^ Ptuj, torek, :c--10. oktobra 2006
letnik LIX • št. 78 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Opremljen posebej za Slovenijo.
Golf Si smo optBmIli posebej za vas. Avtomatska klima, kovinska, barva, štiri vrata, radio s CD predvajalnlkom, stikalo za dnevne luči, sredinski naslon za roke spredaj, usnjeni volan ter PRIHRANEK 500.000 SIT.
Golf Si ®
Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65


prmi

Sport Nogomet •
Fotoreportaža s tekme Slovenija -Luksemburg
Stran 7
POliCioa
eio in opremo
a svoje
oktobra
^ na ptUjSkem Mestnemstadonu potekaûaaûaaktQvma poedStaVOtevdePasOovengke poDQsi3eOn nOPhoveopoeme. PoDegpdipaMksvPoDQKSjî-
Obiščite naš
prenovljen spletni portai
www.tednik.si
Foto: Martin Ozmec
Tednikov pogovor Po naših občinah Turizem	Kultura	Reportaže
Irena Luci • Ni ved- Zavrč • Podarili Ptuj • Kolesarski Ptuj • Koncert	Ptuj • Ptujčani
no lahko biti v središ- ček za 1,2 milijona popotniki dobili prva ruskega zbora	za las ob prvo
ču pozornosti javnosti tolarje/	prenočišča	napolnil dvorano	mesto
stran 2	^ „
Kultura
Stran 3
Stran 14
Stran 16
Po naših občinah Ptuj • Okrogla miza o mestnem obzidju Stran 12
Ptuj • Viktorinov večer z misijonarjem Vladimirjem Kosom Stran 14
Prejeli smo • Dinastija Sok odkriva svoje ambicije Zavrč • Lions klub za pogorelo družino Škrinjar
V Ormožu znamo ločevati zrnje od plev
Posamezniki, ki si prizadevajo prevzeti oblast v Občini Ormož samo zato, da bi si lahko v naslednjih letih pridobivali osebne koristi in zato, da bi mešetarili z občinskim premoženjem ter ljudmi, ne poznajo meja svoje pokvarjene domišljije. Žalostno je, da za svoje hudobije zlorabljajo tudi tako ugledne medije, kot je Štajerski tednik, toda glede na predvolilni čas je tudi to početje povsem razložljivo.
Tako kot je razložljivo, da je opozicijska N.Si, ki jo v Ormožu vodi prav glavni informator za članek, poln neresnic, za članico volilne komisije Občine Ormož predlagala samo soprogo predsednika strankarskega lokalnega odbora in županskega kandidata gospo Branko Sok. Če bi občinski svet Občine Ormož sprejel takšen predlog, bi bili zdaj prebivalci občine Ormož v situaciji, ko bi žena Branka Sok imela tudi formalno moč, da tudi na županskih volitvah skrbi za svojega soproga. Vrata k prevzemu občinske oblasti bi bila odprta na široko, možnih scenarijev v tej smeri pa je toliko, da bi bil obseg Štajerskega tednika premajhen za njihov podroben opis. Sokov družinski kliente-lizem pač ne pozna niti meja, niti sredstev, s katerimi bi se dokopal do upravljanja ljudi in
Uvodnik
premoženja v Občini Ormož.
Občinski svet Občine Ormož je seveda ugotovil tovrstno sprevrženost družine Sok in Branke ni potrdil v sestavo občinske volilne komisije, saj ni mogel prezreti njenega delovanja kot članice Občinske volilne komisije pred štirimi leti, ko je v nasprotju z zakonom poskušala preprečiti izvolitev nestrankarskih kandidatov v občinski svet. Kako nizkotna je bila igra, pa se pravzaprav kaže tudi v vsebinah, ki so bile objavljene v Štajerskem tedniku slabe tri tedne pred županskimi volitvami, in sicer v obliki poročila s tiskovne konference N.Si. Na njej je namreč o domnevnem odstopu Franca Šan-dorja iz organa, ki ga ni, govoril samo županski kandidat, ne pa Franc Šandor sam. Toliko o metodah dela in umazanosti predvolilne kampanje Sokove
Za Ptuj, z ljubeznijo, vedno in povsod
m
Zdaj lahko kandidati lepijo svoje plakate, kolikor jim je volja; na nedovoljena mesta so jih lepili že doslej, zato kakšnega spreobrnjenja v smeri varovanja okolja in podobe mesta tako ni pričakovati. Upati je le, da si kakšen ne bo omislil plakata na Mestni hiši, na Orfejevem spomeniku in še kakšnem podobnem mestu. Nič ne bi bilo narobe, če bi jih tako liste kot kandidati za župane nalepili povsod tam, kjer želijo nekaj spremeniti. Volivcem bi to nadvse ugajalo, ne bi jim bilo potrebno čepeti doma in se muzati ob takšnih ali drugačnih obljubah na soočenjih, ki se te dni vrstijo v medijih. Volivec bi moral kandidate, če želi prav obkrožiti, čim bolj spoznati.
Že hiter sprehod po mestu odkriva številne projekte, ki bi jih bilo potrebno udejanjiti v našem častitljivem mestu. V tem predvolilnem času imajo vsi radi Ptuj, tega smo veseli, a še bolj kot veselje nas zanima, kdaj bomo v resnici dobili to, kar bi morali v mestu že zdavnaj postoriti. "Trebuh mesta" mu že dolgo ni v ponos, prav tako ne edino javno stranišče. Edinega magistra prometa, ki smo ga imeli, smo napodili na Obalo, namesto da bi mu dovolili, da bi pokazal svojo zamisel o zaprtju mestnega jedra za promet in za druge prometne zamaške Ptuja. Na osrednjo turistično zanimivost Ptuja, grajski hrib, vodi asfalt iz 60. let prejšnjega stoletja, s parkirišča nam na grad še ni uspelo vrezati stopnic, da bi obiskovalcem omogočili spodobno pot do kulturnega spomenika. V Mestnem parku bi že moral stati novi glasbeni paviljon, v Ljudskem vrtu so ga postavili pred leti 12 leti kot enega predvolilnih objektov, a je klavrno končal, ker mu ni nihče vdahnil vsebine. Nihče mi še ni povedal, kdaj bo tudi novo ptujsko mestno pokopališče postalo urejeno tako, kot se spodobi.
Moj spisek, kot volivke, je še dolg, v tem trenutku me omejuje tudi urednik, ki mi ne dovoli podaljšanega razmišljanja, čeprav se volitve ne dogajajo vsak dan. Morda pa sem v resnici le ena od tistih nezadovoljnih volivk, kiji ni dovolj, da ji »ponujajo« samo velike projekte, ker potrebujem tudi, na videz male, ki so v bistvu prav veliki, še posebej, če ti grenijo vsakdan, ker pač zaradi ljubezni do mesta želiš več, imaš ga rad tudi takrat, ko ga drugi nimajo, ker ni volitev, da bi ga morali nositi v srcu ali kako drugače.
Majda Goznik
Podarili ček za 1,2 milijona tolarjev
Lions klub iz Ptuja je 12-članski družini Škrinjar iz Turškega Vrha, ki so po požaru pred dobrim mesecem ostali brez strehe nad glavo, podaril darilni ček v vrednosti 1,2 milijona tolarjev.
dinastije.
Dejstva pa so naslednja:
1.	Franc Šandor je kot član Občinske volilne komisije Občine Ormož želel izstopiti tako, da je izstopal iz organov, katerih dejansko ni član. Dokazila o tem so deponirana v občinski pošti in so na voljo vsem občanom, ki bi jih želeli pogledati.
2.	Če bi Franc Šandor kogarkoli od občinskih uradnikov ali funkcionarjev povprašal, kako se napiše in kako se naslovi odstopna izjava iz komisije, katere član je, bi mu to z veseljem in strokovno pomagali. Ker pa je svoje, nekje drugje napisano pismo samo oddal v vložišču, je zdaj očitanje občinskim strukturam, da mu nihče pri tem ni pomagal, namerno podtikanje in zavajanje volivcev.
3.	Formiranje sedanje Občinske volilne komisije Občine Ormož je potekalo v celoti v skladu s predpisi, pooblastili Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter z glasovanjem izraženo večinsko voljo svetnikov občinskega sveta Občine Ormož.
4.	Da bi kdorkoli popravljal datume, je ponovno nizkotna predvolilna poteza dinastije Sok v Ormožu. Vsa korespondenca Občine Ormož, je namreč dokumentirana. Če pa nekdo želi pridobiti glasove volivcev z laganjem na tiskovnih konferencah, smo dolžni povedati, da vse službe Občine Ormož vestno in zakonito opravljajo svoje delo, popravljanje datumov pošte pa je očitno želja dinastije Sok, ki bi jo uvedla najbrž že prvi dan, ko bi prevzela občinsko oblast.
5.	Občina Ormož je v zadnjih štirih letih v infrastrukturo in ostala področja za splošno izboljšanje razvitosti na svojem območju vložila 4.301.276.476 tolarjev. Investicija v posodobitev Kerenčičevega trga v središču Ormoža pa znaša 62.780.524 tolarjev. To torej predstavlja samo 1,46 odstotka naših investicijskih aktivnosti. Informatorji na tiskovni konferenci pa so poročali, v Štajerskem tedniku pa zapisali, da se je v Občini Ormož 3 leta in 11 mesecev čakalo z investicijami. S tem pa so torej povedali, da v manj kot dveh odstotkih vidijo 100 odstotkov ter s tem povedali tudi, kolikšen delež laži je v njihovih predvolilnih aktivnostih.
Vili Trofenik,
župan občine Ormož
Foto: M. Ozmec
Takšne pomoči človek ne dozivi vsak dan; hvaležna zakonca Skrinjar v družbi s predsednikom ptujskega Lions kluba Brankom Šmigocem in člani kluba.
Jesen je prinesla nekaj sprememb tudi v Lions klub v Ptuju, saj je dosedanjega predsednika Slavka Visenja-ka zamenjal Branko Šmigoc, za podpredsednika so izvolili Jurija Šarmana in Milana Senčarja, novi tajnik kluba je Borut Fekonja, zakladnik pa Samo Ekart. Na tradicionalnem jesenskem srečanju ptujskih lionistov na turistični kmetiji Toplak v Juršincih pa so po reportažnih zapisih v Štajerskem tedniku o stiski 12-članske družine Škrinjar, ki je po požaru konec avgusta ostala brez strehe nad glavo, menili, da je treba hitro ukrepati. Zato so sprejeli sklep, da v sodelovanju s podjetniki s širšega ptujskega območja ter občino Zavrč Šrkinjar-jevim pomagajo z donacijo 1.200.000 tolarjev.
Slovesno izročitev darilnega čeka z omenjenim zneskom so zakoncema Škrinjar izročili v četrtek, 5. oktobra, v prostorih Občine Zavrč. Novi predsednik Lions kluba Branko Šmigoc pa je ob tem spomnil, da so humanitarno pomoč na območju občine Zavrč ponudili že ob odprtju nove osnovne šole v Zavrču, ko so podarili računalnik. V Halozah so letos že pomagali tudi otrokom v občini Žetale, ki so ostali brez staršev, z zadovoljstvom pa so s pomočjo donatorjev zbrali tudi 1,2 milijona tolarjev za pomoč Škri-njarjevim pri gradnji nove hiše.
Koordinator humanitarne
akcije je bil Marjan Kosta-njevec, donatorska sredstva pa so poleg Lions kluba Ptuj prispevala še podjetja: Ilkos, Vinkovič, Emit, Rimljan, Zavarovalnica Maribor, Peto-via avto Ptuj, Zaščita, Asfalti, Goja, Plastenka, Garant, Izvir, Kotrans, Milena Kostanjevec in Medol. Branko Šmigoc se je koordinatorju in vsem do-natorjem akcije toplo zahvali ter dodal, da je njegovo predsedniško geslo Objemimo življenje in pomagajmo, zato bodo tudi izkupiček letošnjega tradicionalnega dobrodelnega plesa Lions kluba Ptuj namenili pomoči potrebni družini z območja Cirkulan. V imenu občine Zavrč se je z besedo zahvale vsem do-natorjem in Lions klubu Ptuj za izkazano humanitarno pomoč pridružila svetnica Marta Bosilj.
V imenu družine Škrinjar-
jevih se je za finančno pomoč ob pravem času, v imenu prisotne žene Slavice ter v imenu vseh 10 otrok, ki so ostali doma, iz srca zahvalil gospodar Stanislav: »Hvala vam za ta denar, hvala za izkazano dobroto, hvala za pomoč vam in tudi vsem drugim, ki so nam v teh težkih trenutkih že pomagali in nam še pomagajo. Že prejšnji teden smo na pogorišču stare hiše sezidali nove temelje, ta teden že pridno zidamo, materiala imamo vsaj zaenkrat še dovolj, tudi ostrešje in kritino so nam obljubili. Upam, da nam bo tudi vreme naklonjeno, da bomo lahko novo hišo čimprej spravili pod streho. Vsi si želimo, prepričani smo, da bo 25. decembra zagorela božična sveča že v naši novi hiši!«
M. Ozmec
Foto. M. Ozmec
Novi predsednik ptujskega Lions kluba Branko Šmigoc (levo) je ček za 1,2 milijona tolarjev izročil Stanislavu in Slavici Škrinjar.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
V
ce an
Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije

od Dčno naprej
Ptuj • Pogovor z Ireno Luci, ženo veleposlanika Republike Slovenije v Beogradu
Ni vedno lahko biti v središču pozornosti javnosti ...
»V družino sem prišla kot peti otrok na miklavževo leta 1953. Osnovno šolo sem obiskovala v Kidričevem in na Ptuju. Ekonomsko srednjo šolo sem končala na Ptuju in se zaradi pomanjkanja sredstev za nadaljevanje šolanja zaposlila. Vseskozi sem se veliko ukvarjala z gimnastiko, atletiko in rokometom. Ob delu sem končala tudi študij na Višji upravni šoli v Ljubljani. Želja je bila, da nadaljujem študij prava, vendar se je bilo potrebno odločiti: ali družina in služba ali študij. Zahtevna služba moža in otroka me je pripeljalo do odločitve, da se posvetim družini in službi,« se nam je predstavila Irena Luci, , žena veleposlanika Republike Slovenije v Beogradu, ko smo jo povabili na pogovor za Štajerski tednik, da bi nam kaj več povedala o svoji novi vlogi, ki jo ima kot žena slovenskega veleposlanika v Srbiji.
»V mladosti sem sanjala o princu na belem konju in o veliki družini. Princa na belem konju ni bilo, bil je princ v beli halji; kmalu sta prišla tudi otroka. Po dvajsetih letih dela v državni upravi sem se odločila stopiti na samostojno pot - z občutkom, da lahko naredim nekaj več za družino, sočloveka in na koncu tudi zase,« je nadaljevala Irena Luci.
Št. tednik: Kako ste se znašli v vlogi veleposlanikove žene, sicer so Slovencem Srbija in njeni ljudje že od nekdaj zelo blizu? S čim vse mora človek »opraviti« pri takšni odločitvi? Verjetno sta odločitev za Beograd bolj ali manj sprejela skupaj z možem?
I. Luci: »Za dobrim in uspešnim diplomatom po pravilu stoji dobra in uspešna soproga. Čeprav se sliši kot fraza ali kot hvalnica, je v tem veliko resnice. Za mene, ki sem imela svojo zaposlitev (samostojno in humanitarno dejavnost), nova vloga zahteva oziroma išče daljši ali krajši čas, ne vedno prijaznega prilagajanja. Marsikatera žena diplomata novo vlogo doživlja kot degradacijo. Zato je pomembna obojestranska zavest, da predvsem v začetku, v fazi prilagajanja, ne bo lahko, potrebni sta bili volja in pripravljenost, da se gre s skupnimi napori skozi te težave. O vseh stvareh smo se v družini pogovarjali, tako tudi o morebitnem odhodu v Beograd. Sinova nista bila navdušena nad očetovo odločitvijo, sama sem vedela, da bom sledila še tej moževi odločitvi.«
Št. tednik: Že vrsto let ste bolj ali manj na očeh javnosti: žena zdravnika, ki je odšel najprej v politiko, zatem pa v diplomatske vode. Je težko biti
v središču javnosti, na kaj mora človek paziti pri tem?
I. Luci: »S tem se nisem preveč obremenjevala, zavedala pa sem se, da se moram kot soproga župana, poslanca in sedaj diplomata primerno obnašati, urejati in oblačiti. Ni vedno lahko biti v središču pozornosti javnosti, ki je največkrat precej kritična. Občasno sem pogrešala sproščenost, ki pa sem jo vedno našla v krogu družine, iskrenih prijateljev, ki so znali ceniti najino delo.«
Št. tednik: Ste se na vlogo veleposlanikove žene kaj posebej pripravljali, vam je kdo kaj povedal o vaši vlogi, o obnašanju v tej vlogi? Ali imate v tej vlogi kašne ovire oziroma bolje povedano prepovedi, kaj smete ali česa ne smete?
I. Luci: »Posebne 'pripravniške' dobe za žene diplomatov ni. Obstaja literatura o diplomatskem protokolu, veliko ti pomagajo tudi izkušnje nekaterih soprog bivših diplomatov in soprog diplomatov, s katerimi se sedaj družim. Zavedam se položaja oziroma vloge, ki jo trenutno predstavljam kot soproga predstavnika Republike Slovenije v Srbiji; temu primerno se tudi obnašam.«
Št. tednik: Kdo skrbi za vašo podobo v javnosti?
I. Luci: »Za svojo podobo v glavnem skrbim sama. Imam pa dokaj kritične ocenjevalce in svetovalce v družini.«
Št. tednik: Že pred odhodom v Beograd ste se vrsto let ukvarjali s humanitarno dejavnostjo, bili ste laična voditeljica dekanijske Karitas Ptuj -Zavrč. Tudi v novem okolju želite nadaljevati humanitarno dejavnost?
I. Luci: »S humanitarno dejavnostjo sem se pričela

Irena Luci: »Za dobrim in uspešnim diplomatom po pravilu stoji dobra in uspešna soproga.«
aktivno ukvarjati, ko sem stopila na pot samostojne podjetnice, leta 1991. Petnajstletno delo v Karitas nas je povezalo, tako da sodelavce Karitas močno pogrešam. A vidim že nove izzive in še večjo potrebo za moje karitativno delo v Beogradu. Tam so potrebe po dobrodelnosti še veliko večje. Na srečo sem na Ptuju našla sodelavce, ki želijo pomagati Centru za zaščito dojenčkov, otrok in mladostnikov, ki je v neposredni bližini slovenske rezidence.«
Št. tednik: V Beogradu je veliko možnosti in priložnosti za družabno življenje. Kako ga živite vi, se pogosto srečujete z ženami drugih veleposlanikov? Kako potekajo ta srečanja?
I. Luci: »Na začetku se je življenje odvijalo na relaciji
rezidenca-ambasada-rezi-denca. Kmalu sem se pričela srečevati s soprogami drugih veleposlanikov v okviru kluba žena diplomatov, kjer poteka več vrst aktivnosti. Srečanja so odvisno od namena, sproščena ali strogo profesionalna. Trenutno se pripravljamo na novoletni diplomatski bazar, katerega izkupiček je namenjen za dobrodelne namene. Poskrbela bom, da bo na slovenski tržnici med drugim tudi idrijska čipka, ptujski kurent pa tudi potica, sadni kruh in kranjska klobasa.«
Št. tednik: Kako poteka življenje v rezidenci?
