ekonomist Roger W. Babson, ki je rekel, da se bo ponovil isti polom kot je to bil na tržišču 1929. leta, ter da bo'depresija od 1949 do 1950 isto tako huda kot je bila 1932. leta.
Drugi "strokovnjaki" so pa povedali, da ne bo tako hudo. Bo sicer nekaj težkih dnevov, toda vse se bo končalo srečno.
Od 14 ekonomistov pa ni nobeden točno napovedal, "kedaj bo začela depresija. Na vprašanje, kaj se lahko stori, da se prepreči depresijo, so nekateri predlagali posredovanje države, drugi sodelovanje delavstva, dočim je eden od strokovnjakov kar na kratko rekel "nič."
pogodbo bo vključen poziv Alba-' da ne bo podpisala njej krivično nije, da podpiše pogodbo za mir j mirovno pogodbo z Italijo.
VILE ROJENICE
Na Zahvalni dan so se zgla-sile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Al in kose Tegel na 7706 Cornelia Ave. in pustile v spomin krepkega sinčka. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. George Josth, mladi oče je pa sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank
Tegel v Euclidu.
*
Pri družini Mr. in Mrs. Urbic na Varian Ave. so se v nedeljo zjutraj zglasile vile rojenice v tretjič in pustile krepkega sinč ka. Mati in dete se nahajata v St. Ann's bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Elsie Hras-ter. S tem doodkom ste Mrs. Železnikar in Mrs. Mary Hras-ter osmič postale stare matere.
Andrica poroča o bedi
Theodore Andrica, ki se je ceč mesecev nahajal v Nemčiji, Ogrski in Romuniji, se je včeraj vrnil v Cleveland. Rekel je, da je beda v Evropi na splošno še vedno velika, najhujše pa je, ker ljudje nimajo nikakega občutka sigurnosti glede bodočnosti. Kar se hrane tiče, je rekel, da je v Romuniji položaj še najboljši.
letna seja progresivnih slovenk
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši letna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vršile se bodo volitve uradnic za prihodnje leto. Vabi se vse članice, da se gotovo udeležijo.
popravek
V dopisu Antona Jankovicha se je pomotoma poročalo, da je igro "Stari grehi" režiral Joseph Godina, in sicer bi se moralo glasiti Joseph Godec, ki je tudi igral vlogo Krupička.

ENAKOPRAVNOST
3. decembra 1940
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. «231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 issuea Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION ElATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)____
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Montlis—(Za 3 mesece)---
-$7.0t _ 4.00 L 2.5C
fly Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—('Za celo leto) --------
For Half Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
_$3.0C - 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto)___$9.00
For Half Year—(Za pol leta)--------------------------5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
SLUŽBA ZA GOVERNERJA TRSTA RAZPISANA
V New York Times od 29. nov. je izpod peresa James Restona bil priobčen članek: "Išče se mladega in hrabrega moža za službo governerja v Trstu." To so neki odstavki iz tega članka, oziroma razpisa službe:
Svet zunanjih ministrov v cilju, da dobi pomoč za vzdrževanje miru in varnosti, želi uposliti mladega, hrabrega, potrpežljivega, diplomatskega in sposobnega moža, ki nima političnega prepričanja. Ta bi bil governer Trsta. Služba mu bo omogočila, da bo prišel v dotiko z najbolj vplivnimi osebami v svetu kot so: Vjačeslav Molotov, Andrej Gromiko, Andrej Višinski, Maršal Tito, James Byrnes, Ernest Bevin in Trygve Lie.
Governer bo imel v svojih rokah usodo srednje Evrope. Od njega se pričakuje, da bo ves promet iz Avstrije, Ceho-siovaške, Romunije, Madžarske in Poljske gladko tekel skozi jugoslovanske in italijanske železniške proge, ki so edina zveza "njegovega mesta" z centralno in jugovzhodno Evropo. V tem cilju bo imel oblast, da poda predloge jugoslovanski in italijanski vladi in če to ne bi bilo dovolj, lahko zahteva pomoč od Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov v kolikor bodo Zedinjene države, Anglija, Sovjetska zveza, Francija in Kina odtegnile svojo moč "veta."
Potrebno je, da je poučen v finančnih zadevah. Mesto Trst ima sedaj vsako leto $10,000,000 deficita in potrebuje $40,000,000 posojila za obnovo, toda governer bo smel zaprositi za posojilo katerokoli državo na svetu, vključivši tudi Zedinjene države.
Imel bo posebno oblast v slučaju "vpadov, nemirov in revolucij." Po svoji volji bo lahko nastavljal, ali pa odpuščal policijskega upravnika. Imel bo oblast nad prvo pravo internacionalno vojsko od 5,000 Jugoslovanov, 5,000 Ame-rikancev, in 5,000 Angležev in bo isto lahko razpustil 90 dni po sprejetju službe, ali pa jo obdržal po svoji volji tudi za v bodočnost.
Služba nudi sijajne prilike kandidatu, ki: govori slo-vanske^in italijanski jezik, lahko ohrani mir med prebivalstvom, obdrži kontrolo nad mestnim svetom in skupščino, vodi tujezemske čete, brez da bi prišlo do nesoglasja, obdrži zaupanje Zedinjenih držav, Anglije, Sovjetske zveze, zadovolji zahtevam Varnostnega sveta združenih narodov, ščiti integriteto mesta pred notranjim in zunanjim napadom, jamči osnovne pravice vsem državljanom, skrbi da bodo vlaki ob pravem času prihajali in odhajali, skrbi za bilanco mestnega budžeta in navzlic temu ne izgubi nič od tiste mirne, neomajane in nepolitične mentalitete, ki jo ta služba zahteva.
Služb^dajalci ne morejo jamčiti stalnost službe, ali pa višino plače, toda lahko jamčijo vsakemu kandidatu, ki bi bil sprejemljiv od vseh članov sveta, da bo imel važno in vzbudljivo službo, ki ga, če jo bo vršil uspešno, lahko pripelje do vsega.
Kandidati so naprošeni, da v cilju nadaljnih informacij prečitajo vse zapisnike prvih 106 sej sveta zunanjih ministrov, poročila konference v Parizu in zgodovino Trsta. Vsi, ki se zanimajo za to službo, naj vložijo prošnjo pri Warren Kelcher, generalnemu tajniku sveta zunanjih ministrov, 37. nadstropje Waldorf Tower.
pet.^Lepa hvala Mrs. Vera Mila-lavec - Slejko za igranje na piano na dan koncerta, kakor tudi pri nastopu ob priliki 40-let-nice Slovenske narodne čitalnice na St. Clair Ave. Nadalje smo zelo hvaležni našim spretnim in vestnim kuharicam Mrs. Frances Gorjanc in Mrs. Pauline Koncilja za dobro, postrežbo v kuhinji na dan koncerta in tudi ob priliki prejšnjih prireditvah v preteklem poletju. Nadalje lepa hvala pridnim natakarjem Mr. Rok Kogoj, Mr. Martin Vogrin, Mr. Matt Pre-lec, Mr. John Zalar, Mr. J. Korošec, Mr. J. Japelj, Mr. P. Šter, Mr. F. Fende in Mr. S. Barton.
Nadalje lepa hvala Miss Alma Siskovič za lep nagovor ob priliki oddaje cvetlic. Lepa hvala tudi Mr. Frank šiškovič jr. in Mr. David Dackar za pripravo listkov in lepo oskrbo garderobe. Hvala Donald Plesničar za spremijevanje na piano. Nadalje gre hvala Mrs. Ozbič, Mrs. Vičič, Mrs. Durjava in Mrs. Siskovič za prodajo pivskih listkov in drugo postrežbo, ter Mr. in Mrs. Charles Starman, ki sta nam šla tako lepo na roko ob vsaki priliki.
Hvala Miss Mauric in Miss Ozbič za postrežbo pri mizah. Dalje hvala Mr. Andrej Knaus za prevoz potrebščin, kakor tudi Mr. Anton Malovasič za prijazno in brezplačno postrežbo. Lepa hvala Mrs. Prijatelj iz Conneaut, Ohio, ki je darovala za zborovo blagajno. Hvala lepa tudi vsem drugim, katerih imena sem morda pomotoma izpustil. Istotako tudi vsem našim aktivnim članom, ki so bili ob tej priliki res pridni. Hvala Mr. Frank Česnu za lep nagovor.