I. Luci: »Del rezidence je namenjen najinemu privatnemu življenju. Pomembnejši in eminentnejši del je namenjen gostom. Tu pripravljam delovna srečanja, kosila in večerje za diplomate in
druge pomembne osebnosti političnega življenja Srbije.«
Št. tednik: Rezidenca je tudi kraj srečevanja z drugimi veleposlaniki v Srbiji. S katerimi ste že navezali stike, s kakšnimi jedili jim postrežete?
I. Luci: »V rezidenci smo gostili številne veleposlanike akreditirane v Srbiji pa tudi ministre in druge predstavnike vlade Republike Srbije. Tedaj predstavlja rezidenca Republiko Slovenijo in na mizi so slovenska jedila, slovenska vina, med katerimi ne manjka vino iz Ptujske kleti.«
Št. tednik: Koliko vam je blizu politika, koliko je je v pogovorih z možem?
I. Luci: »Politika me nikoli ni posebej zanimala. Nisem bila zadovoljna, ko se je mož odločil zanjo. Vendar se je počasi vpletla v najino skup-
Foto: Črtomir Goznik
no življenje, sčasoma postala tudi del mene.«
Št. tednik: Kaj vam pomenijo občasna vračanja domov, čeprv pot od Ptuja do Beograda niti tako dolga kot včasih, prevoziš jo v nekaj urah?
I. Luci: »To je potreba mojega srca. Rada se vračam domov - pa naj bo to na Ptuj ali k Sv. Tomažu.Ob občasnih obiskih Slovenije in srečanjih z dragimi osebami, obiskom svete maše v domači cerkvi si naberem novih moči za bivanje v Beogradu.«
Št. tednik: Kaj v Beogradu najbolj pogrešate?
I. Luci: »Zame je družina vedno prva. Pogrešam svoja sinova in snaho, mamo, sestro, brata, sorodnike, prijatelje in znance, vse, s katerimi sem se rada srečevala, vse, kar sem počela ... «
Majšperk • Kandidat N.Si za župana Franc Bezjak
Ker smo tu doma!
Predstavniki občinskega odbora stranke Nova Slovenija občine Majšperk so svoj volilni progam in kandidata za župana občine Majšperk Franca Bezjaka predstavili na tiskovni konferenci v četrtek, 5. oktobra,v prostorih gostilne na Ptujski Gori, po končanem občnem zboru stranke, na katerem je kot gost sodeloval tudi poslanec Alojz Sok.
Foto: M. Ozmec
Na občnem zboru stranke N.Si, kjer je sodeloval tudi poslanec Alojz Sok, so predstavili tudi svoje kandidate za svet Občine Majšperk.
Zavrč • Z 42. seje občinskega sveta
Ugodni trendi varnostnih pojavov
Svet občine Zavrč je na eni zadnjih sej v tem mandatu v četrtek, 5. oktobra, na predlog župana Mirana Vuka razpravljal, sklepal in odločal o 10 točkah dnevnega reda. Ugodno so ocenili trende varnostnih pojavov v občini ter polletno realizacijo občinskega proračuna, med drugim pa sklenili, da štirim društvom oddajo v najem prostore v prenovljenem kulturnem domu.
Kandidat za župana Franc Bezjak, ki je bil na čelu maj-šperške občine že v prvem in drugem mandatu, si je tokrat izbral slogan Za občino Majšperk - ker smo tu doma. Če
Foto: M. Ozmec
Franc Bezjak, kandidat stranke N.Si za župana občine Maj-šperk
bo izvoljen za župana, se bo zavzemal za to, da bodo imeli vsi občani enake možnosti, pri reševanju problemov pa jim bo v pomoč občinska uprava; da bo finančno poslovanje občine bolj pregledno, občanom predstavljeno vsakega pol leta, ter brez povečevanja dolgov. Prepričan je, da je potrebno finančno stanje v občini preveriti in ga predstaviti javnosti, da je treba poskrbeti za hitrejši in cenejši internet, zagotoviti več možnosti spremljanja televizijskih sporedov ter zagotoviti sprejem po vsej občini. Zavzel se bo za meritev cest in ureditev dejanskega stanja v zemljiškem katastru s pomočjo države, saj po njegovem ni prav, da občani plačujejo davek za zemljišča, ki so jih odstopili za gradnjo cest. Zavzemal se bo za vključitev posameznih strokovnjakov, ki živijo v občini in lahko s svojim znanjem ter izkušnjami v okviru strokovnega sveta pripomorejo k boljši izvedbi posameznih projektov obči-
ne, za izdelavo nove zloženke s predstavitvijo pomembnih kulturnih in naravnih znamenitosti ter turistične ponudbe v občini, pa tudi za pospešitev ureditve reke Dravinje in ostalih vodotokov v občini.
Poskrbel bo za finančno podporo za varstvo otrok na domu, ob povečani potrebi pa zagotovil še en oddelek otroškega vrtca. Poskrbel bo tudi za finančno podporo za šolanje dijakov in študentov, ki nimajo dovolj sredstev, ter za zagotovil ustrezne prostore za organizirano delovanje mladih. Mladim družinam naj bi ponudil seznam vseh možnih parcel, ki so namenjene za izgradnjo, ter poskrbel tudi za pisna navodila za hitrejše pridobivanje dokumentacije in ugodnih kreditov za gradnjo ter nakup stanovanj. Zagotovil naj bi tudi človeka vredno preživetje starosti v domačem kraju z organizacijo pomoči na domu ter s planirano izgradnjo doma za starejše občane. Zavzemal se bo tudi, da bo prepoznaven vsak zaselek in naselje v občini, do bo postal Majšperk občinsko središče, Breg obrtniško in podjetniško središče, Ptujska Gora turistično in Stoperce krajevno središče.
Predstavili so tudi kandidate stranke N.Si za svet občine Majšperk. V 1. volilni enoti so to: Franc Bezjak, Janez Ve-dlin, Renata Podpečan, Jožef Hajšek, Anton Vuk, Matilda Lončarič, Jakob Peršuh in Marjan Avguštin. V 2. volilni enoti pa so kandidati Zdrav-ko Haložan, Srečko Taciga, Damjana Podgoršek, Jožef Adam, Anton Planinc in Mirjana Belšak.
-OM
Trendi varnostnih pojavov na območju občine Zavrč so v prvem polletju letošnjega leta še ugodnejši od lanskih, je uvodoma pojasnil pomočnik komandirke PP Gorišnica Boris Lukežič, saj so do 30. junija obravnavali manj negativnih pojavov in kaznivih dejanj in tudi manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani, čeprav je letos ena oseba zaradi hudih poškodb umrla. Nekoliko več, za okoli 28 %, je bilo tudi ilegalnih pribežni-kov, vendar pa to ne pomeni bistvenega odstopanja, zato so s splošno oceno varnostnih pojavov zadovoljni. Župan Miran Vuk se je ob ugotovitvi, da je takšna situacija za razmere v občini ugodna, vsem policistom in vodstvu policijske postaje Gorišnica zahvalil za njihovo delo in jih pozval, da z občani in občino uspešno sodelujejo tudi v bodoče.
V nadaljevanju 42. redne seje so skoraj brez pripomb potrdili zapisnika 41. redne in 4. korespondenčne seje
občinskega sveta, nato pa jih je računovodkinja Darinka Ivančič seznanila s polletno realizacijo občinskega proračuna. Od planiranih 399 milijonov so ob polletju realizirali nekaj manj kot 130 milijonov tolarjev odhodkov, kar pomeni 32-odstotno proračunsko realizacijo. Ena največjih občinskih investicij je bila obnova in dozidava kulturnega doma v Zavrču, precej denarja pa so porabili tudi za modernizacijo cestnih odsekov v občini.
Po krajši razpravi so se soglasno odločili, da bodo prostore v prenovljenem kulturnem domu v Zavrču oddali v najem štirim najaktivnejšim društvom v občini; Kulturno-umetniškemu društvu Maksa Furjana, čebelarskemu društvu, društvu gospodinj ter Turističnemu društvu Zavrč.
Na vlogo zavoda OŠ Cir-kulane - Zavrč so po krajšem pojasnilu direktorice občinske uprave in ugotovitvi, da je bila vloga kljub opozorilu
oddana zelo pozno, vendarle soglašali s povišanjem normativov v Vrtcu Zavrč. V prvem starostnem obdobju so normativ povišali s sedanjih 10 na 12 otrok, v drugem starostnem obdobju pa s sedanjih 18 na 21 otrok, saj bodo tako vsaj delno omilili povečano povpraševanje po varstvu v završkem vrtcu. Zavrnili pa so vlogo OŠ Cirkulane - Zavrč za sofinanciranje fakultativnega pouka tujega jezika na OŠ v Zavrču. Motilo jih je predvsem dejstvo, da omenjeni fakultativni pouk izvaja Hiša jezikov iz Maribora, saj so menili, da bi ga lahko prav tako uspešno in morda še ceneje izvajali tudi domači, šolski učitelji.
Po krajšem tehtanju in primerjanju različnih možnosti so se dogovorili tudi o ceni objav v občinskem časopisu Dober den ter sklenili, da bo za celo stran treba odšteti 12.000 tolarjev, vključno z DDV-jem.
M. Ozmec
Ptuj • Kandidatke za županje SDS v ptujski in pomurski regiji
Na listah SDS več kot 33 odstotkov žensk
V hotelu Mitra na Ptuju je v petek dr. Romana Jordan Cizelj, predsednica ženskega odbora SDS, podpredsednica SDS in evropska poslanka na novinarski konferenci predstavila kandidatke SDS za županje v ptujski in pomurski regiji.
V občini Majšperk kandidi- panič in v občini Tišina Sonja ra za županjo Tatjana Vele, v Gomboc. občini Podlehnik Manica Zu- Na konferenci sta sodelo-
Foto: Črtomir Goznik
Tiskovno konferenco SDS na Ptuju je vodila evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, predsednica ženskega odbora SDS in podpredsednica SDS (tretja z leve).
vali tudi Marjeta Bergles, predsednica ŽO SDS pomurske regije, in Dragica Palčič, predsednica ŽO SDS ptujske regije, članica strokovnega sveta SDS in predsednica NO MO Ptuj, ki kandidirata za svetnici v občinah Rogaševci in Ptuj. »Na naših listah za občinske svetnike je več kot 33 odstotkov žensk, kar kaže na to, da so ženske izbirali glede na njihove sposobnosti,« je na tiskovni konferenci poudarila dr. Romana Jordan Cizelj. Županskih kandidatk je 19, kar je dobrih deset odsotkov, številka je nizka, zelo si želijo, da bi na letošnjih lokalnih volitvah tudi dobili županjo iz vrst SDS, ki je v mandatu, ki se izteka, žal nimajo.
MG
Ptuj • Minister za zdravje Andrej Bručan obiskal ptujsko bolnišnico
Podpora javnemu zdravstvu hkrati podpora ministrovim usmeritvam
Sobotni obisk ministra za zdravje mag. Andreja Bručana v ptujski bolnišnici je imel delovni (strokovni) in politični značaj. Bručan je tudi član izvršilnega odbora stranke SDS, ki je ob tej priložnosti izrazil podporo strankinemu kandidatu za župana MO Ptuj Rajku Fajtu.
V prvem delu se je z novim direktorjem Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Robertom Čehom, dr. med., spec., pogovarjal predvsem o viziji razvoja ptujske bolnišnice, možnosti širitve same stroke na Ptujskem v smislu ortopedije, nekaterih nujnih investicijah, med katerimi je na prvem mestu izgradnja novih operacijskih (kirurških) dvoran, in možnostih javno-zasebnega in javno-javnega partnerstva pri izgradnji negovalnega oziroma prehodnega zavoda za vse tiste, ki po končanem zdravljenju v bolnišnici potrebujejo nego pred namestitvijo v dom upokojencev. V tem okviru pa so govorili tudi o ureditvi centra za bolnike v komi.
Minister za zdravj e Andrej Bručan se je v zadnjem času večkrat ustavil v ptujski bolnišnici. Bolnišnica posluje pozitivno, v zadnjem času ima sicer nekaj manjših finančnih težav v cenah SPP, vendar se bo tudi to kmalu uredilo. Problem pa je v širitvi oziroma modernizaciji kirurškega dela, kjer bodo potrebna kar precejšnja sredstva za dobro in normalno delovanje te dejavnosti. Za zdaj v načrtih ministrstva za investicije potrebna sredstva niso zagotovljena v želeni višini, lahko pa se bodo v prihodnje dogovorili o različnih možnih oblikah vlaganja v to investicijo. Časovno bliže se ministru zdi organizacija ortopedske dejavnosti, kjer smo doslej
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje mag. Andrej Bručan je v soboto obiskal ptujsko bolnišnico, kjer se je srečal z novim direktorjem Robertom Čehom. Na pogovorih so ga spremljali tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, Rajko Fajt, predsednik MO SDS Ptuj, in Lojze Arko, do avgusta letos direktor ptujske bolnišnice.
v Sloveniji najmanj naredili za skrajšanje čakalnih dob. Še bliže pa je možnost organizacije negovalne službe v prihodnje, v okviru katere bi bili hospitalizirani koma-tozni pacienti po različnih poškodbah in boleznih centralnega živčnega sistema, kjer je zdravljenje dolgotrajnejše.
Govorili so tudi o urgentnih centrih po Sloveniji, ki naj bi se v bodoče ustanavljali tudi z denarjem EU. Tu bo odločilna vloga regij, regije bodo odločile o tem, kje bo postavljen kateri od teh centrov. Za zdaj pred-
videnih pet centrov nima potrditve po regionalnem principu. Regijski princip bo v prihodnje pomemben tudi pri uvajanju zasebnega dela v javnem delu zdravstva na primarni ravni, kar pomeni, da bo pri podeljevanju koncesij na primarni ravni v bodoče odločilno vplivala regija. Podpora, ki jo zbira skupina ljudi za ohranitev javnega zdravstva, je tudi podpora ministru, saj, kot je v soboto na Ptuju poudaril Andrej Bru-čan, je bil ves čas za javno zdravstvo, nikoli ni bil proti njemu. Vsak, ki podpiše to
peticijo, podpira v bistvu tudi njegove usmeritve na področju javnega zdravstva. Zavzema se za takšno organiziranost, kakršno poznajo v vseh evropskih državah in ki deluje v sožitju med dr-žavnim-javnim in zasebnim-javnim zdravstvom tako, da v nobenem primeru ne pride do plačevanja storitev direktno zdravniku ali neki drugi osebi, ki se ukvarja z zdravljenjem. Vse insinuacije o tem, da bo prišlo do pacientovega plačevanja storitev direktno zdravniku, so izmišljene.
MG
Od tod in tam
Ormož • LDS podpira sedanjega župana
Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije v Ormožu je minuli teden na novinarski konferenci podrobneje predstavil svojo podporo Viliju Trofeniku na volitvah za župana občine Ormož. Predsednik odbora Miroslav Tramšek je pojasnil, da so se za podporo sedanjemu županu odločili zato, ker je bilo dosedanje sodelovanje dobro, občina pa je v tem obdobju dosegla razvojni vzpon. Njegove načrte za novo mandatno obdobje, ki sovpadajo tudi z načrti LDS, so ocenili kot realne in uresničljive. Na novinarski konferenci je bil prisoten tudi predsednik Liberalne demokracije Slovenije Jelko Kacin, ki je prav tako izrekel podporo kandidaturi Vilija Trofenika, ki ga je označil kot pravega človeka za sodelovanje s sosednjimi občinami kot tudi za sodelovanje preko državne meje - to bo še posebej pomembno leta 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, saj bodo župani obmejnih občin takrat predstavljali celotno Unijo.
ns
Ptuj • Karavana SD z Borutom Pahorjem
Foto: Črtomir Goznik
V okviru predvolilne kampanje za letošnje lokalne volitve se je v petek na Ptuju ustavila karavana SD, ki jo je vodil predsednik Borut Pahor in v kateri so bili tudi nekateri poslanci. Na odru se mu je pridružil županski kandidat MO SD Ptuj Jože Glazer in kandidati liste SD za svetnike v štirih volilnih enotah MO Ptuj. »V preteklih letih smo veliko naredili, postavlja pa se vprašanje, ali je to res vse, kar zmoremo. Menimo, da se da marsikaj izboljšati, predvsem želimo, da bi mesto Ptuj postalo mesto prihodnosti in razvoja,« je v svojem govoru med drugim poudaril kandidat za župana SD na Ptuju Jože Glazer. Socialni demokrati želijo k razvoju mesta pritegniti čim več ljudi. Odločili so se za oblikovanje strokovnega sveta, v katerem bodo delovali strokovnjaki z vseh področij. O tem, zakaj je pomembno, da stranka SD uspe na letošnjih lokalnih volitvah, pa je govoril predsednik Socialnih demokratov Slovenije Borut Pahor. »Če hočemo priti v vrh sveta po razvitosti, si zagotoviti eno kvaliteto življenja, moramo znati najti poti za to, da bomo sodelovali med seboj tudi tisti, ki mislimo različno,« je poudaril Borut Pahor.
MG
Ptuj • Stojnica SLS z županskim kandidatom Lojzetom Arkom
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 6. oktobra, je stojnico postavila tudi MO SLS Ptuj, ki na letošnjih lokalnih volitvah podpira kandidaturo neodvisnega kandidata za župana MO Ptuj Lojzeta Arka. Zavzema se za Ptuj na prvem mestu, pri tem ga ne vodijo ne osebni, ne politični ali ideološki interesi. Kot nestrankarski kandidat s podporo SLS bo deloval po načelih poštenosti, dostopnosti, gospodarnosti, pri čemer mu bodo zelo dobrodošle bogate življenjske in delovne izkušnje. Volilni program postavlja na realne temelje. V prvi volilni enoti za mestni svet kandidirajo: Robert Čeh, Mihaela Zupanič, Marjan Simonič, Rajmond Topolovec, Jožica Lovšin, Robert Turk in Miroslav Korošec, v drugi: Branko Brumen, Milan Senčar, Darja Galun, Franc Ranfl in Božo Vukašinovič, v tretji: dr. Marjan Janžekovič, Slavko Brglez, Ana Šori, Branko Klemen-čič, Marija Vojsk, Ivan Majerič in Janko Repič, v četrti pa Andrej Rebernišek, Rozalija Ojsteršek, Branko Polanec, Igor Tumpej in Miroslav Zelenik.
Foto: ns
Ptuj • Učenci OŠ Destrnik - Trnovska vas policisti
Otrok - policist za en dan
Skupina za preventivo PU Maribor je v začetku septembra izvedla preventivni projekt Otrok - policist za en dan. V njem so sodelovali otroci višjih razredov osnovnih šol s PU Maribor in policisti območnih PP.
opremo. Učence je pozdravil tudi komandir PP Ptuj Darko Najvirt. Dobili so tudi opremo
- majico in kapo s ščitnikom in napisom Otrok policist.
Zmago Šalamun
V projekt so bili vključeni tudi učenci OŠ Destrnik-Tr-novska vas: Aljaž Košar, Gregor Šalamun, Anja Gabrovec in Matej Žula, ki so bili policisti za en dan na PP Ptuj. Učence sta sprejela Janez Roj-
ko, vodja policijskega okoliša Mestna četrt Center, in Stanislav Jelen, vodja policijskega okoliša Panorama-Ljudski vrt. Najprej so si učenci ogledali policijsko postajo, policista pa sta jih seznanila tudi z osebno
Policista Janez Rojko in Stanislav Jelen skupaj z učenci in učenko OŠ Destrnik - Trnovska vas ob policijskem motorju pred PP Ptuj
Nove jesenskozimske kolekcije vam bomo predstavili 12. oktobra 2006 ob 18. uri. Dogodek bosta začinila priljubljena glasbenika Sebostjan in Luka Nižetič. Za vas, spoštovani kupci in obiskovalci Europorka, smo pripravili tudi presenečenje - na dan modne revije boste v prodajalnati in iokaiili Europarka kupovati ceneje. Pridružite se nam, saj manjkate samo še vi.
Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov
Recenzijski izvod
Bernardo Atxaga Harmonikarjev sin
Prevedla Marjeta Drobnič
Ljubljana. Študentska založba, 2006 (Knjižna zbirka Beletrina)
Baskija ali Euska-di že stoletja leži med morjem in gorami severnega dela Španije in jugozahodnega dela Francije. Baski govorijo jezik prvotnih prebivalcev, jezik, ki ni indoevropski in pozna številna narečja. Govori ga kakih sedemsto tisoč ljudi. Prva baskovska knjiga izvira iz leta 1545, v naslednjih treh stoletjih so objavili le kakih sto knjig. Eu-skara je postala eden izmed štirih uradnih jezikov Španije, malokateri sodobni pisec pa se je uveljavil zunaj meja Baskije kot ravno Bernardo Atxaga. Roman El hijo acordeonista je najprej izšel leta 2003 v baskovskem jeziku, nato je bil preveden v kastiljščino in šele zatem v druge jezike. Harmonikarjevega sina je Atxaga pisal sedem let in ga tudi sam prevedel. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, v slovenščini so nam dostopni romani Osamljeni mož (1998), To nebo (2000) in realističen, elegičen in melanholično obarvan Harmonikarjev sin. Axtaga piše tudi pesmi, drame, eseje, kratko prozo, radijske igre, besedila uglasbenih pesmi, literaturo za otroke.
Prvoosebni pripovedovalec David se na ranču v Ameriki spominja in pripoveduje pretekle dogodke iz otroštva in mladosti ter sklene pripoved ponovno na koncu svoje poti. Roman ima za izhodišče rokopis, Harmonikarjev sin je v Ameriki umrl, tako je to roman v romanu in so v njem tudi druge zgodbe in odlomki, ki segajo v leta pred špansko državljansko zgodbo. Harmonikarjev sin je zapustil rokopis, ki ga ni nihče razumel, zato ga je poklicni pisatelj prevedel in tako lahko sledimo pripovedi.
Nikoli ni bil bližje raju kot takrat, ko je živel na ranču. Z njim so pokopali besede baskovskega jezika, ki je čuden, a lep jezik. Vsako človeško bitje ima potrebo, da za sabo pusti sled in napiše: »Jaz sem bil tukaj«. Ni hotel mešati svojega prvega in ameriškega življenja. Knjiga govori o podeželski Obabi, kjer se sklepajo prijateljstva, prve Davidove ljubezni, protifašistično delovanje, kjer se izpostavlja problem izseljevanj. Izseljenci nosijo vedno v sebi misel, da so ljudje tam, kjer živijo, vedno slabi, tam, kamor gredo, pa dobri in premožni. Čez leta pa pridobi rodni kraj rajske poteze. Mary Ann je pisal nadvse dolga pisma, ona pa ga je klicala »baskovski pastir«. Kraj njegovega otroštva in odraščanje je bil Obaba, nekaj kilometrov stran od Francije, a hkrati na koncu sveta, kjer ima življenje skrivno plat in sanje, kjer je svet odprtih ran in svetnikov. Pomanjkanje družabnosti je nadomestil z navezanostjo na podeželje in kmetijo. Prijateljstvo zaznamujejo posamične usode boksarja Ubanbe, Pancha, Sebastiana, Lubisa, Martina, Joseba. Oče ni bil samo harmonikar, temveč vpliven mož, mati je imela šivalnico. V mladostnih letih se je prvič srečal z besedami o vojni in da so v vasi ustrelili devet ljudi. Gernika je bila samo deset kilometrov stran. Sporočilo, ki je prihajalo iz vojne njihovih očetov, je močno zado-nelo. Vojne so velika žalost, zlasti državljanske. Gibanje za osvoboditev Euskadija želi razrešiti nacionalni in socialni problem. David je pri petnajstih letih prvič zagledal natisnjen materni jezik. Učil se je francoščino, svojega jezika ni obvladal. Po krivici so ga izključili iz srednje šole zaradi opolzke revije. V očetovem zvezku je bil seznam ustreljencev iz Obabe. David je zbolel že ob sami misli, da bi bil sin očeta, ki je imel roke umazane s krvjo. Njegova prva ljubezen Teresa, kije zbolela, se je spomnila Hessejevega stavka: »Zakaj je tako daleč od mene vse, kar potrebujem za srečo? Davida so skrbele stare zgodbe. Kaj se je v resnici zgodilo, ko je poginil konj Paul? Življenje je bilo precej surovo, prvobitno in neusmiljeno, z ozadjem iz vojnih časov in mogočnim vplivom cerkve. Gora Euskadi Askatuta - Naj živi svobodni Euskadi! Prvi Amerikanec iz Obabe je bil Don Pedro, hotelir, kije na Aljaski odkril srebro. Sovražili so ga, ker ni nikoli stopil v cerkev, zanj ni bilo več milosti niti upanja. Prišla so sedemdeseta leta, študij in nepozabna Susie Q. David je igral harmoniko na plesih v hotelu Aljaska. Ljubezen do Virginie mu je zapirala pot do drugih žensk. Da je politika svinjarija, se je videlo med vojno.
Teresa je menila, da je življenje treba jemati zelo resno, ker se nam zdi, da bomo imeli tisočpriložnosti, pa to ni res. Metulju se reče mitxirrika in baskovski jezik ima več sto poimenovanj za metulje! Na ranču Stoneham je nagrobnik, na katerem piše: »Imel sem eno življenje. Potreboval bi dve.« David je v sebi nosil sonce.
Vladimir Kajzovar
Foto: ZS
Rokomet
Tokrat uspešna le Ptujčanke
Stran 8
Atletika
Iz AK Keor Ptuj trije v reprezentanci Slovenije Stran 8
Judo
Lea z optimizmom na mladinsko SP
Stran 9
Odbojka
Začetek zmagovite serije?
Stran 9
r
Nogomet
Veteran Vogrinec že dvakrat nepremagan
Stran 10 Mali nogomet
Tomaž z zmago začel novo sezono
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Na pot v Minsk brez upanja?
Zmagi se ne gleda v zobe, pravijo. Res je, toda komaj premagati Luksemburg, ki po kakovosti spada med najslabše evropske reprezentance, pa tudi ne more pustiti javnosti ravnodušne.
Pred samo tekmo so naši nogometaši s selektorjem Oblakom na čelu napovedovali borbeno, hitro igro po bokih z veliko tekanja, od tega pa smo videli bore malo. Nasprotnik seje pametno in organizirano branil in našim povzročal nemalo težav. Šele po prvem zadetku so naši pokazali nekaj nogometa in zadnjih petnajst minut prvega polčasa je bilo dokaj solidnih. Tu pa se vsa zgodba konča, saj vsi vemo, kako je potekal drugi del igre in kakršenkoli komentar je odveč. To, kar so naši pokazali v drugem polčasu, lahko vsak teden vidimo na tekmah medobčinskih lig, če naših ligašev s tem celo nisem preveč užalil. Izjave v stilu: »Glavno da smo zmagali, igra tako ali tako ne šteje,« so že preživete in slovenske javnosti ne zadovoljujejo več. Da je ta zmaga dobra popotnica za sredino srečanje v Minsku, pa verjamejo le še največji utopisti. Sam si še kako želim zmage v sredo, toda kar predstavljajte si, da naši mojstri po kakšnem naključju v sredo zmagajo?!? Po tem bodo spet heroji in kar naenkrat bomo na pragu Avstrije in Švice 2008. Glavnine težav, ki pa jih v tem trenutku res ne manjka, pa s tem prav gotovo ne bomo rešili; čeprav bi začasno težave pometli pod preprogo. Res je, da so se proti Luksemburgu mučili tudi Nizozemci, toda žvižgi, ki so kljub zmagi v soboto zvečer parali celjsko Areno Petrol, povedo, da si ljudje želijo drugačno reprezentanco oz. drugačen odnos do dresa z nacionalnim grbom. Nihče ne pričakuje, da bomo proti vsakemu nasprotniku dosegli zmago, toda če bi bil vsaj pristop na vsaki tekmi pravi Prav lahko se nam kolca po časih, ko je bil selektor Srečko Katanec. Morda ne bi bilo slabo, če bi si naša reprezentanca, z vsem strokovnim osebjem in vrhom NZS na čelu, med potjo v Minsk ogledala kakšno tekmo z Zahovičem na čelu.
V igri naše reprezentance bo potrebno marsikaj spremeniti, če se želimo neporaženi vrniti iz Belorusije. Na tem mestu se s tem ne bomo več ubadali, saj je to vprašanje za našo stroko, dejstvo pa je, da bo šele tekma s Hlebom in druščino pokazala, če se forma dejansko dviga in smo na pravi poti, kot so nam po sobotni tekmi vsi v en glas zatrjevali naši nogometaši. O tekmi v Belorusiji bomo pisali v petkovi številki, zdaj se še malo vrnimo v Celje. Svoj čar tej tekmi so dodali tudi ljubitelji nogometa, saj se ne spomnim, kdaj bi se pri nas na kvalifikacijski tekmi zbralo tako malo gledalcev. Sedaj se lahko povsem upravičeno po prsih tolčejo tisti, ki so govorili o Celju kot neprimernem kraju za slovensko nogometno reprezentanco. O Mariboru, Murski Soboti pa še vedno nič . Zgodba je popolna, ko »idilični« tekmi dodamo še zimzelenega Andreja Stareta na naši nacionalki, ki pa je s svojimi komičnimi vložki in raznimi cvetkami nasmejal in zabaval gledalce. Z dolgočasne tekme si bom vsaj zapomnil, kje je »solarni pleksus« in kako se mu reče po latinsko, da njegovih zdaj že legendarnih medmetov au, oj in joj niti ne omenjam. Res lepo seje v naši lepi deželici tako ali drugače ukvarjati z nogometom.
Toda sreda je nov dan, nova priložnost za naše fante, da pokažejo, če so prvi, nova priložnost za gledalce, da se jih čimveč zbere pred malimi ekrani in nenazadnje nova priložnost za komentatorja, kdorkoli že bo. In kdo ve, morda je sreda vendarle priložnost za nov zmagovalni začetek. Upanje še zmeraj umira zadnje.
Nogomet • Fotoreportaža s tekme Slovenija - Luksemburg
N. Čeh: »Ni bilo enostavno
«
Izbranci selektorja Branka Oblaka so v nedeljo v dopoldanskih urah opravili regene-racijski trening, nato pa so dobili prosto do 20. ure. V izbrani vrsti prevladuje mnenje, da bi bil uspeh v Minsku že ostati neporažen.
»V nedeljo je bila na treningu še vedno prisotna utrujenost. Še enkrat moram poudariti, da je bila v soboto tekma vse prej kot enostavna. Nekateri so mislili, da bomo zmagali Luksemburg s štirimi, petimi goli razlike, a so se zmotili. Ko smo zabili prvi zadetek, smo popeljali tekmo po normalni' mirni poti do konca,« je povedal Nastja Čeh, ki so ga zmotili žvižgi gledalcev na celjskih tribunah v drugem polčasu. Nepotrebni žvižgi v Celju
» Žvižgi so bili nepotrebni. Ko grem sam kot gledalec na kakšno izmed tekem, ki me zanima, se vedno postavim v kožo igralca. Tudi občinstvo bi se moralo v našo. Luksemburg je igral zelo defenziven nogomet. Kot da nimajo ambicije iti v napad. Nizozemci so imeli še več težav z njimi, o tem smo se prepričali na lastne oči. Proti zvenečemu tekmecu je Luksemburg celo zapravil dve stoodstotni priložnosti. V Celju
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Ceh: »Moramo biti zadovoljni s tremi točkami. Odigrali smo pametno in zrelo. Kvalifikacije se igrajo za točke in mi smo dobili tri.«
tega ni ponovil,« so bile besede Ptujčana, ki je trenutno brez kluba. Vodstvo dunajske Au-strie mu za nameček še vedno ni podalo potrebnih papirjev. Odločalo bo delovno sodišče
»Stvar je daleč od tega, da bi se zaostrila. Izgleda, da je
do tega moralo priti. Zdaj bo trajalo vse skupaj še 10-14 dni, potem pa bom šele lahko prejel tako želen papir. Ne bodo se reševala niti finančna vprašanja, meni je zgolj pomembno, da začnem takoj igrati. Nov klub sicer lahko že iščem, a mu ne morem ponuditi pravih papirjev. A verjamem v srečni konec.
Žal mi vse skupaj jemlje veliko časa, to je edino kar me boli. Drugače pa sem s predstavo proti Luksemburgu zelo zadovoljen. Niti nočem razmišljati o zadevah na Dunaju,« je zaključil nekdanji član Drave, Maribora, Olimpije in Cluba Brugge.
Sportal
Milivoje Novakovič je dosegel prvi zadetek na tekmi.
Foto: Črtomir Goznik
Robert Koren je s pomočjo branilca Luksemburga zadel za 2:0.
Foto: Črtomir Goznik
Valter Birsa je bil med najboljšimi posamezniki tekme v Celju.
Prijateljska nogometna tekma Leoben - Drava 1:1 (0:1)
STRELEC ZA DRAVO: Zilič v 40. minuti
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Emeršič, Zečevič, Gorinšek, Trenevski, Tisnikar, Horvat, Bošnjak, Zilič, Drevenšek. Nastopila sta še: Germič in Kelenc. Trener: Dražen Besek.
Nogometaši ptujske Drave so izkoristili odmor, zaradi nastopov slovenske reprezentance v kvalifikacijah za nastop za EP, za dobro vadbo in odigravanje pripravljalnega srečanja v avstrijskem Leobnu proti domačemu drugoligašu. Gostje iz Ptuja so solidno odigrali prvi polčas in v 40. minuti povedli z zadetkom Seada Ziliča. V drugem polčasu je bila igra Drave nekoliko slabša, kar so domačini znali izkoristiti in so rezultat izenačili.
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Tokrat uspešna le dekleta Ptuja
Izola - Mercator Tenzor Ptuj 18:36 (8:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič (6. obramb), Majcen 1, Prapotnik 2, Ciora 6, Ramšak 3, Volarevič 1, Marin-ček (11 obramb), Potočnjak 4, Brumen 1, Murko, Mihič 3, Ra-škovič 5, Strmšek 1, Derčar 9. Trener: Mišo Toplak.
Po dobri rokometni predstavi prejšnjo nedeljo proti evropskemu Krimu ptujske rokometašice prihajajo v naslednji pomemben ciklus. Prva postaja je bilo gostovanje v Izoli, naslednjo soboto prihaja na Ptuj Olimpija, nato pa sledita dve tekmi na Cipru v pokalu EHF.
Že pred tekmo z Izolo se je vedelo, da so Ptujčanke velike favoritinje. To vlogo so upravičile tudi na parketu dvorane in slavile visoko zmago. Ptujčan-ke so se do 17. minute precej mučile, kot da bi igrale v nekakem krču. Na srečo takšna igra ni dolgo trajala, saj je potem stekla in prednost je do odhoda na odmor narasla na sedem zadetkov.
V drugem polčasu je prišla do izraza boljša pripravljenost in kvaliteta gostujoče ekipe, tako da je prednost na koncu znašala osemnajst zadetkov. Največ golov za Ptujčanke sta dosegli Mojca Derčar (9) in Ana Mihaela Ciora (6)
Danilo Klajnšek
Foto: Crtromir Goznik
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj so v Izoli potrdile vlogo favoritinj ter domačinke premagale z visoko razliko.
Miša Marinček, vratarka MT Ptuja: »Na začetku srečanja nismo bile dovolj sproščene oz. razpoložene za igro. Na koncu pa se je vse končalo po pričakovanjih in razlika je seveda realno stanje v moči ekip. Ko igramo sproščeno, kar smo dokazale tudi proti Krimu, potem je vse v najlepšem redu, kar tudi dviguje vzdušje v ekipi, ki je že sedaj odlično.«
Suverena zmaga CImosa
Velika Nedelja -CImos Koper 26:33 (10:17)
V. NEDELJA: Kovačec (3 obrambe), Čudič 1 (7 obramb); Mesarec 2, Ristič 6 (2), Hanže-lič 2, Bračič, Krabonja, Mikano-vič 4 (2), Ivančič 3, Poje 3, Kor-par 2, Venta 2 (1), Pisar, Kumer 1. Trener: Ivan Hrupič.
CIMOS: Vončina (15 obramb), Vran (2 obrambi); Kranjec, Praznik 3, Paladin, Doborac 1, Hrvatin 3, Nadoh, Makuc, Buntić 10, U. Rapotec 11 (2), Ščurek 2, R. Rapotec 1, Kojić 2. Trener: Matjaž Tomi-nec.
Cimos je pri Veliki Nedelji s suvereno zmago dokazal, da upravičeno cilja na uvrstitev med prva štiri moštva elitne slovenske lige. Velika Nedelja
1. A SRL MOŠKI					
REZULTATI 4. KROGA: Slovan		- Rudar EVJ Trbovlje 34:36 (17:15), Pre-			
vent - Jeruzalem Ormož 37:21 (18:10), Velika Nedelja - Cimos Koper 26:33					
(10:17), Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše 34:23 (15:8), Celje Pivovarna					
Laško - Gold Club 34:24 (19:13), Gorenje -			SVIŠ 32:20 (17:13).		