Hvala pevcem in pevkam zbora Planina iz Maple Heights in zbora "Zarja", ki ste nas obiskali v tako lepem številu. Ob priliki vam vrneir'.. Končno hvala tudi vsem številnim prijateljem našega zbora, kateri vedno posečate in podpirate naše prireditve.
Tem potom želim sporočiti vsem pevcem "Slovana", da so letna seja vrši v nedeljo 8. decembra ob 3 uri popoldan. Potrebno je, da ste vsi navzoči. Vabim tudi vse podporne člane, da se udeleže naše glavne seje. Zbor "Slovan" je pod spretnim vodstvom sedanjega pevovodje Mr. Vautarja zelo lepo napredoval. Pevci se že sedaj pripravljajo za spomladanski koncert. Ob tej priliki upamo podariti nekaj boljšega v prijetno razvedrilo našim posetnikom.
"Slovan" je bil v pretekli sezoni zelo zaposlen. Poleg koncerta smo imeli kar pet izrednih nastopov ob priliki raznih prireditev naših kulturnih in podpornih društev.
Kot vidite, je naš zbor vedno pripravljen sodelovati, ter tako pripomoči k boljšemu uspehu vaših prireditev.
Ravno sedaj je najlepša prilika za vse one, katere vesdi lepo slovensko petje, da pristope k Slovanu. Že pri prihodnjem koncertu lahko sodelujete z nami, ter tako, poleg lepega petja pomagate gojiti našo slovensko kulturo v naši novi dorhovini Ameriki.
Joseph Durjava, preds.
okrepčila in se prav po domače zabavale.
Naj sedaj opozorim vse članice in prijatelje na našo letno veselico, ki se ima vršiti v soboto dne 4. januarja 1947 leta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrala bo orkestra Johnny Zalokar. Rezervirajte si ta datum za to prireditev in pridite!
J. Z., tajnica.
Vabilo na letno sejo društva "Napredek" ABZ
Cleveland, O. — Člani in članice društva "Napredek" št. 132 Ameriške bratske zveze ste tem potom vabljeni, da se gotovo udeležite važne seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. decembra leta 1946 ob treh popoldan v običajnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
Vsi člani odraslega oddelka, ki bodo navzoči na tej letni seji, bodo pred zaključkom seje dobili brezplačno za 50c pivskih tiketov, katere bodo lahko po seji uporabili pri prosti zabavi in plesu. Tino Ulle godba bo pričela igrati ob 6. uri. Vstopnina je prosta za vse člane in njihove prijatelje, ki vsi dobro vedo, da je vselej "luštno", kadar društvo "Napredek" priredi veselico.
Pridite torej vsi člani in naši prijatelji na to veselico, da bomo v veselju zaključili 25-let-ni obstoj našega društva! ■
Z prijateljskem pozdravom vas vabi odbor.
Anna Prosen, zapisnikarica.
UREDNIKOVA POŠTA
Zahvala pevskega zbora "Slovan"
Euclid, O. V imenu pevskega zbora "Slovan" se želim ob tej priliki iskreno zahvalit' veem tistim, kateri ste nam pripomogli do tako lepega uspe-
I ha oh priliki našaga koncerta ■ dne 3. novembra* V prvi vrsti gre zahvala našemu pevt)v0dji Mr. Frank Vauterju za spretno vodstvo zbora ob času koncerta kakor tudi ))ri pevskih vajah in izrednih nastopih, katerih smo 1 imeli v preteklih dveh mesecev
I Vabilo na letno sejo j "Naprednih Slovenk"
i Cleveland, O. — Mesec december je zopet pred nami in to pomeni, da so pri "Naprednih Slovenkah" vrši glavna letna seja, na kateri se podajo razna poročila o delovanju uradnic in obenem voliti bo treba odbor za prihodnje leto.	^
Seja se bo vršila v četrtek 5. decembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v sobi št. 1 v novem poslopju.
Članice sto naprošene, da se gotovo udeležite, posebno pa tiste, ki vas ni bilo celo leto na seji. Več kot nas bo, več dobrega bomo sklenile za društvo.
Po seji bomo servirale malo
Novice iz Iškevasi
Marija Rupert iz Iškevasi, pošta Ig pri Ljubljani, je pisala sledeče pismo svoji sestrični poznani Mrs. Anna Ažman iz 6501 St. Clair Ave. K pismu sta pri-djali pozdrave tudi hčerke se-strične, Minka in Slavka Rupert, ki se zahvaljujeti za poslano obleko in druge predmete.
Pismo se v glavnem glasi:
"Iškavas, 14. avgusta 1946. "Draga naša teta!
"Najprej ko Vam pišem. Vas vse skupaj prav prisrčno pozdravljamo, celo Vašo družino in se Vam prav lepo zahvalimo za poslana darila. Vse tri smo se jokale, ko smo odprle pakete. Otroci so pa kar skakali od samega veselja, ker so dobili tako lepe reči. Dobile smo pa vse v redu, niti najmanjša reč ni manjkala. Samo časopise so pobrali ven. Na Igu na pošti so odprli vse pakete in pregledali, kstj je notri, pa so časopise pobrali, da bodo brali, kaj je v njih pisanega, potem jih bodo pa vrnili.
"Ljuba teta, ne moremo se Vam dovolj zahvaliti, koliko ste nam že pomagali vsi skup?^. Vi in Bolhatovi. Tukaj je težko za blago in za denar, ker je vsa domovina porušena. V naši vasi porabimo vsak dinar za obnovo, ker je vse porušeno. Vi si ne morete predstavljati, kakšna vas je. Sami dimniki stojijo, pa gole stene zidovja. Letos smo pri nas popravili štalo, da je vsaj j živina pod streho. Od spomladi pa do sedaj :'e že 40 poslopij novih, večinoma gospodarska, ker ■^a živino in pa za mrvo je najhuje, če ni prave strehe.
"Drugo leto, če bomo zdravi, bomo pa začeli hiše popravljati. Vsako leto bomo malo naredili, ker gre počasi, ker ni moških pri hiši. Kjer je kakšen moški, gre vse bolj zlahka naprej. Ce bomo zdravi, bo že šlo. Mama so morali iti na vsako delo. Ivan je star 13 let, mora tudi biti pri vsakem delu.
"Jaz sem se prehladila, ko smo imeli zidarje, pa pozimi, ko sem hodila v gozd po les za poslopje, ker je bil sneg visok čez koleno. Od tega se mi je na nogi zbirala prehlajena kri. V naši vasi vse ženske trpimo, ker smo same vdove. Je že to velik udarec za nas, ziaven in.anio pa še vse porušeno, da jc ;je bolj hudo.
"Ako nam Bog zdravje da, bo že šlo, saj smo sedaj svobodni v
naši lepi domovini. Saj smo prestali dosti gorja pod okupatorjem, še več pa od domačih izdajalcev, ■ pa vse smo prestali. Sedaj gremo kamor hočemo, preje pa še v cerkev nismo smeli brez dovoljenja.
"Sedaj smo opravili ta veliko delo, smo pokosili in omlatili. Dekleti sta bili letos pri sv. birmi. Ce bomo dobili slike, jih bom poslala. Zbogom!
"Marija Rupert."
Doživljaji pregnancev
Pred časom je Mrs. Frank Mlakar iz 4611 W. 130 St. prejela pismo od svojcev, Josepha in Antonije Dime in njih hčerke Anice (krojaštvo), Krško št. 49, katero podaja sliko trpljenja pregnancev. Njih pismo se glasi:
"Krško. "Draga teta, stric in Franc!
"Po dolgih letih se oglašamo, po naši vrnitvi iz Nemčije. Gotovo Vam je znano, kako smo bili nesrečni, ko so prišli sovražniki v Jugoslavijo. Naša srca so bila potrta do smrti. Nismo vedeli, kako grdi bodo z nami. Pretrpeli smo več, kot pa smo pričakovali.
"Bili smo komaj pet mesecev pod okupatorjem, že so govorili, da nas bodo preselili. Mi smo bili tako v strahu, da že sami sebi nismo mogli verjeti, če bo to resnica. Ko je minil mesec, so bili že zunaj nabiti plakati po tistih krajih, kjer so imeli namen^ preseliti ljudi. Ljudje so zf.čeli kar begati. Eni so šli tja proti Bučki in Kočevju, nekaj*: nas je pa kar doma počakalo. Naredili smo se trdili in neu-strašljivi. Rekli smo: 'Kar nam je usojeno, to se bo zgodilo, naj bomo tukaj ali tam.'
"Mi smo se malo pripravili.
Zložili smo stvari skupaj, kar se je dalo, da bomo imeli za na pot s seboj. Zaklali smo si tudi prašička, katerega smo hoteli imeti za Novo leto, a smo morali to narediti že preje zaradi tega, da smo si pripravili za s seboj malo masti in mesa. Bili smo zelo žalostni.
"Končno se je približal tisti strašni dan, ko je stopil vojak s puško v roki in nam ukazal: 'V dveh urah morate biti gotovi za na auto.' Morate si misliti, kako smo bili pri tem žalostni, kako se je nam stožilo. Pa nič si nismo mogli pomagati. Odpraviti smo se morali in oditi, tudi jesti nismo mogli. Ko je stopil vojak v našo hišo, je bilo 7:30 zjutraj, pa se je vendar zavleklo do 11:30. Ta trenutek, ko smo stopili zadnjič čez rodno zemljo in ljubim domom, smo vsi zajokali, kot mali otroci. Vojak nam je govoril, da ne jokat, da nam bo v tujini bolje.
"Že smo skoraj sedeli v avtomobilu, pa se ata spomni, da nima palice pri sebi. Mama pa hitro teče s ceste še domov po atovo palico. Ko vojaki to zapazijo, sta kar dva tekla za njo, češ, sedaj nam hoče pa pobegniti. Ko je prišla nazaj, je komaj stopila v auto, ki je že odpeljal. Kakšno kričanje in jok je bil tedaj, tega ni za popisati. Avto je drvel z nami mimo Krškega, ko je ravno zvonilo poldne. Začeli smo moliti in že smo prosili za drugo življenje in da se še vrnemo nazaj.
"Pripeljali smo se v Rajhen-berg, kjer so imeli pripravljene barake v Trapistovskem gradu. Te barake so morali delati duhovniki in drugi izobraženejši ljudje. V teh barakah je bilo nekaj slame po tleh, na kateri smo morali prebiti tri dni. V teh
• Nadaljevanje na 3. strani)
Iz novomeškega kapitlja so se razpletale mreže izdajstva
Ponatis iz mesečnika "Naša žena"
Kakor je zagrebški nadškofijski dvorec leglo izdajalcev, ki so razpletali sVoje niti izdajstva in kovali zločine, kakor je isto vlogo odigral ljubljanski škofijski dvorec s škofom Rožmanom na čelu, tako je tudi novomeški kapitelj s proštom Cerinom in vikarjem Oblakom, kjer, je pred kratkim bilo obsojenih dev^t narodnih izdajalcev in sodelavcev okupatorja—bil sedež protiljud-skega delovanja in izdajstva.
Iz novomeškega kapitlja so se razpletale mreže izdajstva, prihajale iniciative za številne .irrore in pokolje pristašev osvobodilnega gibanja. Različni dekliški krožki, katoliška akcija in podobno niso bili nič drugega kakor dobro organizirana vohunska družba, ki je ovajala oripadnike osvobodilnega gibanja. Kakor v Zagrebu in Ljubljani, so bili tudi v Novem me-itu duhovniki glavni oi'gnniza-^orji narodnega izdajstva.
Z njimi so sodelovali nekdanji tnri sovražniki predaprilske fugoslavije, ki so izkoriščali na-
10	ljudstvo. Tresli so se pred : m a g a ml narodnoosvobodilne /ojske in se posluževali vsega,
11	bi obdržali oblast. Naše ljudstvo jih je obsodilo vohunskega lelovanja, ki je pognalo v smrt oliko naših najboljših sinov in ičera.
Kakor je .škofa Rožmann, ki e kriv vsega gorja, tako jn naše ljudstvo obsodilo tudi njegove hlapce, kakor so duhovniki Klančar, Fortuna in Kovačič. Zločinci 90 krivdo priznali, najbolj zakrknjen jc bil Klančar. Kljub mi^ogim dokazom ni hotel priznati svojih zločinov. Matere so pričale, kako je rohnel s prižnice proti partizanom in govoril, da so vse partizanske matere preklete.
Kaplan Kovačič jo blagoslavljal belogardiste z geslom: "Sre-
, čnn, fantje, na veliko jih pobij-, te!"
j Portuna je poslal upravniku policije Hacinu v Ljubljano dopis, naj že vendar očisfi Trebnje. ! Skupno s Klančarjem sta izde-; lala seznam kakih 100 sofnišlje-' nikov narodno osvobodilnega gibanja in ga poslala zločincu Križu, ki naj jih odstrani.
Ti duhovniki se zagovarjajo, da so prvotno odobravali odpor s lovenskega naroda proti okupatorju, po odločitvi škofa Rožma-iia za nasprotno smer, pa so se KO oni odločili zanjo. Tako vidi-: mo ponovno, kakšen zločin je i storil škof Rožman nad slovenskim ljudstvom. Pod krinko "ve-! ra je v nevarnosti," je dajal jav-ina in tajna navodila, blatil OF, I zavajal duhovnike.
On je kriv za potoke nedolžne ki vi, za najbolj sramotni zločin nad lastnim narodom, da je poslal brata proti bratu takrat, ko nas je sovražnik moril, požigal, ropal. Postal je največji izdajalec v zgodovini slovenskega naroda s tem, da je podal roko okupatorju.
Vse naše ljudstvo obsodilo. Klančar je obsojen na smrt, Fortuna na 16 let, Kovačič na 20 let.
Ostali izdajalci pa: Logar na 20 let, Lah na 18 let, Pahulja in rtrajer ..na sedem let, Lindič na pet let in Marija Kocjan na tri leta.
Organizacija, ki pomaga potnikom v zadregi
I Na železniških postajah v Ameriki je kaj dobro znana pisalna miza in svetiljska organi-[zacije Travelers Aid. Izvežbane in izkušene delavke, ki jih najdemo za temi mizami, st) poznane vsem, ki potujejo, kot nekakšna prva pomoč potnikom, ki
imajo kak problem in si, bodisi ne znajo ali ne morejo pomagat' iz njega sami, radi nepoznanja dežele, ali kraja, v katerega jih zanese pot. V pristaniščih posebno najdemo ljudi, ki pridejo kdove odkod in se ne morejo znajti v veliki tuji deželi, ter najčešče ne znajo niti njenega jezika, niti niso seznanjeni z našimi potovalnimi navadami i" sistemom.
Organizacija Travelers Aid ali potniška pomoč, je bila ustanovljena leta 1851, ko je župan mesta St. Louis v Missouri, opazoval, kako težko je bilo kopače® zlata in zlatoiskalcem, ki jih J® pot za zaslužkom in boljšo srečo zanesla v one kraje in dalje proti zapadu. Videč njih zmedo io potežkoče, je sklenil, da bi bik dobra ideja, ako bi se neka] ukrenilo v pomoč potovalcem iD delavcem, ki gredo po naši široki deželi za zaslužkom. Njegovo mesto je prvo izvedlo njegov" idejo in nakazalo potreben denar za ustanovitev take pomod'
Kasneje so nekatere organizacije, posebno Young Women Christian Association uvidela potrebo zaščite mladih deklet iD žensk, ki so prihajale za zaslužkom v velika mesta ali industn-jalna središča, kjer je prežala
nanje nevarnost, katere se
oD
prihodu kot tujke v neznane® kraju, niso zavedale in ne znal® zavarovati pred njo.