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	4	4	0	0	8
2. GORENJE	3	3	0	0	6
3. CIMOS KOPER	3	3	0	0	6
4. GOLD CLUB	4	3	0	1	6
5. PREVENT	4	2	0	2	4
6. RIBNICA RIKO HIŠE	4	2	0	2	4
7. SLOVAN	4	1	1	2	3
8. JERUZALEM ORMOŽ	4	1	1	2	3
9. TRIMO TREBNJE	4	1	0	3	2
10. VELIKA NEDELJA	4	1	0	3	2
11. RUDAR EVJ TRBOVLJE	4	0	0	4	2
12. SVIŠ	4	0	0	4	0
1. A SRL ŽENSKE					
REZULTATI 4. KROGA: Izola	1 - Mercator Tenzor Ptuj 18:36 (8:15), Olim-				
pija PLK - Kočevje 23:26 (10:13), Celeia Žalec - Zagorje 38:22 (17:11),					
Europrodukt Brežice - Krka 29:19, KSI Škofja Loka -				- Inna Dolgun 28:28	
(17:13)					
1. KRIM MERCATOR	4	4	0	0	8
2. KOČEVJE	4	3	1	0	7
3. CELJSKE MESNINE	4	3	0	1	6
4. MERCATOR TENZOR PTUJ	4	3	0	1	6
5. EUROPRODUKT BREŽICE	4	3	0	1	6
6. OLIMPIJA PLK	4	2	0	2	4
7. CELEIA ŽALEC	4	2	0	2	4
8. KSI ŠKOFJA LOKA	4	1	1	2	3
9. ZAGORJE	4	1	0	3	2
10. INNA DOLGUN	4	0	2	2	2
11. IZOLA	4	0	0	4	0
12. KRKA	4	0	0	4	0
je povedla z 1:0 in 2:1, nato pa je sledila izjemna igra »avtomo-bilistov« iz Kopra, ki so si že v 17. minuti priigrali prednost osmih golov, 11:3. V koprski seriji 6:0 je zablestel vratar Von-čina (11 obramb do odmora), ki je popolnoma zaustavil prva strelca Nedeljčanov Pojeta in Ivančiča, ki sta svoje zadetke dosegla šele v 2. polčasu, ko je že bila tekma odločena. Velika Nedelja je gostom edine težave povzročala z obrambo 3-3, ampak je Buntić (osem zadetkov do odmora) našel zdravilo za agresivno ter globoko obrambo čete Ivana Hrupiča. Gostje so tudi po zaslugi številnih zgrešenih zicerjev in tehničnih napak gostiteljev tekmo mirno pripeljali do zmagovitega konca. Varovancem Ivana Hrupiča je na tekmi proti Cimosu največ težav povzročala igra z igralcem več v polju, česar niso znali izkoristiti. Na začetku 2. polčasa je tako hitronogi Uroš Rapotec kljub dvema igralcema manj v koprski vrsti dosegel zadetek za 23:14 in razblinil vse domače sanje o presenečenju nad Cimosom. Na sami tekmi sta obe klopi z obema trenerjema pretiravali z nervozo in poleg dvominutnih kazni To-mincu in Hrupiču je slednji v 52. minuti končal na tribuni z rdečim kartonom sodniškega para Rižner - Teršek.
Ivan Hrupič, trener Velike Nedelje: »Slabo smo začeli tekmo in Cimos nam je preveč pobegnil. Vedeli smo, da moramo čim dlje držati stik s Koprčani, če želimo priti do točk. To nam žal ni uspelo in Cimos je zasluženo zmagal.«
Dejan Kukec (V. Nedelja): »Zaslužena zmaga Cimosa. Danes nismo pokazali svoje prave igre, kot smo jo sposobni in žal mi je, da smo razočarali naše zveste pristaše. Zaradi poškodbe sem tekmo soigralcev spremljal s tribune in verjemite, ni težjega, ko ne moreš pomagati svojemu klubu. Žal pa še ni čas za mojo vrnitev na rokometna igrišča.«
Uroš Rapotec (Cimos): »Vedeli smo, da prihajamo na težko gostovanje, zato smo šli v tekmo maksimalno motivirani. Odločil je prvi polčas, kjer je blestel naš vratar Vončina. Velika Nedelja ima dobro ekipo, ta obramba 3-3 pa bo zagotovo še komu zagrenila življenje.«
Sramota Ormožanov v Slovenj Gradcu
Prevent - Jeruzalem 37:21 (18:10)
PREVENT: Jelen (24 obramb), Lainšček (4 obrambe); Plešej 3, Dujmovič 5, Vidic 1, Hartman 4, Nikolilč 3 (1), Ficko 2, Štusaj 3, Gams 3 (1), Kleč 6, Šimič 4, Peterlin 2, Špe-gel 1. Trener: Ivan Vajdl
JERUZALEM: G. Čudič (14 obramb), Dogša (2 obrambi); Radujković, Halilovič 6, Bezjak 1, Bogadi 1, Ivanuša 1, B. Čudič 3 (1), Turković 1, Sok 2, Grizolt 1, Blažević 5 (4). Trener: Saša Prapotnik.
Poraz Ormožanov v Slovenj Gradcu je najvišji v zgodovini ormoškega rokometa v 1. A-ligi. Izgubiti s Celjem za 16, je katastrofa, s Preventom pa sramota! Rokometaši Jeruzalema se morajo zamisliti nad svojim pristopom na tekmi proti Pre-ventu. Brez ideje v igri, želje, borbenosti, kolektivnosti (!) ni in ne bo rezultatov tudi v prihodnje. Že v 5. minuti pri zaostanku z 1:5 je moral trener vinarjev Saša Prapotnik zahtevati minuto odmora. Nič ni pomagalo in Prevent je po zaslugi obramb vratarja Jelena (24 obramb do 50. minute) in lahkih zadetkov soigralcev v protinapadu tik pred odhodom na odmor povedel s kar 10 zadetki, 18:8.
Tudi v 2. polčasu ista zgodba, ježki so nadaljevanje dobili z izidom 19:11. Pri gostiteljih so se med strelce vpisali prav vsi igralci, prvi strelec lige Ormožan Alen Blažević (met 13:5) je prvi zadetek iz igre dosegel šele v 51. minuti. Skozi celotno tekmo so varovanci Prapotnika v obrambi storili le 22 prekrškov, kaj več jih tudi niso mogli, saj so bili Korošci enostavno prehitri za njih.
Za Ormožane to pomeni boleč poraz, ki ga fantje še dolgo časa ne bodo mogli oprati, tudi ne z zmago nad Gorenjem, ki je naslednji gost jeruzalemčkov. V soboto na Hardeku tako sledi obračun dveh »ranjenih levov«, Jeruzalema in Gorenja (Velenj-čani so izpadli iz pokala PPZ). Poraz eno ali drugo moštvo vodi v nemirne vode. V taboru Jeruzalema upajo na najboljše.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Neuspešen konec tedna
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 2. KROGA: Gorišnica
-	Radeče MIK Celje 25:29, Gorica Leasing - Dobova 32:26, Istrabenz plini Izola - Sevnica 24:25, Branik Maribor
-	Atom Krško 23:31, Dol TKI Hrastnik
-	Termo 25:35, Pekarna Grosuplje
-	Krka 27:26
1.	TERMO	2 2 0 0 4
2.	ATOM KRŠKO 2 2 0 0 4
3.	SEVNICA	2 2 0 0 4
4.	MIP GORICA LEA. 2 2 0 0 4
5.	RADEČE MIK CELJE 2 10 12
6.	KRKA	2 1 0 1 2
7.	PEKAR. GROSUPLJE 2 10 12
8.	BRANIK MARIBOR 2 10 12
9.	ISTRABENZ P. IZOLA 2 10 1 2
10.	DOL TKI HRASTNIK 2 0 0 2 0
11.	GORIŠNICA 2 0 0 2 0
12.	DOBOVA 2 0 0 2 0
Gorišnica - Radeče MIK Celje 25:29 (14:11)
GORIŠNICA: Fistravec, Golob, Lozinšek 2, Zorli 3, Petek 1, Žuran 9, Valenko, Šterbal, Firbas 5 (3), Vincek 3, Kelenc 1, B. Šoštarič, Sok, M. Šoštarič. Trener: Stanko Bezjak.
SEDEMMETROVKE: Goriš-nica 3 (5), Radeče MIK Celje 4 (4)
IZKLJUČITVE: Gorišnica 20, Radeče MIK Celje 10 minut
V drugem krogu 1. B slovenske moške rokometne lige so rokometaši Gorišnice, ki v letošnji sezoni nastopajo v pomlajeni sestavi, gostili novince v tem tekmovanju iz Radeč in si obetali prvo zmago. Po igri sodeč v prvem polčasu, kjer je bilo samo na začetku bolj izenačeno, bi sodili, da gostje nikakor ne morejo zmagati, saj so domačini odlično pričeli tekmo. V nekaterih primerih so vodili že s petimi zadetki prednosti ter trdno držali vse niti igre v svojih rokah, ob tem pa kontrolirali tudi potek rezultata. Prednost treh zadetkov, ki so si jih priigrali do odhoda na odmor, je bila več kot
optimistična.
Žal pa Gorišničani niso nadaljevali v istem ritmu v drugem polčasu, ko so v napadu igrali medlo, brez pravih kombinacij, predvsem pa brez izdelanih akcij. Vse te napake so vztrajno izkoriščali gostje in polnili mrežo domačega vratarja Va-lenka in kasneje Šterbala, ki sta ubranila nekaj težkih strelov s šestmetrskega prostora. Vse skupaj je na koncu zneslo ravno toliko, da je bila prednost gostov iz Radeč v končnici dovolj za mirno igranje in slavje ob prvi zmagi v prvenstvu, ki jo je z bučnim navijanjem pospremila skupinica njihovih navijačev.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD
REZULTATI 2. KROGA: Črnomelj -Drava Ptuj 30:27, Šmartno 99 - Grča Kočevje 26:21, Arcont Radgona - Po-murje 33:40. V tem krogu je bila prosta ekipa Aleš Praznik.
1.	POMURJE	2	2 0	0 4
2.	GRČA KOČEVJE	2	10	12
3.	ŠMARTNO 99	2	1 0	1 2
4.	ČRNOMELJ	1 10	0 2
5.	DRAVA PTUJ	2	1 0	1 2
6.	ALEŠ PRAZNIK	1 0 0	10
7.	ARCONT RADGONA 2	0 0	2 0
Črnomelj - Drava Ptuj 30:27 (12:12)
DRAVA PTUJ: Štumberger, Kelenc 3, Ferk, Predikaka 1, A. Kotar 4, Kvar 12, Bezjak, Opre-šnik 2, Vajda 4, Bedrač, Pislak, P. Kotar, Kokol 1. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši ptujske Drave so v 2. krogu gostovali v Črnomlju in nudili domačinom dostojen odpor. Želja Črnomaljcev je bila čim prej narediti večjo prednost, vendar jim to ni uspelo do samega zaključka srečanja. V zadnjih šestih minutah so o zmagovalcu odločile napake v igri gostov, pri katerih je Aleš Kvar dosegel kar 12 zadetkov.
Danilo Klajnšek
Atletika
Trije v reprezentanci
Minuli konec tedna so v Za-laegerszegu na Madžarskem merile moči pionirske reprezentance Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Dres državne reprezentance sta oblekla tudi dva perspektivna ptujska atleta Urška Škerget in Peter Dobnik, z njima pa je potoval tudi njun trener Aleš Bezjak kot spremljevalec reprezentance. Razmerja moči na stezi in v tehničnih disciplinah so pokazala, da imajo najbolj obetaven podmladek
na Madžarskem, naši fantje in dekleta, ki so sicer nastopili v okrnjeni zasedbi, pa so obakrat končali na tretjem mestu. Do-bnik je posamično nastopil na 300 metrov z ovirami, kjer je končal na petem mestu (44,01 sekunde), Škrgetova pa je na isti razdalji brez ovir zasedla šesto mesto (42,46 sekunde). Oba sta bila tudi člana štafet 4 x 300 metrov, fantje so si priborili drugo mesto, dekleta pa tretje.
UE
Peter Dobnik in Urška Škrget skupaj s trenerjem v AK Keor Ptuj Alešem Bezjakom
Foto: UE
Judo • Pred mladinskim SP
Lea z optimizmom v Dominikansko republiko
Čeprav se bo 13. svetovno mladinsko prvenstvo v judu v Santo Domingu v Dominikanski republiki začelo ta četrtek, je naša reprezentanca tja odpotovala že dober teden dni prej, preteklo sredo.
V	odpravi, ki jo vodi predsednik JZ Slovenije Bogdan Gabrovec, bo pod vodstvom selektorja Gregorja Broda šest slovenskih reprezen-tantov, tri dekleta in trije fantje, ob njih pa je še Franc Očko, generalni sekretar JZ Slovenije, ki bo na tekmovanju tudi sodil.
Slovenske barve bodo v Srednji Ameriki zastopali Tajda Ke-tiš (do 57 kg, JK Duplek), Tina Razinger (do 63 kg, JK Bežigrad), Lea Murko (do 78 kg, JK Drava Ptuj), Rok Drakšič (do 60 kg, JK Sankaku), Aljaž Sedej (do 81 kg, JK Bežigrad) in Mitja Jenuš (nad 100 kg, JK Železničar), ki jih čaka zelo zahtevna naloga. Kolajna bi bila velik uspeh, najbližje pa so ji Rok Drakšič, Aljaž Sedej in naša Lea Murko.
Do zdaj je na prvenstvo prijavljenih 450 tekmovalcev iz 83 držav. Za samostojno Slovenijo so doslej kolajne v mladinski konkurenci osvojili Raša Sraka in Klemen Ferjan v Kolumbiji leta 2000 in Sašo Jereb v Koreji leta 2002.
Jedro ekipe bo enako, kot je bilo na za Slovence zelo uspešnem evropskem prvenstvu v Talinu, kjer sta Lea Murko in Aljaž Sedej osvojila bronasti medalji. Iz omenjene ekipe ima izkušnje s svetovnega prvenstva le Lea Murko, ki je že nastopila na svetovnem prvenstvu v Budimpešti pred dvema letoma.
V	Dominikanski republiki
Lea Murko je bila pred odhodom na mladinsko svetovno prvenstvo v Dominikansko republiko optimistično razpoložena.
bo potekal tudi izredni kongres Svetovne judo zveze (IJF), kjer bo predvsem govora o novih pravilih, ki jih želi uvesti
Evropska judo zveza (EJU), a je pri krovni judo zvezi naletela na gluha ušesa.
Sebi Kolednik
Nogomet • 2. SNL
Triglav previsoka ovira za nogometaše Aluminija
REZULTATI 9.KROGA: Aluminij
-	Triglav Gorenjska 0:1 (0:1), Tinex Šenčur - Livar 2:0 (0:0), Bonifika
-	Zagorje 1:0 (0:0), Mura 05 - Rudar Velenje 1:1 (0:1), Krško - Dravinja Duol 0:3 (0:2)
1.	BONiPiKA 9 7 1 1 23:12 22
2.	LiVAR	9 6 12 15:11 19
3.	TiNEX ŠENČUR 9 4 2 3 16:12 14
4.	KRŠKO 9 4 2 3 13:16 14
5.	DRAViNJA DUOL 9 4 0 5 12:10 12
6.	TRiGLAV GOR. 9 3 2 4 8:10 11
7.	RUDAR VELENJE 9 3 2 4 13:14 11
8.	MURA 05 9 2 4 3 12.15 10
9.	ZAGORJE 9 2 2 5 11:11 8
10.	ALUMiNiJ 9 1 2 6 6:18 5
Aluminij - Triglav Gorenjska 0:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Resnik (7) ALUMINIJ: Rozman, Čeh (od 65 Veselič), Mlinarič, Kraj-cer, Tišma, Vrenko, Medved (od 46. Marinič), Dugolin, Firer (od 68. Toplak), Dončec, Đakovič. Trener: Edin Osmanovič.
Kljub lepemu nedeljskemu sončnemu popoldnevu so nogometaši in privrženci Aluminija v Kidričevem doživeli popolni mrk, saj so proti Triglavu
Gorenjski iz Kranja doživeli nov poraz. Že tako malo število gledalcev, nekaj nad osemdeset se jih je zbralo, je stadion Aluminija pričelo predčasno zapuščati. Razlog pa je bila zelo slaba igra domačih nogometašev. Le-ti so sicer prvi zapreti-li že v tretji minuti, ko je imel lepo priložnost Firer, vendar je njegov strel zadel enega izmed obrambnih igralcev. Štiri minute kasneje pa so gostje povedli: z leve strani je lep predložek na drugi vratnik poslal Babič, v skoku je bil najvišji, predvsem pa neoviran in pozabljen s strani domače obrambe Resnik, ki je z glavo žogo poslal pod vratarjem Rozmanom v mrežo.
Gorenjci so bili v 26. minuti blizu drugega zadetka. Prosti strel z razdalje okrog 25 metrov je izvajal Samardžič, vendar je njegov močan strel v zgornji kot vratar Aluminija Rozman izbil v kot. Kidričani v prvem polčasu niso sprožili nobenega pravega strela proti vratom gostov.
Nekoliko bolj obetavno so nogometaši Aluminija pričeli v drugem polčasu, vendar jih
je ustavila izključitev Mariniča v 52. minuti. Vseeno je bilo v njihovi igri čutiti vsaj nekaj želje po izenačenju. Prednjačil je kapetan domačih Gregor Don-čec, vendar sam ni mogel narediti veliko. Nekateri igralci so poskušali s samostojnimi akcijami (Firer, Đakovič), vendar je bila to voda na mlin gostov, ki so zlahka ustavljali takšne poskuse. Šele po vstopu napadalca Veseliča so domači postajali bolj konkretni. Tako je v 69. minuti Veselič po dobri globinski podaji prišel do žoge, streljal s težkega položaja, vendar je žoga zletela tik mimo desnega vratnika. Kranjčani so tudi imeli nekaj priložnosti, vendar je vratar Aluminija dobro opravljal svoje delo in je najbolj zaslužen, da vodstvo gostov ni bilo še višje. V zadnjih trenutkih igre se je v lepi situaciji za dosego zadetka znašel Toplak, vendar je slabo zaključil strel. Gostje so se veselili zmage, domačinom pa je nov poraz povzročil dodatni glavobol, ki ga bodo težko ozdravili z navadnimi aspirini.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL moški
Neprijeten poraz Ptujčanov
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj - ilirija 4:6, Tempo Velenje - Edigs 6:1, Kema Puconci - LM-KO Lendava 6:0, Krka - Melamin 6:1, Maribor Pinea - Sobota 6:0
1.	KEMA PUCONCi 2 2 0 0 4
2.	MARiBOR PiNEA 2 2 0 0 4
3.	KRKA	2 2 0 0 4
4.	TEMPO VELENJE 2 1 0 1 2
5.	MELAMiN	2 10 12
6.	EDiGS	2 1 0 1 2
7.	iLiRiJA	2 1 0 1 2
8.	LM-KO LENDAVA 2 0 0 2 2
9.	PTUJ	2 0 0 2 0
10.	SOBOTA	2 0 0 2 0
Ptuj - Ilirija 4:6
Igralci Ptuja so v dvoboju z ljubljansko Ilirijo pričakovali prvo zmago v letošnjem prvenstvu, doživeli pa so hladen tuš. Sam pričetek je bil za njih ugoden, saj so po štirih partijah vodili s 3:1 in po zmagi Piljaka nad Capanom še 4:2. Izgledalo je, da so točke že doma, nato pa je sledil preobrat, saj so domačini izgubili vse štiri naslednje igre: najprej igro dvojic, nato pa še tri posamične dvoboje. Če bi Piljak premagal Tvrtkovi-
ča, je ostajala še možnost za vsaj točko, vendar se to ni dogodilo. Za točko je v deseti partiji tega dvoboja Ovčar izgubil z defenzivnim igralcev Capanom, ki je nekdaj že igral na Ptuju in poraz je bil neizbežen.
Ovčar - Tvrtkovič 3:2, Pavič - Capan 3:1, Piljak - Ignjatovič 0:3, Pavič - Tvrtkovič 3:1, Ovčar - Ignjatovič 0:3, Piljak - Capan 3:1, Piljak /Pavič - Ignjato-vič/Tvrtkovič 2:3, Pavič - Ignjatovič 0:3, Piljak - Tvrtkovič 2:3, Ovčar - Capan 0:3
Danilo Klajnšek
Poto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar je dosegel prvo zmago na sobotni tekmi, v nadaljevanju pa je zabeležil dva poraza.