Ni pa bilo dolgo, ko se je uvidelo, da je potrebna splošna taka služba, ki naj pomaga potn^', ku v potrebi in zadregi. Tako f bila ustanovljena narodna org&' nizacija za pomoč potnikom i® v to so stopile vse druge te vrst® po vsej deželi, od zlatih vrat SaH Francisca, pa do Boginje Svot®' de v newyorškem pristanišču-
Tekom vojnih let se je deloV® nje te službe pomnožilo in org®' nizacija je takorekoč del zna®® službe USO (United Service Or
ganizations). Ustanovila je
180
postojank in več kot 150 poči^* lišč, v katerih so našli potuje^ vojaki in ženske, ki so bile usl"^ bene v vojaški službi, priliko mora in tudi razvedrila, kaJ prostori so bili opremljeni s vom, servirala se je pogosto lo topla kava in kakšni prig ki, kajti ljudje, ki dospejo na
lezniške ali letališke postaje,
navadno zmučeni in lačni, vsaj potrebni malega okrep' Vsega skupaj je nudila
W S" ali
čil®' raj
omenjena služba pomoč in
iiifoi"
maci e več kot 30 milijonom P'
lOt*
nikom, ki so potoVali po nibah in po zraku tekom voj do^c.
Sedaj, ko je vojna minila
se
bo obrnilo pozornost ponoVi^ skoro izrecno na civilne po*^"' ke in to je posebno važno v ^ ^ morskih pristaniščih. ška postojanka te organizaciJ^j na primer poroča, da je teK" prvih šest mesecev 1946 jila sVI)je nudenje pomoči, postregla je v raznih ozirih P nike iz 47 dežfel.
Organizacija ima uposleni^
po-,vo-
trc
pristaniščnem uradu svoje stojanke 12 oseb, ki znajo riti 10 jezikov, poleg tega vedo koga poklicati, ako je ^ ba tolmačiti jezik, ki ga no sami ne razumejo.
Najčešče imajo ljudje, ki dejo sem iz drugih dežel P blem radi sredstev ter dr^S. probleme v zvjczi z naselnis^ zadevami. Oskrbeti je treba mnogim prenočišče ali sobo, kler se ne dobijo veze z nJ' . vimi sorodniki, ali svojci i'l P jatelji.
Organizacija, ki služi kot moč potnikom v zadregi, j*^ ^ ^ že veliko pohvalo in zahval" strani onih, ki jim jc priAk^^''.^. na pomoč in vedno jc pt ipraV J na pomagati vsakemu, ki
if
je, bodisi po železnici ali ^ g.
lom. Vsakdo je lahko tudi e
- p P'
tov, da mu bo nudila toc»e datke, ker ima v tem izvežb® ljudi nastavljene v svojih P" y jankah sirom dežele, oziro#*.j( lukah in mestih, kjer je promet.
3. decembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. sept. 1944 T Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani šir-kga odbora:
ČASTNI CLANl:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE PRISLAND, 1034 DiUingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kern, 62:3 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik. *;tBIN KRISTAN, 23 Beech tree St.. Grand Haven, Mich. 1. podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, HI.
Blagajnik: VINCENT CAINKAK, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Zapianikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111.
Clani:
LEO JURJOVEC. 1840 W. 22nd PL, Chicago t, HI.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PL, Chicago I, HL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, 111.
JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 ComeUa Ave., Cleveland 3, Ohio.
lOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
SI^SI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th SL, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Hd, Cleveland 10. Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., JoUet, lU.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
AKTON HORZEN, 1239 First St., La Salle, Ml.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St.. Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
RtANK KLUNE. 604—3rd St., N. W., Chfeholm, Minn.
Selena KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave^ Berwyn, 111.
Catherine KRAINZ, 17838 Hawthome Ave^ Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Nob(e, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SI'mCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio Theresa speck, 4G58 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALKNTINE stroj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
Joseph ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI.
Mi
illliliilliliiilililllllllilililiiiiiiiiiliiiiiiiiilllilllililllilillllllliliiiiiiiiii^^
arija Pucko:
^ Gorenjem pod Nanosom obnavljajo požgane domove
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
. Bukovje, Predjama, Studeno Gorenje so vasi pod Namesom.
je kraški. Brin'eve gmajne gozdovi, ki jih na kraških vročih in na visokih planotah ^ftianjka ali pa prehajajo v ^i-Wikavo grmičevje, njivice, ki vi-na pobočjih ali pa so stis-v ozke doline in med ka-so značilnost teh kra-Vasi vežejo klanci, po kate-se vali kamenje, ki ga je Nanosom več kot dovolj. Gorenje visi na pobočju in ni-posebnosti kraških vaših va-kot jih je polno na Vipav-proti Trstu in Gorici tei Bogastvo teh trajev je •n živinska krma—seno. Nji-so skope in pridelek je poseb-
Ske;
' Istri
'es Ve
v suhih letih slab. Sedaj Ijud-kopljejo krompir, ki jim ga letos mnogo požrl črv in hitijo obnavljanju požganih do-
>nov.
Gorenjem so se od leta 1942
^Slašali partizani, to je bila vas, med prvimi stopila v bor-Ljudje pod Nanosom ne ma-
, fašistoV. "Morali smo v nji-
'Ir
ove
otroke so si-
j.j, - organizacije,
&bli_ ]( liam so prihajali na Uprava Windischgratzove-Posestva nam ni dala dela, če ^.^^0 bili v organizaciji. Pa smo 'VsK])roti fašistom in nobe-y.,!? 2:tnje," tako pripovedujejo '■^'-'ani o prestanem. J. ki ste živeli v Jiigoslavi-.' tako ne veste, kaj je svobo-
I
da," pribije z besedo sivolasi očanec, a^i pa k svojemu pripovedovanju mladinec, ki je hotel študirati, pa mu niso pustili, ker ni bil italijanski fašist.
Dan 30. oktober 1943 je bil usoden za vas Bukovje in za Gorenje. Tri dni prei so se vrnili domov možje, ki so jih fašisti globoko odpeljali v Italijo, v Potenco in jih dodelili delavskim bataljonom. Peš so prišli od tam. Komaj so si odpočili toliko, da so prišli k sebi in so lahko pripovedovali svojcem o težki poti, že se je začelo znova. Nenadoma je bila vas obkoljena. Fantje in možje, ki so pravočasno videli prihajajoče, so se umaknili v hribe, drugi pa, ki jih je prehi-Lelo, so čakali in s strahom opazovali kolone, postavljene po gmajnah in za hišami. Na cestah na so stali tanki in^ avtomobili. Nemcev je bilo kot listja in trave.
Ljudje so morali iz hiš, ničesar niso smeli vzeti s seboj, ničesar rečiti pred strašnim, ki je I rjrozilo. Postavili so jih v gru-I čo, ki ni- smela z mesta. Ženske :o jokale, otroci so se bali, možje pa so stiskali pesti. Najprej je zagorelo v Bukovju. Zažgali 'O šest hiš in en hlev, nato so ;o umaknili iz vasi. Ižropali so Gorenje, pobrali so, kar se jim je zdelo vredno in zmetali*na av-i .omobile nato so zažgali. Po-jlivali so z bencinom, metali so : 'granate; niti ena hiša v vasi ni
Oblak Morer
Se priporoča, da ga pokliče-® Vsak čas, podnevi ali po-Delo garantirano in hi-postrežba. Obrnite se z zaupanjem na vašega starega znanca
^ohn Oblaka
1146 East 61 Street IIK 2730
TEKOM ČASA.
ko sp zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnilcov v tej nnxribini prakliciralo- in so izselilo, dofim se dr. Župnik š(> vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršit vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
N)egov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.U0 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
ostala nepoškodovana. Gorelo je vsevprek, prizanešeno ni bilo nobenemu hlevu, nobenemu gospodarskemu poslopju. SS-ovci in skvadristi so uživali ob joku žena in ob temnih obrazih gospodarjev, ki jim je od letine in domačij ostala samo zemlja in golo življenje.
Ko se je vojska umaknila, so morali z njo tudi možje. Še danes se Jurčeva zjoka, kadar pripoveduje, kako ji je takrat zaradi prehlada umrl otrok in so ji vzeli moža.
Ko se je iz pogorišč v Gorenjem nehalo kaditi in ko so se po desetih dneh iz zaporov vrnili možje, so se prebivalci Gorenj deloma izselili v druge vasi ali pa med preostalim zidov jem našli prostore, ki so jih za silo pokrili in preuredili za bivališča. Svinjske kuhinje in svinjake, kleti in lope, vsak zid, nad katerim so mogli potegniti streho, jim je bil dobrodošel.
Res so prezebali v teh zasilnih stanovanjih, a bili so doma. Po osvoboditvi so začeli naprej z obnovo gospodarskih poslopij. Prevoz lesa s konjsko vprego je zaslužek teh krajev, brez tega zaslužka bi posebno tisti, ki nimajo večjih gozdov, težko živeli. Za hlevi sp prišle na vrsto stanovanjske hiše. Ker dobiva postojnski okraj opeko iz oddaljene Vrhnike, Ilirske Bistrice pa tudi iz Ljubljane, ker ni v ojcra-ju samem nobene opekarne, je obnova tu zelo težavna.
Precej hiš ima že nove strehe, hlevi so večinoma popravljeni in marsikatera družina veselo pripoveduje, da bbdo zimo preživeli že pri obnovljenem domačem ognjišču. Viktor Jurca je popravi) sobo in kuhinjo (sedaj stanuje v vlažnem hlevskem poslopju), samo vrata in okna morajo še vstaviti, pa se bodo lahko vselili-. "Tako brez vsega smo bili po požaru, kot da nas je Bog z nebes vrgel," pravi njegova žena, ki žaluje po dveh otrocih. Pr\'i je umrl za posledicami požara, drugi pa se je pozneje ponesrečil med ruševinami.
"Bo že šlo, saj je zmiraj bolje," pravijo ti ljudje, ki so okusili že mnogo hudega. "Če bi bili že priključeni s Trstom vred k Jugoslaviji, potem bi šlo mnogo lažje. V 'Trst smo vedno prodajali svoje pridelke, v Trst smo vozili in zaslužili, delo smo dobili tam. Navezani smo na Trst in Trst je navezan na nas, potrebni smo mu," so dejali preval-ci iz Gorenja, ko so se zbrali pri tajniku obnovitvene zadruge, da bi se pogovorili o delu. "Ko bi že bili priključeni k Jugoslaviji." ponavljajo v vseh vaseh. Za priključitev so v coni B začeli ta teden tudi trimesečno tekmovanje.
Sredi- vasi je Klemenčeva hiša, obnovljena že toliko, da so se lahko vselili; ob cesti je Magaj-nova, ki* je delno popravljena, pridno obnavljajo Jurčevi in Merharjevi. Vdova Križmanova, ki ji je okupator ustrelil dva sina, tretjega pa tudi vojska pobrala in ji je od žalosti umrl mož, že tudi kuha na novem ognjišču. Vsi so ji pomagali pri delu in tudi brezobrestno posojilo je dobila. Simčič je podrl stare zidove in gradi na novo, \dova Korlina Požarjeva bo čez dobrih 14 dni spet stanovala na svojem. Obnavlja stanovanjsko ; in gospodarsko poslopje.
Jiinoz Požar je tudi že pod svojo streho, prav tako Franc Ger-■želj in Prelazov Andrej. Sedem I hiš pa bodo postavili drugje, preselili jih bodo na primernejši Igiadbeni prostor. Vas obnavlja-! jo po načrtu, ki jim ga je nare-I JiJa postonjaka tehnična baza. i V Gorenjem imajo obnovitve-I no zadrugo, njen predsednik to-i variš Anton Kontel in tajnik j tovariš Mirko Jurca sta bila I proglašena za udarnika. Vsa po-' ta in vse vožnje v razne kraje ! zaradi nabave materiala oprav-I Ijata tajnik in predsednik brez-I plačno. Posebno je požrtvovalen ■ tajnik tovariš Jurca. Sam ima porušeno hišo, ki jo popravlja in
v katero bi se rad vrnil vsaj pred zimo in vendar pravi, da je treba pomagati vsem članom zadruge, ki nimajo denarja za kritje stroškov pri obnovi. Ko so mu sami ponudili denar za vožnje, ga je odklonil in svetoval, naj ga rajši dajo v obnovitveni fond.
Njihova obnovitvena zadruga Gorenje-Bukovje je dobila 120 tisoč lir kredita in je obnovila 16 popolnoma uničenih poslopij in več delno poškodovanih poslopij v vaseh Gorenje, Bukovje in v Podjama. Ima 29 članov, ki so vplačali po 1,000 lir in jamčijo za dvajsetkratni delež. Cesar niso zmogli letos, bodo prihodnje leto in čez nekaj let v vasi ne bo več sledu po ruševinah. Verjamejo v uspehe skupnega in požrtvovalnega dela. Tudi oblast jim po tehnični bazi vsestransko pomaga.
Nekaj edinstvenega je v vasi Gorenje skupno delo. Ko malo-kje si pomagajo med seboj, danes delajo pri eni, jutri pri drugi hiši, pač tam, kjer imajo material in kjer je delo najbolj potrebno. Na roko jim gre tudi okolica. V vasi je bil poleti ljudski tabor, katerega čisti dohodek 93,000 lir je okrajni,odbor iz Postojne, ki ga je organiziral, dal za obnovo Gorenj. Poleg tega so Postojnčani pomagali pri odstranjevanju ruševin in pri dovozu materiala. Najbolj pa se je v pomoči izkazala vas Bukovje, ki je imela sama šest požganih domov. Prihajajo v Gorenje čistit pogorišča in pomagat pri gradnji, največ pa doprina-šajo z vožnjami.
Stanko Jurca iz Bukovja je za Gorenje naredil čez 20 prostovoljnih voznih dni, Jože Marin-šek jih je naredil 16. Mladinska četa iz Bukovja, ki stalno prihaja na delo v Gorenje in v bližnji Šmihel, je bila proglašena za udarno in odlikovana.
Hiše v Gorenjem so večinoma vsaj že pod streho. Mnogo dela in truda pa bo še stalo zavedne in skromne prebivalce. Podnano-sa, toda ne bojijo se težav, želijo le, da bi bili s Trstom vred kmalu priključeni k Titovi Jugoslaviji. Vse bo slo potem lažje, tudi obnavljali bodo hitreje kot sedaj.
UREDNIKOVA
(Nadaljevanje z 2. Btrani)
treh dneh so malo popisali, kaj je kdo pustil doma. To so samo ^ato popisovali, da so nas s tem ■slepili. Ko je potekel tretji dan, ;o nas začeli klicati za na transport:^ Kakor mravlje smo lezli 1 grada na vlak. Okrog 350 ljudi je tfekrat štel naš transport, s katerim smo se mi odpeljali. Seveda, vsi vsak s svojo prtljago. Ob 6. uri zvečer v soboto 29. novembra 1941 leta smo se odpeljali v tujino.
"Ko smo dospeli do Maribora, so nam dali jesti ješprenjček, ta lam ostanf trajno v spominu. Tako je drvel vlak naprej skozi velike predore v švabsko deželo. Vozili smo se eno noč in en dan. Db 8. uri zvečer drugega dne ■mo bili že v tistem taborišču. Tukaj so nam dali za večerjo ickakšne rezance in čaj. Seveda, prileglo se nam je že nekaj toplega. Ko smo se najedli, so že spet začeli klicati in nam odredili sobe. Naša sobna številka je bila 55, katera je bila še precej prijazna. V njej pa je bilo 10 postelj, miza in ena klop, pa samo dva stola. Postelje so bile take vojaške ena vrh druge.
"Ko smo vstopili notri, je bila soba dobro zakurjena. Bili smo zelo utrujeni in zmrznjeni. Na posteljah pa je bilo po štiri deke. Vsaka oseba je imela svojo posteljo in štiri deke in blazino pod aeboj. Prvo noč smo dobro spati, ker smo bili utrujeni. V tej sobi smo bile dve družini in sicer obe iz Loga.
"Ko smo zjutraj vstali, smo si najprvo ogledali ta grad, po-
tem pa še okolico in to majhno mestece, katero se je imenovalo 'Nereskeim.' Drugi dan pa pride še 350 ljudi k nam, tako da nas je bilo vseh že 700 skupaj. Dva meseca smo preživljali vsi skupaj. Po preteku dveh mesecev so pa začeli te ljudi razdeljevati po drugih taboriščih, tako da je tukaj pri nas ostalo še kakšnih 400 ljudi. Te so pa vse zaposlili po tovarnah in kmetijah. Tudi od nas so šli.