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Začetek zmagovite serije?
1.	DOL ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA: Benedikt
-	Šentvid 3:0, Galeb Group Hitachi
-	Sloving Vital 1:3, Jesenice Bled
-	Luka Koper 2:3, HiT Gorica - Bro-line Kamnik 3:0
2.	DOL ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA: MTD Ptuj
-	Comet Zreče 3:1, Ecom Tabor - Ma-gro Grosuplje 0:3, Nova KBM Branik Maribor ii. - Partizan Škofja Loka 0:3, Prevalje - Kočevje 3:1, Kajuh Slovan
-	Pormis Bell 0:3. Srečanje Savinjska Šempeter - Mislinja bo odigrano ta petek.
MTD ZOK Ptuj - Comet Zreče 3:1 (-23, 10, 18, 23)
Minulo soboto so prvenstvo pričele tudi odbojkarice, ki nastopajo v drugi državni ligi. Ptujska ekipa, ki tudi letos cilja na sam vrh lestvice, je pod okriljem novega generalnega sponzorja, podjetja MTD iz Majšperka, sezono pričela zelo dobro, saj je na domačem parketu v dvorani ptujske Gimnazije zabeležila prvo zmago. Gostujoča ekipa Zreč, ki je lani edina uspela premagati Ptuj-čanke, je v uvodni tekmi izgu-
bila z rezultatom 3:1.
Gostujoče igralke so tekmo pričele boljše in prvi niz zmagale s tesnim izidom 23:25. V nadaljevanju so domače igralke strnile svoje vrste, zaigrale bolj odločno in zbrano ter prepričljivo dobile drugi in tretji niz. Zadnji del igre je bil ponovno odprt povsem do konca, ob koncu so se zmage veselile domače igralke.
V drugem krogu gostujejo Ptujčanke pod vodstvom Gane Kutsay v Miklavžu pri ekipi Formis Bell.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Sara Vidovič (MTD Ptuj, št. 10) in soigralke so v soboto z zmago začele novo prvenstvo.
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Veteran Vogrinec v golu Gerecje vasi že drugiC zapored nepremagan
Polskava - Hajdoše 3:2
3. SNL -VZHOD
REZULTATI 9. KROGA: Pa loma
-	Zavrč 1:3, Stojnci - Trgovine Jager 1:3, Odranci - Kovinar Štore 3:0, Te h n ost roj Veržej - Koroška Dravograd 1:1, Železničar - MU Šentjur 1:0, Pohorje - Tišina 1:1, Črenšovci
-	Malečnik 1:1
1. ZAVRČ 9	6	2	1	25:5	20
2. ODRANCI 9	6	0	3	23:11	18
3. MALEČNIK 9	5	2	2	18:14	17
4. TEHNO. VERŽEJ 9	5	1	3	19:18	16
5. KOVINAR ŠTORE 9	5	0	4	9:13	15
6. MU ŠENTJUR 9	4	1	4	13:12	13
7. TRGOV. JAGER 9	4	1	4	13:15	13
8. ČRENŠOVCI 9	3	3	2	12:14	12
9. ŽELEZNIČAR 9	3	2	4	11:13	11
10. STOJNCI 9	3	2	4	9.13	11
11. DRAVOGRAD 9	3	2	4	13:15	9
12. POHORJE 9	2	3	4	13:15	9
13. PALOMA 9	2	3	4	12:14	9
14. TIŠINA 9	0	2	7	6:20	2
Nogometaši	Zavrča			so	na
gostovanju v Sladkem Vrhu pri domači Palomi prišli do pomembne zmage, ki jih ohranja na prvem mestu prvenstvene razpredelnice. Varovanci trenerja Mirana Klajderiča so bili boljši predvsem v drugem polčasu, ko so si do 80. minute priigrali prednost treh zadetkov (v prvem polčasu je Rok Leto-nja zastreljal 11-metrovko).
Zato pa so neugodni poraz na svojem igrišču doživeli nogometaši iz Stojncev, ki nikakor ne morejo v tisto formo, ki so jo imeli pred prometno nezgodo. Nevarni nasprotnik Zavrča-nov bi lahko bili novinci v ligi iz Odrancev, ki so na svojem igrišču brez večjih težav ugnali Kovinarja iz Štor. Očitno pa je tudi, da nogometaši Malečnika v letošnji sezoni visoko ciljajo. Tokrat so na gostovanju pri prebujajočih Črenšovcih osvojili točko. Majhno razočaranje v dosedanjem poteku tekmovanja v 3. SNL - vzhod pa so nogometaši Pohorja iz Ruš, ki tonejo in tonejo. Tokrat so proti zadnjeuvrščeni Tišini osvojili samo točko.
PALOMA - ZAVRČ 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 M. Golob (47), 0:2 Rampre (67), 0:3 Korez (80), 1:3 Turk (83)
ZAVRČ: D. Golob, Zdelar (od 41. Fijavž), Lenart, Kokot, Murko, Korez, M. Golob (od 77. Železnik), Letonja, Gaiser (od 54. Petek), Gabrovec, Ram-pre. Trener: Miran Klajderič.
STOJNCI - TRGOVINE JAGER 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Firšt (20), 0:2 Hernavs (49), 1:2 Murat (69), 1:3 Asllanaj (80)
STOJNCI: Veselič, Rižnar, Arsič (od 82. Starčič), Janže-kovič, Fruk, Bezjak, Kuserbanj, Žuran, Murat, Žnidarič, Klinc (od 75. Mulej). Trener: Gorazd Šket.
Tekma dveh sosednjih ekip na prvenstveni lestvici je postregla s slabo igro obeh moštev, konkretnejši pa so bili gostje iz Šmarja pri Jelšah, ki so slavili zmago z 1:3. Začetek je bil sila povprečen, na obeh straneh je bilo veliko napak pri oddaji žoge. Prvo omembe vredno akcijo smo videli šele v 20. minuti, ko so gostje žogo poslali visoko pod oblake, le minuto zatem pa so povedli po slalomu Firšta v domačem kazenskem prostoru. Domači so po tem poizkušali s
številnimi akcijami, ki pa niso prinesle želenih sadov. V prvem delu velja še omeniti, da so gostujoči igralci ob vsakem stiku z domačini padali po tleh in se valjali, čeprav tekma sploh ni bila groba.
Takoj na začetku drugega dela so »jagri« po hitrem protinapadu in neuspeli »ofsajd« zanki Stojncev povedli z 0:2. Čeprav so domači imeli žogo v svoji posesti več časa, pa so bili igralci v modro-beli opremi še naprej zelo nevarni iz hitrih protinapadov. Domači trener Šket je z nekaj rošadami v moštvu vendarle spodbudil svoje varovance, ki so v nadaljevanju zaigrali nekoliko agresivneje in rezultat tega je bil zadetek Mu-rata v 72. minuti. Po zadetku so na igrišču povsem prevladovali domačini; gostje so bili potisnjeni v svoj kazenski prostor, vendar pa kaj več kot poskusa Rižanarja z glavo niso iztržili. V 80. minuti je namreč sledil hladen tuš v obliki tretjega gostujočega zadetka. Omenimo še izključitev domačega igralca Žurana, ki je ob koncu srečanja po trku z gostujočim vratarjem prejel drugi rumeni in s tem rdeči karton.
tp
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 9. KROGA: Šentilj Jarenina - Bistrica 3:2, Oplotnica - Gerečja vas Unukšped 0:1, Get Power Šampion - Holermuos Ormož 3:1, Rogaška - Šoštanj 0:0, Jurovski Dol - Zreče 3:1, Peca - Tehnotim Pesnica 2:0, Šmartno 1928 - Mons Claudis 7:0
1.	ROGAŠKA 9 7 2 0 23:9 23
2.	ZREČE 9 6 1 2 20:9 11
3.	ŠENTILJ - JAR. 9 5 13 18:15 16
4.	ŠMARTNO 9 4 3 2 25:13 15
5.	JUROVSKI DOL 9 4 2 3 15:18 14
6.	GEREČJA VAS 9 4 14 12:13 13
7.	G. P. ŠAMPION 9 3 3 3 9:10 12
8.	OPLOTNICA 9 3 2 4 14:15 11
9.	PECA	9 3 2 4 17:19 11
10.	BISTRICA 9 2 4 3 13:15 10
11.	ŠOŠTANJ 9 2 3 4 9:16 9
12.	HOL. ORMOŽ 9 2 2 5 16:20 8
13.	TEH. PESNICA 9 2 1 8 15:21 7
14.	MONS CLAUD. 9 2 1 6 11:24 7
Deveti krog je prinesel neugodna poraza za nogometaše Holermuosa Ormoža in Bistrice. Ormožani so proti Get Power šampionu imeli na voljo
le dvanajst igralcev, na trenerski klopi pa novinca Benjamina Krajnca (zamenjal je Bojana Cunka).
Nekoliko bolj nesrečno so izgubili nogometaši iz Bistrice, ki so v Šentilju vodili vse do enajst minut pred koncem, nato pa so prejeli poceni zadetka. Zato pa so bili uspešnejši nogometaši iz Gerečje vasi, ki so slavili v Oplotnici ter se z novimi tremi točkami nahajajo v zlati sredini prvenstvene razpredelnice. Zanimivo je, da je zadnji dve tekmi za moštvo Gerečje vasi branil 47-letni Marjan Vogrinec, ki je obakrat ostal nepremagan!
Majhno presenečenje so pripravili nogometaši Šoštanja, ki so igrali neodločeno v Rogaški Slatini proti vodeči ekipi Rogaške. Najvišjo zmago v tem krogu pa so dosegli nogometaši Šmartnega, ki so svojim nasprotnikom iz Rogatca nasuli kar sedem zadetkov. Svojo priložnost, da bi se vodečemu moštvu bolj približali, pa so zamudili nogometaši Zreč, ki so izgubili v Jurovskem Dolu.
OPLOTNICA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Novak (82)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Žgeč, Slaček, J. Sagadin, Kaisesberger, R. Sagadin, Debevec, Cvetko (od 79. Novak), Vtič, Horvat, Her-tiš (od 89. Sel). Trener: Zvonko Pignar.
ŠENTILJ JARENINA -BISTRICA 3:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Stojanov (5), 1:1 Fink (18), 1:2 Mlinar (29), 2:2 Stojanov (78), 3:2 Brumen (81)
BISTRICA: J. Stegne, Levart, Mlinar, Simončič, Robar, Frelih, Jelenko, Habjanič, Hrušman (od 76. Tkavc), A. Stegne, Fink. Trener: Zvonko Hraš.
GET POWER ŠAMPION - HOLERMUOS ORMOŽ 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Matič (5), 2:0 Džaferovič (18), 3:0 Kožar (68), 3:1 Jurčec (82)
HOLERMUOS ORMOŽ:
Šnajder, Novak, Jerebič, Kola-rič, Cingesar, Žerdin (od 70. Šeruga), Zadravec, Jurčec, Jre-
bič, Velečič, Prapotnik. Trener: Benjamin Krajnc
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 7. KROGA: Apače
-	Bukovci 2:1, Hajdina - Boč 2:2, Markovci - Dornava 1:4, Cirkulane
-	Skorba 3:3, Videm - Gorišnica 4:2, Podvinci - Mark 69 Rogoznica 1:1
1.	HAJDINA	7	5	11 18:6	16
2.	APAČE	7	5	0 2	19:8	15
3.	DORNAVA	7	4	0 3	13:10	12
4.	CIRKU^NE	7	2	5 0 18:15	11
5.	PODVINCI	7	2	4 1 12:9	10
6.	BUKOVCI	7	3	13	12:12	10
7.	SKORBA	7	3	13	17:18	10
8.	BOČ	7	3	1 3	9:12	10
9.	MARK 69 ROG. 7	2	2 3	14:13	8
10.	VIDEM 7 2 1 4 13:17 7
11.	GORIŠNICA 7 1 3 3 11:19 6
12.	MARKOVCI 7 0 1 6 10:27 1
PODVINCI - MARK 69 ROGOZNICA 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Petrovič (12), 1:1 Lah (20)
MARKOVCI - DORNAVA 1:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Trunk (7), 0:2 Novak (17), 1:2 Janžekovič (48), 1:3 Trunk (60. z 11 m), 1:4 Trunk (73)
APAČE - BUKOVCI 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mlakar (13. avtogol), 1:1 Brunčič (62), 2:1 Pečnik (73)
VIDEM - GORIŠNICA 4:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Brec (4), 1:1 Ovčar (8), 1:2 Turšič (23), 2:2 Bedrač (79), 3:2 Ovčar (80), 4:2 Varnica (89)
HAJDINA - BOČ 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Pinter (15), 1:1 R. Krajnc (20), 2:1 Črnko (82), 2:2 Volavšek (90)
CIRKULANE - SKORBA 3:3
(1:1)
STRELCI: 0:1 Perko (5), 1:1 Koprek (17), 2:1 Hrovat (48. avtogol), 2:2 Perko (73. z 11 m), 2:3 Obran (75. avtogol), 3:3 Jurišič (88. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: Podlehnik
-	Grajena 2:5, Pragersko - Spodnja Polskava 1:4, Lovrenc - Središče 2:1, Leskovec - Tržec 3:1, Zgornja
1. LESKOVEC	6	4	1	1	15:8	13
2. TRŽEC	6	4	0	2	20:13	12
3. ZG. POLSKAVA	6	3	1	2	15.12	10
4. GRAJENA	6	3	0	3	17:17	9
5. PODLEHNIK	6	2	2	2	12:13	8
6. LOVRENC	6	2	1	3	12:13	7
7. PRAGERSKO	6	2	1	3	6:10	7
8. SP. POLSKAVA	6	2	1	3	13:17	7
9. SREDIŠČE -6	6	3	1	2	22:18	4
10. HAJDOŠE	6	0	2	4	7:20	2
Foto: Črtomir Goznik
V lokalnem derbiju v 1. ligi MNZ Ptuj sta se v nedeljo pomerili ekipi domačih Podvincev (rumeni dresi) in Rogoznice, končni rezultat pa je bil 1:1.
PRAGERSKO - SPODNJA POLSKAVA 1:4 (1:3)
STRELCI: 0:1 Polanec (13), 1:1 Kokol (19. z 11 m), 1:2 Krajnčič (25), 1:3 Tropan (36), 1:4 Jevšenak (75)
PODLEHNIK - GRAJENA 2:5
(1:2)
STRELCI: 1:0 Stres (12), 1:1 Kokot (25), 1:2 Petek (30), 2:2 Milošič (65), 2:3 Breg (77), 2:4 Bračič (78), 2:5 Belšak (90)
LESKOVEC - TRŽEC 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Bratušek (74), 1:1 Pintarič (80), 2:1 Zavec (87), 3:1 Bratušek (89)
ZGORNJA POLSKAVA - HAJ-DOŠE 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Pečovnik (12), 2:0 Močnik (29), 3:0 Vaukner (60), 3:1 Petek (77), 3:2 Petek (80)
LOVRENC - SREDIŠČE 2:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Vek (13), 2:0 Frlež (31. z 11 m), 2:1 Žalar (51)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: REZULTATI 6. KROGA: Markovci - Leskovec 3:0, Tržec - Savaria Rogoznica 0:0, Grajena - Dornava 0:10, Gorišnica - Ormož 8:1
1.	DORNAVA 5 4 1 0 23:2 13
2.	GORIŠNICA 5 4 1 0 20:2 13
3.	STOJNCI 5 4 1 0 21:6 13
4.	MARKOVCI 6 4 1 1 15:4 13
5.	TRŽEC 6 2 1 3 8:13 7
6.	ORMOŽ 5 2 0 3 7:12 6
7.	SAVARIA ROG. 5 113 2:11 4
8.	LESKOVEC 5 0 0 5 3:16 0
9.	GRAJENA 6 0 0 6 2:37 0
ZAHODNA SKUPINA: REZULTATI 6. KROGA: Boč - Prepolje 5:4, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava 1:1, Lovrenc - Pragersko 4:8, Skorba - Apače 6:2
1.	SKORBA 6 4 1 1 24:0 13
2.	HAJDINA 5 4 1 0 15:5 13
3.	BOČ	5 4 1 0 14:6 13
4.	APAČE 5 3 0 2 10:10 9
5.	ZG. POLSKAVA 6 13 2 10:10 6
6.	PRAGERSKO 5 1 2 2 12:14 5
7.	SP. POLSKAVA 5 1 2 2 4:7 5
8.	PREPOLJE 5 1 0 4 11:18 3
9.	LOVRENC 6 0 0 6 8:27 0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
POKAL MNZ PTUJ: ZAOSTALA TEKMA 1/4 FINALA: Stojnci - Zavrč (četrtek, 12. 10., ob 16. uri)
KOLESARSKI MARATON
V okviru občinskega praznika občine Hajdina bo v soboto, 14. 10., organiziran kolesarski maraton. Start bo ob 9. uri izpred športnega igrišča v Slovenji vasi. Celotna pot bo dolga približno 30 km in bo vodila čez vse vasi občine Hajdina, del pa tudi skozi občino Starše, kjer bodo »sosedje« kolesarje tudi pogostili.
Mali nogomet • 2. SFL - vzh.
Tomaž zaCel z zmago
Rezultati 1. kroga: Nazarje - Ma-rinci Veščica 7:3, Tomaž - Cerkvenjak 5:1, Mala Nedelja - Miklavž 9:6, Slovenske Gorice - Martinišče CO. 7:4. Ekipa Benedikta je bila prosta.
Tomaž - Cerkvenjak 5:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kovačec (5), 1:1 Podgoršek (7), 2:1 Gašpa-rič (18), 3:1 Kovačec (23), 4:1 Kamenšek (37), 5:1 Kovačec (39 - 10 m).
TOMAŽ : Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Majcen, Ko-vačec, Gašparič, Kamenšek. Trener: Marjan Magdič
CERKVENJAK: Horvat, Lorenčič, Žmavc, A. Štrucl, M. Firbas, Čuček, Podgoršek, Krampelj, L. Štrucl, Kocbek, D. Firbas. Trener: Božidar Kosta-njevec.
Pri moštvu Tomaža si niso pravočasno uredili registracijskih izkaznic in kar devet igralcev je obsedelo na tribuni hardeške dvorane. Zato so tekmo proti Cerkvenjaku izpeljali »stari mački« ob pomoči mladih Miklašiča, Kovačca in Majcna. Igralec tekme Kovačec je prvi načel mrežo Cerkvenjaka, ki v Ormožu ni razočaral, a je po tekmi moral športno priznati premoč Tomažu. Eno izmed napak gostiteljev (Kamenšek) je uspelo Podgoršku v 7. minuti po protinapadu spremeniti v izenačujoči zadetek. V nadaljevanju smo spremljali odprt nogomet na obeh straneh s terensko premočjo Tomaža, ki je
bila kronana šele v 18. minuti. Strelec za 2:1 je bil kapetan in predsednik kluba Gašparič, ki je zadel iz prostega strela s približno 12 metrov. Hitro na začetku 2. polčasa so lanskoletni prvoligaši lepo izpeljali akcijo in sledil je izjemen ter neubranljiv gol Kovačca. Sledili sta še priložnosti Kovačca in Kamenška pri Tomažu. Ko so si maloštevilni gledalci v dvorani že postavljali vprašanje, ali bodo gostje znali kaznovati zamujene priložnosti Tomaža, sta v zaključku srečanja zadela še Kamenšek in Kovačec (10 m) ter postavita piko na i prvi prvenstveni zmagi, ki je več kot zaslužena.
Uroš Krstič
Marjan Magdič (Igralec In trener Tomaža): »Najvažnejše je to, da smo sezono začeli z zmago. Žal mi je, da je spet prišlo do zapletov glede izkaznic in domači publiki se tako niso predstavili mladi igralci, na katere letos resno računamo v prvenstvu. V lepi luči so se predstavili Kovačec, Miklašič in Majcen, ki so imeli urejeno potrebno dokumentacijo. Kot sem dejal pred sezono, smo pomladili ekipo in naš cilj je vsaj peto mesto.«
Matej Lorenčič (kapetan Cerkvenjaka): »Tomaž je slavil zasluženo. V Ormož smo prišli v okrnjeni zasedbi. Naš cilj v tej sezoni je med prve tri, kar nam do sedaj, odkar nastopamo v 2. SFL vzhod, še ni uspelo.«
AvtoD^M
Novega twinga bodo izdelovali v novomeškem Revozu
Renault je za predstavitev konceptne-ga modela twingo izbral kar domače prizorišče, kajti 30. septembra se je v Parizu začel mednarodni bienalni avtomobilski salon, ki velja za najpomembnejšo jesensko tovrstno prireditev. Med številnimi novostmi je ogromno pozornosti požel koncept novega twinga, ki naj bi bil v 90 odstotkih enak serijskemu modelu, slednjega pa na našem trgu pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta. Izdelovali ga bodo v Novem mestu, zato bo še kako zanimiv tudi za Slovence. Pionir majhnih enoprostorcev se je s svojo nasmejano obliko in izjemno prostornostjo prodajal neverjetnih 14 let.
Renault je predstavil koncept, ki izrazito poudarja športnost in multimedijsko opremo, še vedno pa ga odlikuje mladosten videz. Na 3,6 metra dolžine so posadili živahno oblikovano karoserijo, ki ima povsem na vogale potisnjena kolesa in agresivne poteze. Tako prednje kot tudi zadnje luči so nenavadno oblikovane in uporabljajo LED tehnologijo. V notranjost konceptnega twinga se (tako kot pri aktualnem modelu) vstopa skozi dvoje vrat, nenavadno pa se zdi, da so le-ta brez kovinskega okvira stekel. Kot da bi se zgledovali po bolj prestižnih in športnih kupejih. Potnikom so namenjeni štirje individualni športni sedeži, česar pa serijska izvedba prav gotovo ne bo doživela. Po vzgledu na sedanjega twinga ostaja osrednji analogni merilnik hitrosti, za volanom pa se nahaja še prikazovalnik ostalih informacij. Twingo ima med sedeži nameščeno sredinsko konzolo z multimedijskimi sistemi, vgrajene priključke USB, iPod in mobilni telefon. Potniki si lahko informacije z zabavnih sistemov ogledujejo na 15-palčnem osrednjem zaslonu, ki deluje na dotik in ima že vgrajeno spletno kamero ter mikrofone. Vsi sedeži so opremljeni z vtičnicami, tako da lahko vsak potnik posluša svojo zvrst glasbe. Kadar avtomobil miruje, se njegova notranjost osvetli v modro, po zagonu motorja pa se le-ta spremeni v športno rumeno. V prtljažniku so vgrajena držala za pijačo, zvočniki pa so nameščeni tako, da ob odprtih
Zdravstveni nasveti
Uši - nadloga, ki nas še vedno vznemirja (1.)
Z novim šolskim letom nas je že presenetil pojav naglavnih uši.
prtljažnih vratih zvok oddajajo navzven in omogočajo poslušanje glasbe. Za pogon skrbi predelani 1,2-litrski bencinski motor s 100 konjskimi močmi. Sodeč po predstavljeni študiji bo serijski twingo sodoben in znova prostoren avtomobil; za Revoz pomeni posebno priznanje, prinesel pa bo tudi nova delovna mesta. Novi twingo bo najbolj »slovenski« Rena-ultov model doslej. Ne le, da bo nastajal samo v Revozu, pač pa bo tudi (ne upoštevaje pogonski sklop) zanj v Sloveniji nabavljenih 30 % delov. Projektu je svojo podporo odobrila tudi slovenska država, ki bo prispevala desetino zagonskih stroškov proizvodnje.
Švedska varnost višjega razreda - volvo S80
Če boste na cesti novi S80 zamenjali z njegovim manjšim »bratom«, vam tega nihče ne bo očital, saj je zelo podoben volvu S40, za optično prevaro pa so kriva podobna velikostna razmerja. S samosvojo obliko in preprostimi ter tipičnimi potezami predstavlja skandinavski luksuz v največjem formatu.
Volvo S80 ima podoben pokrov motornega prostora kot S40, pa tudi značilno padajočo linijo zadnjega stekla. Razlog za podobnost tiči v novih in strožjih zahtevah po boljši zaščiti peščev v prime-
ru prometne nezgode, zato S80 dobro skriva svoje zunanje dimenzije, čeprav je le za dobre 3 cm daljši od na pogled zajetnejšega predhodnika. Podobna oblikovalska načela so uporabili tudi pri zasnovi notranjosti; armaturna plošča je še bolj značilno skandinavska kot zunanjost, sedeži spominjajo na fotelje, vrata pa dovolj debela, da že na pogled dajejo občutek večje varnosti. Sredinska konzola je oblikovalsko dognana, izjemno tanka, z luknjo na zadnjem delu in spominja na tisto v volvu S40. Precejšen del platforme si je S80 »sposodil« pri Fordovem galaxyju (pričakovali bi obratno!), a so jo seveda prilagodili drugačnim zahtevam in načinu vožnje. Zaradi boljše lege na cesti in večje izkoriščenosti prostora v notranjosti sta povečana tudi medosje in kolotek, zato lahko predvidevamo, da bodo našli največ kupcev na zahtevnem in »razvajenem« ameriškem trgu. Seveda se S80 najbolj poda notranjost odeta v usnje in les, na seznamu opremljenosti vozila pa najdemo številne čelne in dvodelne stranske varnostne blazine (za bok lahko uporabijo do petkrat več tlaka kot za prsni koš), avdiosistem s prostorskim zvokom, kamero v vzvratnih ogledalih, ki zazna oviro v tako imenovanem mrtvem kotu in voznika nanjo opozori s svetlobnim signalom, aktivna dvojna ksenonska žarometa, ki se obračata v smeri vožnje, prilagodljiv tempomat, opozorilo o možnosti naleta z učinkovitejšim zaviranjem in tudi ključ kot osebni komunikator. Veliko novega je moč najti pod motornim pokrovom: vstopni motor je 2,4-litrski turbodizel z močjo 185 KM, sledi mu 2,5-litrski bencinski turbo z 200 KM, 3,2-litrski šestvaljnik z močjo 238 KM, na vrhu ponudbe pa je osemvaljnik s 4,2-litra prostornine in 315 KM. Na leto nameravajo izdelati 50 tisoč vozil, prodaja v Sloveniji pa je že stekla. Vsekakor je S80 bolje opremljen avto kot primerljivi nemški tekmeci, pa tudi nekaj cenejši, a hkrati nosi manj zveneče ime, kot ga pri nas radi slišimo.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Kljub prepričanju, da se uši naselijo le na zanemarjene glave, to ne drži. Uši lažje sesajo kri iz umitih glav - pik izzove srbenje in praskanje - gnide pa se bolje prilepijo na lase. Odrasle uši so vidnejše na svetlih, gnide pa na temnih laseh.
Najlažje seprenašajo tam, kjer je na enem mestu več ljudi. Nalezemo se jih preko pokrival za glavo, glavnikov, krtač, brisač, pa tudi z oblačili, ob naslonitvi glave na naslonjalo sedeža ali ko staknemo glave nad knjigo.
Odrasle zajedavce opazimo že s prostim očesom, za gnide pa je že potreben do-
ber vid. Gnide so tesno pri-žete v bližini korena lasu. Ob sumu na uši si lahko pomagamo z listom belega papirja, nad katerega se sklonimo in češemo lase. Na njem bomo izčesane uši lahko zanesljivo prepoznali. Lahko pa naredimo prečo in si lase in lasišče temeljito ogledamo z lupo. Ko uši opazimo pri enem družinskem članu, je morebitno prisotnost uši treba preveriti pri vseh v družini.
V lekarni lahko kupimo kemične in rastlinske preparate z različnim, tudi agresivnejšim delovanjem. Uničijo odrasle živali, manj
Foto: Črtomir Goznik
Verica Turk, Vzgoja za zdravje, JZ ZD Ptuj
učinkovito pa delujejo na gnide. Nekateri od njih imajo tudi stranske učinke, sploh če je lasišče že razpra-skano.
Za dolgoročni uspeh jepotrebno, da z las odstranimo sleherno gnido, sicer se bo nadloga kmalu ponovila.
Lahko pa se uši lotimo tudi tako, da lase umijemo z navadnim šamponom, ki mu dodamo limonino, ev-kaliptusovo ali sivkino olje. Nekaj kapljic olja dodamo tudi balzamu za lase in lase temeljito izčešemo z gostim glavnikom.
Češemo od tilnika proti čelu, sklonimo se nad umivalnik ali kopalno kad, da izčesane uši in gnide lažje odplaknemo. Gnide so trdno prilepljene na lase, zato gnido primemo z nohti in jo odstranimo po lasu.
Verica Turk, Vzgoja za zdravje, JZ ZD Ptuj
Sončna jesen se nadaljuje
Večina trgatev je že za nami, zdaj prihaja čas, ko se bodo naše misli obrnile v zimo. Še prej pa bomo poskrbeli za grobove naših najdražjih.
Sobne rastline
Božične kaktuse in božične zvezde bi že morali sedaj pričeti zatemnjevati, da bodo nastavile cvetove ravno v pravem času - ob božičnih praznikih. Za cvetenje natančno v tem času potrebujejo 14 ur popolne teme, obenem pa mora biti čez dan dovolj svetlobe. Zato jih je najbolje postaviti ob bližino oken, vendar ne tja, kjer bo na njih predolgo sijalo sonce. Božični kaktusi ne marajo prestavljanja, ko že nastavijo cvetove, zato jih že sedaj postavite na mesta, kjer vam bodo polepšali te najlepše praznike v letu. Pri tem pomislite tudi na to, da ne marajo pretoplih prostorov in suhega zraka. Najboljša mesta zanje so nekoliko manj ogrevane spalnice. Če jih boste cvetoče prestavljali na toplo, lahko odvržejo cvetove, enako se lahko zgodi, če bo zrak pretopel in suh.
Še pred zatemnjevanjem pa preverite, če se čez poletje na božične kaktuse niso naselili nepovabljeni gostje - škodljivci. Dobro bi bilo pregledati tudi korenine, če jih lahko brez težav spravimo iz lončkov.
Tako božične kaktuse kakor tudi božične zvezde dogno-jujemo. Dovolj bo enkrat tedensko, sprva z gnojili za zelene rastline, ko se pojavijo popki na božičnem kaktusu oz. ko opazimo prva obarvanja ovršnih listov pri božični zvezdi, pa začnemo uporabljati gnojila za cvetoče rastline.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Foto: Miša Pušenjak
V naslednjih dveh tednih bomo morali poskrbeti tudi za poslednja počivališča naših najdražjih. Pri urejanju se spomnite na to, da že dolgo ni več zaželeno, da imamo na grobovih veliko peska ali celo kamnitih plošč in marmorja. Današnji grobovi so naravni - zasajeni z rastlinami. Različne nizke, pokrovne trajnice nadomeščajo pesek in marmor. Zasadimo jih v različnih oblikah in likih, pri tem se igramo z barvami listov, strukturami rastlin in mogoče tudi z višino različnih ploskev. Vmes pa pustimo nekaj prostora za sezonsko cvetje. Tudi ta prostor naj bo oblikovan z domišljijo, v tem času ga lahko zasadimo s cvetočimi mačehami. Vmes posadimo čebulice, ki bodo cvetele spomladi. Pri tem pa ni nujno, da se odločimo za nizke sorte. Lahko se odločimo tudi za poznejše, visoke sorte. Pri tem je potrebno biti pazljiv, da se bodo barve čebulnic ujemale z barvo mačeh, ki smo jih izbrali. Za zelo zgodnje cvetenje pa posadimo nekaj krokusov. Namesto njih lahko spomladi posadimo tudi primule ali ciklame, oboje prenašajo tudi zelo nizke temperature.
Na tak način zasajen grob tudi ne bo potreboval razkošnih, bahatih in velikokrat že nekoliko »kičastih« aranžmajev za novo leto. Najlepši so aranžmaji, v katerih se izmenjujejo tudi »žive« rastline s suhim cvetjem in le za piko na i nekaj rezanega cvetja.
Občutljivejše posodovke, kot so mandevile, bugenvile-je, pa tudi okrasne koprive, prestavimo bližje k hiši, tam, kjer je ponoči nekoliko topleje. Še bolje pa je, da jih počasi že prestavimo v zimovališče, če imamo dovolj svetle in sončne prostore. Čez dan odpiramo okna v zimovališču, saj še ni mrzlo, ponoči pa jim privoščimo zavetje notranjih prostorov.
Zelišča
Na zeliščnem vrtu se rastline počasi pripravljajo na zimski počitek. Vendar še vedno lahko svoja najljubša trajna zelišča presadimo v lončke. Uporabimo lepe in zanimive posode, tako da bodo tudi okras kuhinjskih oken. Tisti, ki ste se odločili za to, da ste na kuhinjskih oknih namesto cvetočih korit zasadili zelišča, boste seveda samo ta korita prestavili na notranjo stran oken. Vendar tega še nikakor ne naredimo sedaj, saj se vsa zelišča veliko bolje počutijo zunaj. Le zalivanje zmanjšamo in prenehamo dognojeva-ti.
Miša Pušenjak
Ptuj • 6. simpozij Alpe Jadran o gensko spremenjenih organizmih
Za večje vedenje o gensko spremenjenih organizmih
V sejni sobi apart hiše v Termah Ptuj so ptujske soroptimistke na tiskovni konferenci, ki je bila 5. oktobra, predstavile vsebino in potek 6. simpozija Alpe Jadran, ki bo potekal na Ptuju od 17. do 19. novembra pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška o tem, ali so gensko spremenjeni organizmi v živilih in okolju nevarnost za človeka in naravo.
Strokovni del simpozija so organizatorice pripravile v sodelovanju z docentko dr. Martino Bavec, predavateljico na Fakulteti za kmetijstvo in predsednico kluba Sorop-timist International Maribor. Gre za najpomembnejšo akcijo v štiriletnem delovanju ptujskih soroptimistk, je povedala predsednica Lijana Valentin. »Mislimo, da smo izbrale zelo aktualno temo v našem prostoru, srečo smo imele tudi pri predavateljih, ki so prevzeli strokovni del simpozija. Zelo bomo tudi veseli vsake udeležbe strokovnjakov iz našega okolja, ki se s to temo ukvarjajo, ki jih to zanima. Več bo udeležencev, večja bo tudi odmevnost.«
Na srečanju pričakujejo predstavnice klubov sorop-timistk iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Švice in Slovenije. Prvi dan simpozija, bivale bodo v Termah Ptuj, si bodo ogledale Ptuj in razstavo Kuharske bukve in kuhinja od 16. do 19. stoletja, ki se tudi tematsko sklada z vsebino simpozija, končale pa ga bodo z večerjo in srečanjem z županom MO Ptuj. Osrednji del simpozija bo potekal v soboto, 18. novembra, v kulturni dvorani ptujske Gimnazije. Manfred Grossler iz Gradca v Avstriji, strokovnjak na prehrano, bo govoril o gensko spremenjeni hrani in tveganjih za človeka, Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije o pravici potrošnikov do izbire. Kljub zakonodaji, ki navaja, da bi se gensko spremenjene sestavine morale označevati, se te na trgovske police pretihotapijo tudi nenadzorovano. Najnovejši škandal v zvezi z rižem je potrošnike in javnost obšel mimogrede. Marjana Drmelj iz Umanotere (ena
Foto: Črtomir Goznik
Lijana Valentin, predsednica kluba Soroptimist Ptuj (desno), in doc. dr. Martina Pavec
prvih nevladnih okoljskih organizacij, ki so se že ped leti pričeli ukvarjati z gensko spremenjenimi organizmi) iz Ljubljane bo predstavila nekatere okoljevarstvene vidike vnosa GSO v naravo, dr. Štefan Merkač iz Celovca bo govoril o regiji Alpe Jadran kot regiji brez GSO, tu je ovira še zakonodaja, ker ni mogoče nekega območja v celoti razglasiti za območje GSO ali dati takšne prepovedi, evropska zakonodaja tega ne dopušča, možna pa je zaščita manjših regij. Gensko spremenjene rastline se na nek način širijo z vetrom, preko prenosa cvetnega prahu. Doc. dr. Martina Bavec in Polonca Repič s Fakultete za kmetijstvo Maribor pa bosta pripravili predavanje o ekološkem kmetijstvu in GSO.
Prvič na Ptuju tudi ekološka tržnica
V ekološkem kmetijstvu je uporaba gensko spremenje-
nih rastlin, semen in krme za živali prepovedana. Zaradi nekontroliranega vnosa gensko spremenjenih rastlin je ekološka pridelava lahko v mnogih primerih ogrožena. Strokovni del 6. simpozija Alpe Jadran bodo zaključili z okroglo mizo na temo GSO - riziki za človeka in okolje, na katerem bodo sodelujoči klubi predstavili stališča do gensko spremenjenih organizmov. V sklopu simpozija bo potekala tudi prva ekološka tržnica na Ptuju, v času poteka strokovnega dela simpozija bodo udeleženci lahko pokusili tudi hrano, pijače, ki jih pridelajo na slovenskih ekoloških kmetijah. Tretji dan simpozija pa bo posvečen ogledom Ptuja in okolice, ki vključuje tudi ogled ene od ekoloških kmetij.
Kljub temu da simpozij organizira humanitarno združenje, je tematika, ki smo jo predlagali in izbrali, taka, da je izjemno zanimiva in aktualna, predvsem v Sloveniji,
ker pripravljamo spremembe zakonodaje oziroma pripravljamo zakon o soobstoju z gensko spremenjenimi rastlinami. Na to temo se že nekaj časa tudi krešejo različna mnenja in pogledi. Dejstvo pa je, da gre za tematiko, ki je javnosti malo poznana, o tem se tudi zelo malo ve, mednarodni simpozij Alpe Jadran o gensko spremenjenih organizmih v živilih in okolju, kot nevarnosti za človeka in naravo, je priložnost, da posvet odpremo širše, tudi drugim zainteresiranim, predvsem pa strokovni in drugi javnosti, potrošniškim organizacijam, je na tiskovni konferenci povedala doc. dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo v Mariboru, ki je pripravila strokovni del simpozija. »Marsikaj takega že jemo in zaužijemo, pa tega ne vemo,« poudarja doc. dr. Martina Bavec, zato je potrebno povečati vedenje o nevarnostih GSO za človeka in naravo.