"Tinko je šel v eno vas k enemu kmetu, ki je imel 16 glav goveje živine in dva konja. Ata je hodil v tovarno, kjer so izdelovali razno orodje in drugo že-leznino. Mamo šo tudi zaposlili v tovarni, kjer so izdelovali obveze za ranjence. Jaz sem ostala pa sama in sem vsaki dan hodila v šolo po dve uri. Učili smo se samo nemško. Skoraj vsak dan sem se jokala radi tega, ker sem bila skoraj sama doma, drugič pa tudi zato, ker nismo imeli zadostne hrane. Zvečer je mama kaj posebej skuhala, kakšne žgančke ali močnik, da smo se pokrepčali.
"Tinko je imel pri kmetu zadosti jesti, pa tudi veliko dela. Ob nedeljah je prišel revež k nam v logar zelo žalosten, češ, učil se je, sedaj pa mora za hlapca služiti. Sedem mesecev je bil pri temu kmetu. Potem je pa prosil, da bi dobil kje drugje kakšno mizarsko dele. K sreči mu je bila ta prošnja uslišana in je šel stran od»kmeta. Drugo delo je pa dobil 24 kilometrov stran od nas v eni tovarni, v kateri so pred vojno izdelovali klavirje. En čas je bil tam sam. Imel je nekje eno sobo, hrano pa v gostilni.
"Tudi atu ni ugajalo v tej tovarni, ker- ni vajen kovaškega dela. Potem mu je Tinko preskr-bel v isti tovarni delo, kjer je bil on. Tudi stanovala sta skupaj skoraj leto in pol. Ko sem jaz spolnila 15. leto, sem tudi morala iti v službo. Bala sem se. Jezik mi je bil tuj, čeravno dem hodila v šolo, govoriti pa le nisem znala dobro. Morala sem se opogumiti in oditi. Dobila sem še dosti dobre ljudi pri enem medicin zdravniku. Imeli so me radi. Naučila sem se tudi dobro govoriti; Tudi v gospodinjstvu sem se naučila, kar mi bo sedaj vse prav prišlo. Žal mi je bilo tega, ker se nisem mogla učiti nobenega obrta. Vedno sem hrepenela po domovini, po rodnem kraju in krasnimi slovenskimi gorami.
"Tako smo bili sedaj vsi štirje v delu. Ata je zelo zdelala tovarna, da je prvi dve leti shuj-šral kar za 20 kilogramov. Tinko je tudi bolj suh, mama in jaz smo se pa še kar otepale slabosti. Največjo skrb smo imeli za ata, ko je tako hujšal, da ga že skoraj nič ni bilo v hlačah. Jaz sem vedno rekla, .da bodo kmalu same hlače hodile na delo. Kd so začeli pri Tinkotu delati, so se malo popravili. Pa kaj pomaga, ko je pr-išlo vedno kaj novega. Začeli so klicati fante v vojsko. Zaskrbelo je ata zaradi Tinkota, ker je bil bolj slab in sta prišla oba v logar stanovat in sta se rajši vozila vsako jutro in zvečer v taborišče.
"To tudi ni bilo prijetno. Vsako jutro sta morala vstati že ob 3:30 zjutraj, zvečer sta prišla pa ob 8. ali 6. uri z vlakom domov, kakor je že vlak imel zamudo. Dolga so bila ta štiri leta, ki smo jih preživljali v pomanjkanju in v strahu. Tri mesece pred razpadom. Nemčije je ata zbolel in ostal doma v ta-, borišču. Sel je k zdravniku. Začela ga je boleti leva noga in že skoraj ni mogel nič hoditi. Zdravnik mu je takoj rekel, da mora iti v bolnišnico in je šel. Zdravnik mu je prerežal na nogi pod kolenom eno bunko, v kateri je bilo polno gnoja. Tako mu je trikrat prerezal. Na postelji je bil dva meseca in je pretrpel grozne bolečine. Zdravnik je bil pa zelo dober in mu je rekel enkrat: 'Sedaj boš pa lahko tako dolgo doma, dokler ne bo vojske
Uncle Sam Says

Someday you'll be flipjing away the calendar for 1956! You'll be singing at the top of your voice, "Happy New Year—a prosperous 1957." It could be both a happy and prosperous 1957 for everyone but you unless you start doing something about it now. Even by investing as little as $3.75 a week out of earnings through the Payroll Savings Plan your nest egg in United States Savings Bonds on New Year's Day 10 years hence will reach the tidy total of $3,163.45, Meantime you will be building up a reserve "in savings bonds, payable on demand, to deal with emergencies.
U. S. Treasury Uepartmeiit
konec.' Pa mu še ata reče: 'Mis-lite, da bo tako kmalu?'
"Ata je prebil dva meseca v bolnišnici, en mesec pa v taborišču. Čutili smo, da bo vsak čas drugače. Nevarno je bilo po vlakih se voziti, ker so zadnje čase zelo streljali nanje. Tako se je tudi Tinko odločil, da se ne bo več vozil. Tudi on se je dal vpisati, da je bolan. Pustil jfe delo in ostal doma pri mami in atu. Mama pa že preje ni delala, ker niso v tovarni imeli materiala. Tako so bili vsi trije doma. Jaz pa nisem imela daleč in sem rekla, 'če bo kaj prišlo, bom že hitro skočila h staršem.'
"Pričakovani čas je potekel, kar smo cela štiri leta željno pričakovali, se je uresničilo. Bil je premagan mogočen nemški voditelj in Nemčija se je zrušila. Takoj, ko so prišli osvoboditelji, smo pokazali Nemcem fige in nismo hoteli več delati njim tlake. Rekli smo: 'Zadosti so nam pili kri in starali obraze našim staršem, da so osiveli in oboleli od žalosti za domovanjem.' Koliko jih je pa umrlo samo radi slabe hrane in od žalosti.
"Ta nedelja nam je zelo znamenita, ko so se vozili tanki počasi proti našim mestecem. Ob 7. uri zjutraj, ko smo prišli iz cerkve, smo imeli že veliko radost pred seboj. Hiteli smo na cesto in jih pozdravljali: 'Dobrb došli naši borci!' Sedaj smo bili srečni, kar presrečni, da se vrnemo v domači kraj. Od veselja
'nismo vedeli, kaj bi počeli. Od majnika pa do avgusta smo pričakovali, kdaj bomo prišli na vrsto, da odhitimo proti domu. In res dne 24. avgusta smo prišli v Jugoslavijo, srečni in radostni, tako kot bi se z nova rodili. Domek je pa res zlata vreden, sedaj ga bomo znali še bolj ceniti, čeravno smo našli vse razdejano in pokvarjeno, pa vseeno se počutimo srečne.
"En teden smo samo snažili in okopavali okrog hiše. Koprive so zrasle en meter visoko krog in okrog hiše, tako da smo komaj notri prišli. V hiši nismo našli nobenega pravega • pohištva. Nekakšne stare kočevske postelje so bile notri. V kuhinji je bil štedilnik ves razdejan, tako da skoraj nismo imeli na čem kuhati. K sreči smo bili iz Nemčije pripeljali par kilogramov moke in malo masti, da smo imeli za prvo silo. Mislili smo, kako bomo prišli do denarja. V delavnici ni bilo nobenega orodja, samo to, kar je ata s seboj vzel in nazaj pripeljal, to je bilo, ali vse premalo. Mark pa nismo zamenjali preje, kakoc po dveh mesecih. Dobili smo zanje zelo malo.
"Štiri leta smo delali, pa nimamo nič od tega. Še tisto smo raztrgali, kar smo s seboj vzeli. Nemci nam niso dali ne obutve in ne obleke. Bog nas je varoval v tujini in nas obvarje tudi doma, saj smo se navadli slabemu življenju.
"V lagrih je bilo nepopisno tarnanje. Dopisovali smo si lahko iz enega v drugo taborišče. Vsakdo je tožil grenkobe suženjstva. Tolažili smo sami sebe, da smo lažje dočakali konca. Ce bi pa to eden vedno premišljeval, bi se mu bilo zmešalo. Saj je veliko ljudi obupalo med to vojno. Marsikdo si je iz obupa sam sebi vzel življenje. Veliko jih je pa, ko so od samega težkega življenja zblazneli. Nič kaj prijetnega nismo imeli in tudi ne pričakujemo, dokler ne bo celi svet v mirovnem sporazumu.
"Imela bi še razne stvari za pisati, pa jih bom pridržala za drugič. Po celi Nemčiji nas je bilo dovolj. Vozili se nismo veliko, ker se nismo smeli, pa vseeno nam je ta nesrečna dežela na večno sovražnica. Saj so jo vsi preklinjali, kateri so bili v njih suženjstvu, naj si bo Fran-j coz, Poljak ali Rus, vsi so kazali i pesti in čakali na konec in res j je bilo veliko maščevanje.
"Sprejmite najlepše pozdrave in poljube od nas vseh skupaj!
"Anica."
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, +a+vini, avtomobilskim
nesrečam, rtd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
5231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST-
3. decembra
FRANCE BEVK:
MED DVEMA VOJNAMA
ČRTICE IN NOVELE
♦♦♦♦♦♦♦<
(Nadaljevanje )
Ven moram, sem pomislila, na zrak. Vzela sem Cankarjevega "Kurenta" — godba njegovega jezika mi je strašno všeč — in odšla z doma. Da bi bila sama, popolnoma sama, sem krenila po travniku, ob po-točiču, čez nizko pobočje, na katerem so rastle breze. "Med borovjem temnim mlada breza rase", sem se spomnila Jenkove pesmi, ki sem jo nekoč s solzami v očeh deklamirala v šoli. Krenila sem čez železniški nasip. Na drugi strani so ležala pplja, za poljem se je vlekel dolg ozek pašnik, na njem so se pasle ovce. Bosonog pastirček j6 sede na skali igral na svirel. Pesem je bila zategla, otožna; postala sem in prisluhnila. Četudi me ni spominjala naših gora, mi je dobro dela.
Krenila sem po stezi, ki je tekla ob nasipu. Nič več nisem videla vasi; imela sem občutek, da hodim po doljnem tujem kraju, odrezana od sveta. Odprla sem knjigo in brala. Brala sem glasno; bolje: pela sem. Nato sem zaprla knjigo in oči. Pred menoj so ležale domače vasi, logi injKjlja, bele ceste so tekle na vse strani. Bilo mi je sladko, a obenem grenko do solz in ironičnega nasmeha.
Odprla sem oči. Pred menoj je ležala siva, jesenska pokrajina, nebo je bilo rahlo prepre-ženo z oblaki, šla sem dalje. Bila sem sama, nikjer ni bilo videti človeka. Grabila me je želja, da bi šla daleč, strašno da-
leč, nekam na konec sveta. Bila sem lahka, brez misli, kakor da vsa plavam v neki namišljeni sladkosti.
Ne vem, koliko časa sem tako hodila. Na eni strani se je vlekel železniški nasip, a na drugi strani je šumela reka. Za reko se je prožilo položno, pusto, neobljudeno pobočje. Kraj je bil vedno bolj saVnoten. Dolina se je ožila, kakor da nekje tam v dalji zapira reki pot.
Nenadoma sem obstala. Pred menoj se je prikazala čuvajnica. Na pustem pobočju je bil prekopan in ograjen laz, v njem je rasla zelenjad in nekaj mladih dreves. To ni bilo nič posebnega, a me je vendar čudno prevzelo. Takih lazov sem videla doma premnogo, a tu še nobenega. Zdel se mi je tako slovenski, tako topel in domač, da sem nehote pobožala njegovo ograjo.
Steza je peljala tik za čuvajnico. Že sem se hotela vrniti, a me je zanimalo, da bi videla še ostalf del doline, ki jo je očem zakrival kucelj s hišico. Pred čuvajnico sta skakala deček in de-j klica ter se igrala s psičkom, i Deklica je bila svetlolasa in si-j vih oči, a deček je bil mlajši, I črnikast, le obraza sta si bila ! podobna. Ko sta me zagledala, I sta pustila igro in strme obsta-; la. ščene pa je zabevskalo in se : mi zagnalo pod noge.
"Tiho, cucek!" sem mu rekla I slovenski. "Ta, ta! Glej ga! Ta-' ko majhen pa tako hud!" i Otroka sta se začudeno po-
W1LL SANTA VISIT THEM? . . . Here are four children, the eldest being Marie, 7, who have heard a great deal about Santa Claus, bat have never seen him or received a gift from him because their nation was verglrtg on war when they were born. They are only four of the 700,000 children who must be cared for in Italy through American Relief for Italy.
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
SEcumYi
PROTECT YOUR FUTURE
gledala. Nato se je deklica okre-nila na peti in planila v vežo.
"Mati! Mati, tu je gospodična, ki govori slovenski."
Bila sem tako presenečena da sem obstala kot ukovana. Na prag je prišla neka ženska in me gledala. Bila je še mlada, a zajetna, ruto je imela zavezano po briško, roke si je brisala v predpasnik. Zdelo se je, da se me ne upa ogovoriti.
"Vi ste Slovenci?" sem vprašala negotovo.
"O, Bog pomagaj!" se je žeft-ska na vsa usta začudila. "Od kod ste se pa vzeli? To bo moj mož vesel."
Tak je bil pozdrav. Tako prisrčnega, iz dna duše prihajajočega, še nisem doživela. Ne vem, kaj je bilo zame večje, pre senečenje ali radost.
Kajpak, morala sem vstopiti in sesti. Otroka sta me zijaje, z zanimanjem opazovala. Zanju bom za vAdno "gospodična, ki govori slovenski". Pes me je ob-vohaval. Gospodinja je bila vsa zmedena, kakor da je stopil Bog v hišo. Ni vedela, s čim bi mi postregla.
"Nič, nič", sem rekla, ''samo govorimo, dajmo, govorimo!"
V eni sapi sva se izpraševali in si odgovarjali. Kako, da smo tu? Kdaj smo prišli? Kako živimo? V nekaj minutah sva vedeli vse, vsaj v glavnem. Tudi njen mož je bil prestavljen. Doma govorijo slovenski, a sicer do tega dne še niso srečali človeka, da bi se z njim pogovorili po domače. To tako dobro dene. Le mož pozna nekega sod nega uradnika v bližnjem mestu, ki je tudi Slovenec. Obljubil je, da jih obišče, a do danes ga še ni bilo. Dolg čas jim je. Pa mož je že v letih, že dolgo čaka upokojitve. Upa, da jo bo dobil, nato se vrnejo v Go-
rico, kjer ima hišo in nekaj zemlje.
Bili smo si ko stari prijatelji, ki so se po dolgem času zopet sešli.
"Čudno so nas razmetali", sem dejala in se ozrla po zahajajočem soncu. "Posloviti se moram."
"Počakajte mojega moža!"mi je prigovarjala Brika. "Saj se vam ne mudi. Ne bo dolgo, da pride. Kričal bo, če izve, da sem vas pustila oditi."
(Nadaljevanje sledi)
PODTALNA VOJNA PROTI FRANCU SE NADALJUJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
na mlin fašistični propagandi.
Drugi sektor odpora "tvorijo kmetje, ki izvajajo stavke, vodijo sabotažo proti dajatvam živežnih kvot vladnim agentom in rekrutirajo bojevnike za ge-rilske čete.
Največje in najvažnejše je gerilsko gibanje
Največji in najvažnejši sektor odpornega gibanja pa tvorijo gerilske čete, ki imajo radi podpore, katere uživajo med širokimi masami, sijajno inteligenčno (vohunsko) službo.
Gerilci imajo svoje ljudi vsepovsod — pri policiji, v armadi, v ministrstvih in v nemško kontroliranih tovarnah. Odporno gibanje ni samo informirano o delovanju nacijev v Španiji, tem-
Zastopniki
Enakopravnosti
★
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbuTsko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

več tudi o aktivnostih zaveznikov na španskem ozemlju.
Odporno gibanje je vedelo, ko je zavezniški kontrolni svet odslovil dvoje španskih uposlen-cev, ki sta pošiljala španski policiji poročila iz tajnih zavezniških arhivov.