MG
Ptuj • Okrogla miza o ptujskem mestnem obzidju
Ptujsko mestno obzidje
V okviru 16. prireditve Dnevi evropske kulturne dediščine so v sredo, 27. septembra, ob 10. uri na ptujskem gradu pripravili okroglo mizo, ki je potekala pod naslovom Gradovi, utrdbe in mestna obzidja.
Organizirala sta jo Pokrajinski muzej Ptuj in Zgodovinski arhiv na Ptuju, kot koordinator pa je sodeloval Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Ljubljane. V dobri uri so strokovnjaki udeležencem predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja. Obiskovalce okrogle mize, ki so napolnili Viteško dvorano ptujskega gradu, je najprej pozdravil direktor Pokrajinskega mu-
zeja Ptuj Aleš Arih, ki je med drugim izrazil tudi zadovoljstvo nad udeležbo nekaterih županskih kandidatov na okrogli mizi. »Pomembno je, da se udeležujejo takšnih srečanj, saj lahko tako vidijo, kje na področju kulture lahko kaj naredijo,« je poudaril Arih. Letošnja tema okrogle mize je bila Ptujsko mestno obzidje, sodelovali pa so Marija Hernja Masten, ki je go-
vorila o mestnem obzidju in virih za njegovo raziskovanje. O obzidju v luči arheoloških raziskav je govorila Mojca Vomer Gojkovič, obzidje na starih ptujskih vedutah je predstavila Polona Vidmar, o ostalinah obzidja na Ptuju pa je govoril Branko Vnuk. O srednjeveškem obzidju bi moral pripovedovati Jože Curk, ki pa se srečanja ni mogel udeležiti. Kot je povedala
Marija Hernja Masten, se o mestnem obzidju premalo ve. »Gre za dragocen del kulturne dediščine, o katerem premalo vemo. Vsekakor pa bi morali zaščititi tisto, kar je ostalo,« je še dodala. Kot so poudarili govorniki, je bil osnovni namen okrogle mize o ptujskem mestnem obzidju vzpodbuditi zanimanje za srednjeveško gradbeno dediščino.
Dženana Bećirović
Pa brez zamere
Koper
Mutacija mesta
spomnim se, bilo je menda pred kakimi desetimi leti ali celo še malo več, ko smo se vse takratne ptujske alternativne glasbene skupine naložile na avtobus ter se podale na popotovanje preko Slovenije, da bi v Kopru, v njihovem MKC-ju, imele nastop. Menda seje tistemu večeru reklo »Ptujska noč« ali nekaj takega. Glede samega potovanja in nastopa ne bi izgubljal besed, saj je bila ta izkušnja nekaj, kar nikoli ne bom pozabil. Z eno besedo povedano: noro. Pa tudi takratni (in menda še tudi zdajšnji) gazda MKC-ja, legendarni odpičenec Marko Brecelj, je bil odličen gostitelj. Med drugim nam je skuhal tako pašto ter zraven pristavil še paradižnikovo solato, da se mi še danes cedijo sline, ko se spomnim na te kulinarične dobrote, ki jih je največji koprski odštekanec serviral kar v plastičnem vedru. Najboljša pašta v mojem dosedanjem življenju, vam rečem. Brez primere.
Kar pa vam hočem sedaj povedati, ni neposredno povezano z Markom Brecljem, glasbo in pašto. Povezano je predvsem z mestom, ki nas je takrat gostilo. S Koprom. Ker smo med tonsko vajo ter nastopom imeli kar nekaj časa, pa tudi omenjena pašta je na nas čakala šele po nastopu, smo sklenili, da je najbolj primerno, da jo mahnemo v mesto ter si ga med iskanjem hrane tudi malce ogledamo. In ker smo hrano iskali kar nekaj časa, smo si potemtakem tudi mesto precej dobro ogledali. Koper je bil takrat, vsaj kar se mene tiče, precej puščobno mesto. Industrijsko mesto, bi celo lahko rekel. Sive ulice, ljudje kanček depresivni, na eni strani industrijsko pristanišče, na drugi strani celinska Slovenija. Moram priznati, da nad mestom nisem bil kaj preveč navdušen. Še natakar, ki nas je postregel, je bil nekako čudno depresiven. Res je sicer, da naša družba ni bila videti kot skupina direktorjev s kravatami in dragimi oblekami, saj bi za gručo dolgolasih težkih rokerjev sila težko trdili kaj takega, a vseeno je natakar deloval res čudno depresivno. A takrat nas to ni kaj preveč motilo, saj smo bili lačni, mladi in zmešani. Skratka, Koper name ni pustil prevelikega vtisa. V spominu sem ga ohranil kot mesto, ki bi lahko bilo več, kot je.
Tako sem živel v tem prepričanju vse do preteklega vikenda. Ko sva se z mestom spet srečala. Tokrat me je Koper, priznam, tako presenetil, da sem se moral usesti na eno izmed mnogih klopi ob na novo urejeni obali morja. Mesto, ki sem ga imel v spominu, je v dobršnem delu izginilo. Oziroma, se je spremenilo v pravo obmorsko mesto. Lepe sprehajalne poti, palme, obnovljeni objekti, vrvež v mestu, skoraj vse je popolnoma nasprotno sliki, ki sem si jo o Kopru ustvaril pred desetletjem. Koper je postal mesto, ki se nima česa sramovati, prej nasprotno. Pravo obalno mesto, kjer začutiš tisto znano obmorsko atmosfero. Če ne bi imel te nesreče, daje predvolilni boj za županske in svetniške stolčke prav sedaj v polnem zamahu, bi bil vtis res izjemen. Tako so ga sicer malce pokvarile politične stranke s svojimi stojnicami in vsiljivim reklamiranjem svojih kandidatov, a vseeno je končen vtis o mestu zelo pozitiven. Še posebej, če ga primerjamo s Koprom, kot sem ga imel priložnost spoznati pred desetletjem. Res, bil sem izredno presenečen, kaj se da v relativno kratkem času storiti, da mesto dobi popolnoma drugo podobo. V Koper se bom z veseljem vračal vedno znova.
Morda bi bilo dobro organizirati še eno odpravo v Koper. Le da bi tokrat posadko namesto dolgolasih ro-kerjev sestavljali ljudje, ki vodijo naše mesto. Četudi ste mnenja, daje tu vse v najlepšem redu, pa kaka dodatna ideja in navdih vsekakor ne škodita.
Gregor Alič
Foto: Dženana Bečirovič
Marija Hernja Masten je govorila o mestnem obzidju in virih za njegovo raziskovanje.
Ptuj • Vrata odprl prvi kolesarski hostel v Sloveniji Eva
Kolesarski popotniki dobili svoja prva prenočišča
Prvi kolesarski hostel v Sloveniji Eva sta v Jadranski ulici 22 na Ptuju uredila Andreja Bezjak in Iztok Robič. V njem je 20 ležišč v šestih sobah. Območje, kjer je nekoč deloval hotel Slon, je tako vsaj deloma dobilo povrnjeno nekdanjo vsebino.
Vse skupaj se je začelo s selitvijo prodajalne koles Bike Ek na lokacijo v Jadransko ulico. V njuni trgovini se je v treh letih ustavilo veliko turistov, kolesarskih popotnikov, ki so jim rade volje pomagali z najrazličnejšimi nasveti, z opisi kolesarskih tur in drugega, kar jih je zanimalo. Prvi kolesarski vodnik z 18 kolesarskimi potmi je Ptuj dobil že pred leti. Manj pa je območje poti bilo
uspešno pri samem označevanju. Popotnike iz celega sveta, Andreja pravi, da jih samo še iz Južne Amerike ni bilo pri njih, sta že sprejela v svoji trgovini, ker tudi posojata kolesa. Ker so ju pogosto vpraševali tudi po prenočiščih, sta se odločila, da jim bosta na enem ponudila kompletno storitev, od izposoje koles, nasvetov, informacij o kolesarskih poteh, vodenja na posameznih
turah - na Ptujskem, Slovenskih goricah in Halozah ter na lenarškem območju je veliko neprometnih poti, primernih za kolesarjenje - servisa, tudi še prenočišča, pozimi pa tudi prevoz do smučišč na Pohorje. Že doslej sta vsako leto tako ali drugače oskrbela okrog 100 kolesarskih turistov, ki jih bo v prihodnje še veliko več, saj se ta veja turizma vse hitreje razvija. V pogovorih z njimi
sta tudi ugotovila, da jim je od vseh evropskih držav Slovenija najbolj pri srcu, ker pri nas živijo prijazni ljudje. Pot po Halozah pa jih ponavadi zdela že v enem dnevu, pa tudi sicer se ponavadi na Ptuju zadržijo le en dan, ker želijo Slovenijo prekolesariti v tednu ali štirinajstih dneh.
Igor Jurišič, predsednik po-potniškega združenja in član borda International Youth Hostel International, je na otvoritvi 4. oktobra povedal, da Slovenija sodi v sam vrh skrbi za mlade popotnike, tradicija sega že v leto 1892, sicer pa je Slovenija uradno svoj prvi hostel dobila leta 1932, v svetovni federaciji mladinskih prenočišč je že 4500 objektov v 80 državah sveta, veriga mladinskih prenočišč pa je tudi največja veriga hotelov na svetu. Prvi slovenski kolesarski hostel, ki je višjega ranga, ni namenjen samo kolesarjem, v njem se bodo dobro počutile tudi družine. Kolesarski
turizem je z okoljskega vidika najčistejši in okolju najbolj prijazen turizem. Kolesarjenje kot oblika preživljanja prostega časa doživlja eno najhitrejših rasti v večini držav EU, prav tako je v porastu kolesarska industrija. Mlada podjetnika sta zaznala priložnost za razvoj kolesarskega turizma tudi na Ptuju, kjer že dolgo govorimo
in napovedujemo razvoj verige družinskih hotelov, je na odprtju povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki tudi pričakuje, da bo po hotelu Mitra in sedaj Evi ptujsko mestno jedro dočakalo še kakšno podobno otvoritev že v bližnji prihodnosti. Turističnih postelj je namreč na Ptuju še vedno premalo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hostel Eva ima v šestih sobah 20 ležišč, gre za sobe višje kategorije, Andreja Bezjakjna fotografiji) jih je pokazala tudi ptujskemu županu dr. Štefanu Celanu.
Ormož • 10. društvena razstava živali
Foto: Črtomir Goznik
Hostel Eva je odprl ptujski župan dr. Štefan Celan, o novi pridobitvi v največji mednarodni verigi hotelov, v svetovni federaciji mladinskih prenočišč, je trenutno že 4500 hostlov v 80 državah sveta, je na otvoritvi 4. oktobra povedal Igor Jurišič, predsednik popotniškega združenja Slovenije in član borda International Youth Hostel Federation.
Največ je bilo golobov
Na letošnji jubilejni 10. društveni razstavi malih pasemskih živali je svoje živali razstavilo trideset članov ormoškega društva gojiteljev malih pasemskih živali.
Najštevilčneje med vsemi živalmi so bili zastopani golobi, kjer je bilo razstavljenih kar 374 golobov 35 pasem v številnih barvnih variantah. Tudi go-jitelji perutnine so se izkazali, saj so razstavili kar 108 živali, na ogled pa je bilo tudi 46 ptic. Največ zanimanja med malimi obiskovalci so vzbudili kunci, morski prašiči, pa tudi progasta veverica. Nekaj posebnega so bili tudi mini prašiči deitin-ger rožnate in črne barve, ki so spominjali na vietnamske prašiče s povešenim trebuhom in prifrknjenim rilcem, vendar v manjši izvedbi, saj odrasli dosežejo okrog 25 kilogramov.
Nekaj prostora so namenili tudi pritlikavim kozam in kuncem pa tudi akvarijem.
Razstava živali je bila pod šotorom na parkirišču pri gradu in je trajala tri dni. Člani društva so bili v teh dneh zelo zaposleni, saj so večino dela opravili sami, podnevi so skrbeli za živali, za potek ocenjevanja, saj je razstavljene živali ocenil sodniški zbor Slovenije. Ponoči so morali dežurati pri živalih, saj je lani šotor sredi Ormoža obiskala celo lisica. Seveda pa je bilo treba živali tudi hraniti in vzdrževati primerno čistočo.
Jože Plohl, predsednik dru-
štva, je povedal, da so si skozi desetletje delovanja društva gojitelji nabrali dovolj izkušenj, da lahko na svojih razstavah prikažejo zares lepe pasemske živali. Kljub hitremu tempu življenja si gojitelji vzamejo čas za svoje ljubljenčke in svoje uspehe v gojenju tudi z veseljem pokažejo širši publiki. Najraje jih obiščejo otroci iz vrtcev in šol, popoldne pa so se pod štorom zvrstile številne družine.
Med gojitelji je tudi veliko mladih članov, ki skrbijo, da bo tradicija vzreje malih pa-semskih živali živela naprej.
vki
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ASESOR, REBULA, IPERIT, STRANI, TIL, SEMEON, GEDA, LOP, SCHoNE, PERL, PRENOS, lASI, RANC, ROSTOV, TNT, PORA, DA, OMI, AYKROYD, SEGUSO, NANO, TR, KT, ASEN.
Ob popoldnevih so si razstavljene živali ogledale številne družine. Najpogosteje pa je bilo slišati: »Mami, proooosim, kupi mi Nekaterim so se želje uresničile in živali so tudi zares menjale lastnika.
Foto: vki
Ptuj • V mestnem vinogradu spet trgali
Trgatev, ki še premalo odmeva
Vreme je bilo v petek zelo naklonjeno trgatvi na ptujskem grajskem hribu, ki so jo že po tradiciji začeli s trgatvijo modre kavčine, tokrat je bila deseta po vrsti.
Na dveh trsih je letos ostalo le 16 grozdov, drugo so v večini odnesli »ptiči na dveh nogah«. Med gosti so bili tudi prva vinska kraljica Ptuja Svetlana Širec, nekdanji mestni viničar Ivan Sko-čir, sedanji Franc Emer-šič, poslanec državnega zbora Branko Marinič, člani slovenskega reda vitezov vina, omizje Ptuj - Ormož, evropskega reda vitezov vina na čelu s prokonzulom Tomislavom Ivančevičem, mariborski viničar mag. Anton Zafoš-nik, častni občan Ptuja in predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj dr. Vladimir Korošec, predstavniki občine Varaždin in Dobrle vasi ter nekateri drugi. Med berače pa so se pomešali kar trije kandidati za župana MO Ptuj, sedanji dr. Štefan Čelan, Rajko Fajt in Peter Pribožič. Goste so na grajskem dvorišču pogostile članice Društva gospodinj Jezero.
V mestnem in proštijskem vinogradu so skupaj nabrali 1095 kg renskega rizlinga, simbolično stiskanje je potekalo na Mestnem trgu, kjer so stojnice postavili Društvo vinogradnikov in sadjarjev
Foto: Črtomir Goznik
Prešanje na Mestnem trgu je ob županskih in drugih kandidatih, pritegnilo tudi Ptujčane in nekatere druge; dogodek, ki bi morali bolje turistično unovčiti.
Foto: Črtomir Goznik
Berače v mestnem vinogradu in proštijskem vinogradu so spodbujali tudi Stari prijatelji iz Kicarja.
Osrednje Slovenske gorice, Društvo kmetic MO Ptuj z dobrotami, LTO in TD Ptuj. V kulturnem programu so nastopili Folklorna skupina iz Lancove vasi, Kvintet DUR in
Stari prijatelji iz Kicarja. Veselo vzdušje pa so pomagali ohranjati tudi člani ansambla Pecikel.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja dijakom Po-
Foto: Črtomir Goznik
»Ptiči na dveh nogah« so letos močno oklestili trgatev na grajskem dvorišču, na dveh trtah modre kavčine se je ohranilo le 16 grozdov, enega je odrezala tudi prva vinska kraljica Ptuja Svetlana Sirec.
klicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, ki so letos oskrbovali mestni vinograd. Prejeli so jih dijaki 3. letnika: Silvo Holc, Danijel Simonič, Sandi Simonič in Tomaž Trop. Vinski letnik 2006 bo tistim, ki so trgali zdravo grozdje, prinesel svež sadni letnik, je povedal direktor Ptujske vinske kleti Andrej Sajko.
Za širšo prepoznavnost trgatve na ptujskem grajskem hribu pa se bo potrebno še potruditi.
MG
Ptuj • Koncert Komornega zbora Kaluga
Ptuj • Viktorinov večer z Vladimirjem Kosom
Koncert napolnil dvorano Od Japonske do Slovenije
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je v petek, 6. oktobra, ob 19. uri potekal koncert ruskega Komornega zbora Kaluga s solisti. V prvem delu sporeda so ruski pevci predstavili pesmi pravoslavne liturgije, v drugem pa ruske ljudske pesmi v priredbah ruskih skladateljev.
Ko bodo mimoidoči opazili ta napis z vabilom na Viktorinov večer ali predavanje, kakor ga bo kateri razumel, bo morda vraževerni ali hudomušni opazil, da bo prišel na Ptuj misijonar in jezuitski pater dr. Vladimir Kos v petek, 13. oktobra.
Komorni zbor Kaluga je 35-članska mešana vokalna zasedba iz ruskega mesta Kaluga, okoli 200 kilometrov oddaljenega od Moskve. Zbor vsako leto gostuje po
Evropi, nastopali so že v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Španiji. Nekateri pevci, predvsem solisti, so profesionalni glasbeniki, zbor pa je posnel tudi svojo zgoščenko. Sedanji
Foto: Dženana Bečirovič
umetniški vodji sta Irina Ma-kejeva in Valeri Slavinski.
Pred pričetkom koncerta na Ptuju je obiskovalce, ki so do zadnjega napolnili slavnostno dvorano ptujskega gradu, nagovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je povedal, da Ptuj potrebuje več takšnih prireditev. Koncerta se je udeležil tudi prof. Tone Žuraj, ki je z nastopajočimi umetniki tudi vzpostavil stik in jih povabil na gostovanje v Slovenijo. Kot je povedal Žuraj, so tudi nekateri člani KD Rače že gostovali v Kalugi. Tokrat pa se je Komorni zbor Kaluga predstavil na treh koncertih, v četrtek v farni cerkvi sv. Ane v Framu, v petek v Pokrajinskem muzeju na Ptuju in v soboto v Stolnici Maribor.
Dženana Bećirović
Pa nič ne de! Predavatelj, ki je filozof, bi vedel ta čas pojasniti tudi s filozofskega ali smotrnostnega vidika, čeprav je preprosto dejstvo to, da se sedaj nahaja nekaj mesecev v Sloveniji in smo ga Ptujčani uspeli pač ujeti.
Čeprav je bil že lani v ptujski knjižnici, je vendar po eni strani tako znana osebnost, po drugi strani pa popolnoma neznan, da se je vredno tega večera udeležiti in ugotoviti, kdo je ta Prekmurec, ta predavatelj, kaj pomeni v slovenski poeziji, v slovenskem misijonstvu, v slovenski zgodovini.
Vire o njem oziroma kaj je napisal, lahko najdemo delno na Cobissu, saj ga kaže kot avtorja 320 bibliografskih zadetkov, da ne govorimo o vrsti intervjujev ter starejših zapisov, ki pač niso zabeleženi na spletni strani. Sam naslov kaže tudi neke vrste ironije slabotnega dvomilijonskega Slovenca Davida nasproti stosedemindvajset-milijonskemu Goljatu, ki pa si ne prihajata nasproti v boju, temveč v spoznavanju eden drugega ter v sožitju.