Podtalno gibanje ima efektivno vojaško organizacijo
Po porazu republike leta 1939 so republikanski vojaki, ki so se umaknili v gore, nadaljevali z umikom. Do nemškega vdora v Poljsko so bile njih aktivnosti v prvi vrsti defenzivne. Potem pa je gerilsko gibanje začelo rasti in njegovi napadi na železnice in ceste, po katerih se je prevažalo blago ža Nemce, so se poostrili.
Tekom zadnjih petih let je gerilsko gibanje postalo učinkovito vodena vojaška organizacija, z močnimi formacijami v Acturiji, Malagi, Granadi, Cor-dovi, Credu, Madridu, Valenciji, Santandru, Aragonu, Toledu in drugih pokrajinah.
Najmočnejše formacije imajo gerilci v Asturiji na severu in Malagi na jugu. Šesti geril-ski bataljon v Malagi operira na 3,000 kvadratnih milj obsega jočem terenu in je zgradil močne rezerve med ubožnim kmetskim prebivalstvom.
Ti gerilci se borijo z orožjem, katerega so ugrabili Francovi armadi. Pokrajino, v kateri operirajo, španska armada označuje za "vojno zono."
Armada v 12-dnevni ofenzivi proti gerilcem
f
Prošlega junija je armada v provinci Caceres vodila 12-dnev no ofenzivo proti gerilcem s tremi divizijami, 40 letali in 20 tanki, tekom katere so gerilci zaplenili 15 strojnic in na tiso-
IŠČE SE ŽENSKE
za snaženje šolskih poslopij v col-linwoodsketn okrožju. Dobra plača
Zglasite se pri Prospect Window Cleaning Co 1107 Bolivar Rd., CH 6991
Dekle ali ženska
dobi službo za delni čas v zlatarni. Mora biti vešča angleščine in slovenščine. Anton Hibler, 6632 St. Clair Ave., EX 8316.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93%ic na uro Cas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
®®®®®®®S)®(jXi)S)®g^
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
če zabojev municije ter uničili en tank.
V	zoni Santander-Asturia ima vlada tri divizije Mavrov, civilne garde in redne vojake, skupaj 50,000 mož.
V	Kataloniji ima Franco devet pehotnih divizij, 15 polkov topništva, sedem polkov inženirjev, polk tankov, in druge čete, ki niso sposobne preprečiti gerilskih aktivnosti, niti ustaviti rastočega števila stavk med delavci v tekstilnih tovarnah.
Slika je približno ista v vseh provincah, kjer ima Franco 800,000 mož redne armade in drugih čet, ki predstavljajo oboroženo silo nad milijon mož.-
To pa ne vključuje*okrog 50,-000 Nemcev, o katerih trdijo gerilci, da se nahajajo v Španiji, ki imajo posebne edinice s svojo lastno komando.
Franco ne more streti gerilcev brez zunanje pomoči
Vprašal sem enega izmed vodij gerilcev, legendarnega Pe-pona dela Campa, da-li je Franco sposoben streti odporno gibanje. Odgovoril je:
"Da — akcv Franco dobi pomoč od zunaj. Ne, ako je ne dobi. Ampak videli smo preveč britskih oklopnih avtomobilov, da bi mogli verjeti, da pomoči ne bo dobil. Dobil je tudi ameriška letala in ameriško olje."
"Mi ne potrebujemo tuje pomoči," je nadaljeval gerilski vodja. "Edino, kar vas prosimo je, da ne pomagate Francu, da
DomaČe klobase
Sedaj lahko dobite okusne domače suhe klobase na 5348 Homer Ave., tel.: EX 6372.
mu nehate pošiljati stroje, B jačijo njegove sile, in pa da lomite diplomatske stike z nf ovim režimom. Ustavite po®'"' Francu in Španija t)o postal^ demokratična dežela."
"Britanija in Zed. države vi jo, da se ne upate napra«" preloma s Francom, ker se bo* jita, da to izzove civilno vojn' v Španiji," sem rekel.
Pepen je jezno odkimal in F udaril: "Krvava civilna vojo' je neizogibna, ako ne boste n®' pravili preloma s Francom, M ti naše ljudstvo se nahaja v P" ložaju brezupnosti. Ako bi rika in Anglija prelomili st> s Francom, bi isto storile si®, pine v notranjosti Španske, se sedaj obotavljajo. Spre®^ ba bi se potem izvršila z malnim prelivanjem krvi.'
Naprodaj je
zidan apartment s 4 stanova®]'' 5 sob vsako stanovanje in P mezni fomezi. Eno stanov prazno. Zglasite se pii last® Suite 1, na 911 E. 72 St.
Mesar
dobi dobro službo s dobro čo, v moderno urejeni mes® Pokličite GL 2836
PLOŠČE
Posebna razprodaja na novih srbsko-hrvatskih ploščah
29c VSAKA
Lee's Record Shop
3819 PAYNE AVE.
EX 3908
Prinesite ta oglas in dobili boste poseben popust na drugih nakupih.
0^,
VASI ČEVLJI
bodo (gledali kot novi, ako JU> , v popravilo zanesljivemu čevU*'''* vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlik^^
16131 St. Clalr Ave.
JOHN ZULICH INSUB AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 422»
Se priporočamo roj ako'® ^ naklonjenost za vsakovrsto® varovalnino.
Al's Radio & Service
1011 East 64th sW
Alhin Zbacnik, lastiti Popravljamo radio apar&^ električne predmete Prvovrstno delo in postrežba Odprto od 8. zj. do 1. pop.
razen ob sobotah—od 10. ZA-
SEDAJ IMAMO v ZALOGI ZA BOŽIČ RADIO APAHAT^-STROJE ZA IGRANJE PLOŠČ—GRELNE PODLOGE— PLOŠČE—VENCE—OLTARJE
PARK RADIO- 7220 St. Clair Ave.
Popravila na radio aparatih in drugih predmetih napravimo v 48 urah
IIER CROWNING MOMENT . . . Sammie Stllley had just been crowned queen of the allamandas at Winter Haven, Fla. The giant yellow flowers, allamandas, bloom in Florida in winter.
I
k
IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE
Moške za Tovarniške delavce Inšpektorje Truckerje Ženske za Assemblerje
Varenke Inšpektorice drugi in tretji šift pet dni v tednu Stalno delo z 60 let staro firmo
BISHOP & BABCOCK MFG. CO. 1285 E. 49 St.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 lel se naj priglasijo.
Jennie Hrovat
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTEl'^ IN PREPROGE ZA KOPALNIC^ ^
Izplačalo se vam bo napraviti vaše nakup* ^ božična darila pri nas. Poizvejte kako dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno,
Parkwood Home Furnishin^^
ENdicoit
7110 St. Clair Ave.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
STEVE F. PIRNAT
6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3. OHiO
POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države, vse P®*" Ijalve so jamčene.	;n
PRODAJA ZABOJE, za obleko in drugo ter sprejema pake**
vse potrebno uredi, za odposlati v stari kraj.	p
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE. Cenjeni rojaki, za
vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš **
STEVE F. PIRNAT
BLAST WRECKS SCHOOL . . . Crowds of anxious parents and volunteer rescue workers gathered quickly at the Baroda consolidated school at Baroda, Mich., following a boiler explosion in the basement of the school which killed one child and injured at least 16 others. When reports were first received at Chicago rescue planes with medical supplies were rushed to the scene.
SWEDISH HEIR . . . Six-month-old Prince Carl Gustaf^ third in line of succession to the Swedish throne, poses for first photo. The young prince is the first son of Prince Gustaf Adolf and Princess Sibylla.
MOŠKI DOBE DELO TAKOJ
NEIZURJENI TEŽAKI ZA
Bottling 0 Shipping Dept.
nočni šift od 4.30 pop. do 2.30 zj.
5-dnevni tednik; stalno delo. Dobra plača od ure. Plača tedensko. Počitnice s plačo; delavske podpore.
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE
vsaki dan razen sobote od 8. zj. do 5. pop.
CARLING'S BREWERY
9400 QUINCY AVENUE
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif'
In the Heart of the Orange-Raising Country
28 Miles From Los Angeles on Route 101 • • •
Cocktails - Beer - Liquors
Food • • «
ALL FRIENDS AND VISITORS
CORDIALLY INVITED ♦ • •
Owned and Operated by:
Sitter and Chas. Lusin,
Former Clevelanders
A