Podatki, ki so zbrani iz enciklopedij ter njegovih izdaj ali intervjujev, pripovedujejo, da je bil rojen 2. junija 1924 v Murski Soboti. Med njegove
bližnje sorodnike štejemo akademskega slikarja Ivana Kosa, umetnostnega zgodovinarja in etnologa Franca Kosa ter brata Boža, ki je znan kot ilustrator ter humorist. Zaradi očetove službe so se pogosto selili tako v Šentjur pri Celju kot pozneje v Maribor, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Od tu se je ilegalno umaknil pred Nemci v Ljubljano. Že prej se je močno zakopal v literaturo in Ivan Potrč mu je hotel okrog l. 1941 izdati pesniško zbirko, a je zaradi vojne vse skupaj propadlo. V Ljubljani je nadaljeval šolanje, dokler ga niso l. 1942 odpeljali v Gonars, kjer so bile njegove takratne pesmi zaplenjene in so izginile. Po vrnitvi iz taborišča je stopil v bogoslovje ter se kot bogoslovec l. 1944 pridružil domobrancem, a so ga gestapovci zaprli in Rupnik ga je z veliko težavo rešil. Na Koroškem so ga leta 1945 na begu ujeli Angleži ter ga poslali v begunsko taborišče Peggez pri Lienzu, kjer je izdal prvo pesniško zbirko »Marija z nami je odšla na tuje« (1945) ter kmalu še zbirko »Deževni dnevi«. Ker se je s pomočjo tihotapcev umaknil v Praglio pri Padovi, se je rešil likvidacije ali vsaj aretacije s strani Ozne.
Po posvečenju v duhovnika l. 1950 je pomagal pri pastoralnem delu v rimskem predmestju ter študiral filozofijo. Vmes je aktivno sodeloval s pesmimi in prozo zlasti v argentinskih publikacijah. Ko je prestopil k jezuitom ter odšel na Japonsko za predavatelja na katoliško univerzo v Tokio, je deloval tudi med največjimi japonskimi reveži, vedno pa je ostal zvest poeziji. Poglobil se je v japonski jezik, sodeloval pri slovarju japonsko-angleškega jezika ter dosegel velik uspeh celo na pesniškem razpisu v Tokiu za najboljšo japonsko pesem ter bil izmed 25.000 pesmi izločen šele v zadnjem krogu. Tudi prva slovenska pesniška zbirka na Japonskem Dober večer, Tokio (1960) je kazala, da je avtor še kako vpleten ne samo v japonsko kulturno sfero, temveč tudi v slovensko in po 90. letu so začele izhajati njegove pesniške in prozne zbirke tudi pri nas.
Vabljeni torej v petek, 13. oktobra, ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana. Za glasbeni utrinek bodo poskrbele učenka GŠ Karola Pahorja Ptuj Hana Feguš, violina, in Lidija Žgeč, klavir.
Jakob Emeršič
Prireditvenih
Torek, 10. oktober
9.30 Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven 11.00 Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za {ole in izven 14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Impro teater, igrajmo se gledali{~e, za osnovno{ol-
ce od 10. do 15. leta 14.15 Ormož, jedilnica Gimnazije, filmsko popoldne s predavanjem in pogovorom, ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja 19.00 Maribor, SNG, Renske Nimfe, VelDvo, za izven
Sreda, 11. oktober
9.30 Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven 11.00 Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven 14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Ingliš is okej, zabavne in okusne delavnice v
uporabni angleš~ini, za osnovnošolce od 10. do 15. leta 18.00 Ptuj, CID, predavanje o Libiji nosi podnaslov S peskom med zobmi v deželi Tuaregov, predstavil bo Radovan Riedl
Četrtek, 12. oktober
9.30 11.00 14.00
18.00
18.30
19.00 19.30
Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven
Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven
do 17.00 Ptuj, CID, ustvarjalni ~etrtki: darilca, uporabni predmeti, nakit,
za osnovnošolce od 10. do 15. leta
Ptuj, Miheli~eva galerija, odprtje razstave in popotovanje v svet prekmurskega miljeja, razstavljajo Franc Mesari~, Štefan Hauko, Zdenko, Huzjan, Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar in Mirko Rajnar Žetale, predavanje Novi trendi v zasaditvi balkonskih korit, predavala bo Miša Pušenjak
Maribor, SNG, Renske Nimfe, VelDvo, za izven Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za izven
KOLOSEJ Maribor
Torek, 10. oktober, ob 15.00, 16.50, 18.50 in 20.40 Beli planet. Ob 16.40, 19.15 in 21.40 Hudi~evka v Pradi. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Samo prijatelja. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 World Trade Center. Ob 17.50, 20.00 in 22.00 Bandidas. Ob 19.25 in 21.55 Črna dalija. Ob 15.20 in 17.25 Huda mravljica. Ob 16.45, 19.05 in 21.30 Klik - za popolno življenje. Ob 15.45, 17.45 in 19.45 Za živo mejo. Ob 20.30 Miami Vice. Ob 17.10 in 19.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.45 Romanca ob jezeru. Ob 15.30 in 18.00 Avtomobili. Ob 21.35 Greva narazen. Ob 16.00 Garfield 2 (sinhronizacija).
Sreda, 11. oktober, ob 15.00, 16.50, 18.50 in 20.40 Beli planet. Ob 16.40, 19.15 in 21.40 Hudi~evka v Pradi. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 Samo prijatelja. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 World Trade Center. Ob 18.00 Bandidas. Ob 19.25 in 21.55 Črna dalija. Ob 15.20 in 17.25 Huda mravljica. Ob 16.45, 19.05 in 21.30 Klik - za popolno življenje. Ob 15.45, 17.45 in 19.45 Za živo mejo. Ob 20.30 Miami Vice. Ob 17.10 in 19.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.45 Romanca ob jezeru. Ob 15.30 in 18.00 Avtomobili. Ob 21.35 Greva narazen. Ob 16.00 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 20.00 Jaz,t i in nadloga Dupree
Cenik malih oglasov v Štalerskem tedniku		
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76e	9,00 0,04e
z okvirjem	1.500,00 6,26e	9,00 0,04e
z okvirjem in simbolom	2.000,00 8,35€	9,00 0,04€
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05€
z okvirjem	1.760,00 7,43€	12,00 0,05€
z olcvirjem in simbolom	2.420,00 10,10e	12,00 0,05€
z okvirjem in logotipom	3.080,00 12,85e	12,00 0,05€
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 211% popust na male oglase, l'se cene so brez DDV. Informativni preračun po centralnem paritetnem teč^u 239,640 = 1 EUR		
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAMO kravo in kravo s teletom. Lancova vas 23.
PRODAM suha bukova drva. Alojz Zajšek, Dobrina 71, Žetale, tel. 769 16 91.
NUDIM popolno oskrbo konjev, možnost jahanja - vadbe. Kmetija Križaj, Mestni Vrh, tel. 041 882 875 ali 779 85 21._
PRODAM suha bukova drva, raz-kalana in metrska, z dostavo. Tel. 740 80 17.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 3. 10. 2006, opr. št. St 10/2006, v stečajnem postopku nad dolžnikom MSO - proizvodnja, trgovina in posredništvo, Marjan Sever, s. p. - v stečaju, Hajndl 24, 2274 Velika Nedelja
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
1.
Idealni delež - 1/2 stanovanjske hiše v naselju Hajndl 24, Velika Nedelja, uporabne površine 192,47 m2 (klet, pritličje, mansarda) s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 17.964 m2, vpisano pri vl. št. 326, k. o. Velika Nedelja, št. parcel 580/3, 583/1, 583/2, 584, 587/1, 587/2, 587/5 in 587/6, ter vl. št. 721, k. o. Velika Nedelja, št. parcele 193.S, po izklicni ceni 4.100.000,00 SIT
2.
Orodja za brizganje plastičnih posod in pokrovov, 4 kosi, leto izdelave 1998-2003, po skupni izklicni ceni 354.000,00 SIT
3.
3.000 kg žebljev, obročasti - pocinkani (žičniki), dim. 2,8 x 70 mm, leto izdelave 2005, po skupni izklicni ceni 92.000,00 SIT
4.
Kompresor, industrijski, 5,5 kW, HP-7,5, leto nabave 2001, po izklicni ceni 37.000,00 SIT
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Marjan Sever, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0255798887. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo za premoženje, pod točko 1, skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od prejema obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine, medtem ko je treba za točke 2-4 kupnino plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Stanovanja hiša (točka 1) je v zemljiški knjigi označena kot črna gradnja. Prevzem premoženja pod točko 2 in 3 si zagotovi kupec sam. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 1987, inf. na tel. 031 783 325.
PRODAM SUHO luščeno koruzo ali v storžih in lansko seno in otavo v štirih oglatih balah. Tel. 751 04 11 ali 031 476 548.
Prodam parcelo v Tržcu, 7,5 ara, ter 1 ha njive v Tržcu. Telefon 764 75 31.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvoinpolsobno stanovanje v Vidmu pri Ptuju, v izmeri 58,60 m2, po ceni 600 EUR /m2. Tel. 02 764 86 21._
KUPIM novejše 1,5- do 2-sobno stanovanje na Ptuju. Resne ponudbe na tel. 051 818 949.
DOM-STANOVANJE
NAJAMEM garsonjero ali enoso-bno stanovanje na Ptuju. Tel. 772 86 81, zvečer.
ODDAMO 2-sobno stanovanje na Ptuju z opremljeno kuhinjo. Cena po dogovoru, vseljivo takoj. Kontakt 041 630 353.
V NAJEM ODDAMO garsonjero na Volkmerjevi cesti v vrstni hiši. Telefon 041 764 395.
PRODAM dvosobno stanovanje. Telefon 041 932 238, 02 778 15 31, po 15. uri.
RAZNO
PRODAM omaro za spalnico, kuhinjske elemente, preprogo in nekaj kosov manjšega pohištva. Tel 629 23 15.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lati@radlo-tednlk.sl, za večje objave predtiodno pokličite.
www.radio-ptuj.si
Bolečina da se skriti,
pa tudi solze ni težko zatajiti,
le tebe nihče
nam ne more več vrniti.
SPOMIN Robi Dovecar
IZ LAHONCEV 89 B
Boleč je spomin na slovo 10. oktobra 2005.
Hvala vsem, ki s sve~o in mislijo postojite ob njegovem pre-
ranem grobu.
Vedno bo{ ostal v na{ih srcih in trajnem spominu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Matilde Kolarič
IZ LJUTOMERA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sv. ma{o ter podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna, na Ptuju 20. in 21. oktobra. Prijave: Navtika čarter d.o.o., 780 11 50 in 041 359 505, info@euronautic.cc

1.	Ans. SLOVENSKI ŠOPEK - Polka hopsasa
2.	POGUM - Poljubi košček kruha
3.	ZREŠKA POMLAD - Pred porušenim svetom
4.	POUANSKI KOLEDNIKI - Koledniška
5.	Ans. TULIPAN - Mamina topla dlan
6.	GAŠPERJI - Vrh planin
7.	Ans. CEGLAR - Veseli Dolenjci
Vinko [migoc
17. 7. 1932 - 8. 10. 1996
Ostali so spomini, bolečina, ostala za vama velika
je praznina ... Ostane nam le pogled
v nebo, kjer upamo, da vama je lepo.
V SPOMIN
Franc Brusar
27. 5 1956 - 28. 10. 1998
Za vsak položen cvet, prižgano svečko na njunem preranem grobu iskrena hvala. Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanju.
Vsi vajini najdražji
1.	TRIS-V dolini tihi
2.	HALGATO BAND - Veter boža deklico
3.	PETI AS-Kaj če je ljubezen to
4.	Y0 - ZO - Zlzike kot lizike
5.	ATOMIK HARMONIK - Zavriskaj na glas
6.	POPN'L DEKL - Ml motoristi
7.	GENERACIJA 69 - Mati
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Tel. itevilka: _
Glasujem zi . Naslov;_
» dt^lsnlcali na naalov: MBCA MARKBTINC d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdma
Orieičkove
SMS glasbene telle:
041/818-666
Nagrajenec: Nuéa Fekonja LočkIvrhlO 2253 Destrnik
Štajerski tednik nagrajuje zveste naročnike!
Vam je všeč slovenska domača zabavna glasba?
Želite brezplačno prejeti zgoščenko letošnjega, 37 slovenskega festivala DZG, Ptuj 2006?
Izpolnite naroeilnlco In jo pošljite na naslov: Radio Tednik Pti(j, Ralčeva ulica 6,2250 Ptitj Brezplačne zgoščenke bodo na voljo do porabljene zaloge, oziroma do 15. oktobra 2006.
I
Ptuj • 12. državno preverjanje ekip prve pomoči CZ in RKS
Ptujčani za las ob prvo mesto
Na sobotnem 12. preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, ki je potekalo v Ptuju, je sodelovalo 9 ekip. Pri nudenju prve pomoči na šestih različnih delovnih točkah je bila najuspešnejša ekipa občine Mislinja pred ekipo mestne občine Ptuj II, tretja pa je bila ekipa Gorenja.
Zavedajoč se pomembnosti znanja laikov pri nudenju hitre in učinkovite prve pomoči ob naravnih ali drugih množičnih nesrečah, ko je naenkrat ogroženo zdravje in življenje velikega števila ljudi, so organizatorji kljub nekoliko slabšemu odzivu ekip tudi letos uspešno izvedli 12. državno preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, ki je potekalo v soboto, 7. oktobra, v Ptuju. Letošnje državno preverjanje so sodelavci z Uprave za zaščito in reševanje ter Rdečega križa Slovenije pripravili in izvedli v sodelovanju z domačimi soorganizatorji, sodelavci ptujske izpostave RS za zaščito in reševanje ter ptujskim območnim združenjem RKS.
Po predhodnih regionalnih preverjanjih se je na državno prvenstvo oziroma preverjanje v Ptuju uvrstilo 9 ekip iz vse Slovenije, ki so pod budnim očesom sodniškega osebja in zdravnikov dokazovali svoje znanje in sposobnosti pri nu-denju prve pomoči navidezno prizadetim v nesrečah na šestih delovnih točkah sredi Ptuja. Cilji preverjanja so predvsem v utrjevanju in preverjanju znanja ter opremljenosti ekip, preverjanju sposobnosti in učinkovitosti njihovega delovanja ter tudi osveščanje javnosti o pomenu znanja iz prve pomoči, zato je preverjanje potekalo tako rekoč med ljudmi, na ulici, v parku, ob železnici.
Na otroškem igrišču v ptuj-
Foto: M. Ozmec
Člana ekipe Ptuj II. med nudenjem prve pomoči »ponesrečenemu« v železniški nesreči, ki mu je odrezalo nogo.
Foto: M. Ozmec
Aktivistke Rdečega križa Ptuj so pred Mercatorjevo Blagovnico mimoidočim merile tlak in krvni sladkor.
skem Mestnem parku so nudili pomoč »poškodovanim« na pikniku mladih, pri Miheliče-vi galeriji so na učni delavnici defibrilacije dokazovali svoje znanje v oživljanju ljudi, v podhodu na Cvetkovem trgu pri ptujskem Kinu so pomagali »ponesrečencem« v množični nesreči, pred Mestno hišo »ponesrečencem« v množični kolesarski nesreči, pred trgovino Big bang na Novem trgu so preverjali znanje in sposobnosti v
Vreme vinotoka je aprila poroka.
Foto: M. Ozmec
Zmagovalna ekipa občine Mislinja v družbi z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom, predsednikom RK Slovenije Janezom Remškarjem in županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. V jutranjem času bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 23 stopinj C.
V sredo in v četrtek se bo nadaljevalo suho vreme. V zahodni Sloveniji bo jasno, drugod se bo po nižinah zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.
individualni intervenciji, ob železniškem prehodu na Osoj-nikovi cesti pa so nudili pomoč »poškodovancem« v železniški nesreči.
Posamezne ekipe, ravnanje in sposobnosti njihovih članov ob nudenju prve pomoči ob različnih primerih množičnih nesreč so strokovno nadzirali in ocenjevali člani Centra in zdravniki predavatelji za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije po spoznanjih in kriterijih, ki veljajo za evropska tekmovanja ekip prve pomoči, prilagojeno doktrinarnim načelom, ki veljajo za delovanje ekip prve pomoči v Civilni zaščiti in Rdečem križu Slovenije.
Ker je vsaka od devetih ekip morala dokazovati svoje znanje in sposobnosti na vsaki od šestih delovnih točk v različnih predelih Ptuja, je preverjanje trajalo skoraj do 14. ure, sklepne slovesnosti z razglasitvijo rezultatov na ploščadi pred restavracijo Gastro pa se je nekaj po 15. uri udeležil tudi minister za zdravje Andrej Bručan. Tako minister kot predsednik RK Slovenije primarij Janez Remškar, dr. med., sta v sklepnem nagovoru udeležencem preverjanja ob zahvali za udeležbo tudi potarnala, da je zaradi slabšega odziva na področju delovanja ekip prve pomoči v Civilni zaščiti ter Rdečem križu Slovenije prišlo do zastoja, obenem pa sta se oba zavzela
za to, da te ekipe laikov, sicer pa dobro usposobljenih ljudi oziroma prostovoljcev, ponovno obudimo k delovanju, saj je njihova prva pomoč še posebej v primeru množičnih nesreč izredno pomembna. Udeležencem so čestitali tudi poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter predsednica tekmovalne komisije Lučka Kosec, ki je opozorila tudi na nekatere nedorečenosti pri točkovanju preverjanja, saj so obravnavali pritožbe kar treh ekip.
Prvo mesto je z 2.262 doseženimi točkami osvojila ekipa občine Mislinja, druga je bila ekipa MO Ptuj II z 2.230 točkami, tretja ekipa podjetja Gorenje iz Velenja. 4. mesto je dosegla ekipa Nuklearne elektrarne Krško, 5. Spodnja Polskava, 6. ekipa občine Ig, 7. ekipa občine Sežana Povir I, 8. ekipa Nemčovci iz MO Murska Sobota, 9. pa ekipa mestne občine Kranj, ki je dosegla 1.875 točk.
V okviru 12. državnega preverjanja ekip prve pomoči je pod šotorom pred Mercator-jevo Blagovnico v organizaciji območnega odbora RK Ptuj od 10. ure dalje potekala krvodajalska akcija med občani, zdravniki in medicinske sestre pa so mimoidočim merili krvni tlak in po želji tudi krvni sladkor.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Aleksandra Šimen-ko Golob, Mestni Vrh 111, Ptuj
-	Tjašo; Sonja Gašparič, Krčevina pri Vurbergu 133/b, Ptuj
-	Jaka; Andreja Pelko, Ceste 40, Rogaška Slatina - Stello; Katja Markač Horvat, Bezena 4/a, Ruše - Filipa; Jasmina Repič, Zg. Hajdina 79 - Armi-no; Mirjana Lesjak, Noršinci 9, Ljutomer - Niko; Andreja Halužan, Irje 5/b, Rogaška Slatina - Aneja; Monika Meško Bučanski, Hardek 11/c, Ormož
-	Lano; Valerija Brodnik, Poljska c. 3, Miklavž na Dravskem polju - Tima; Nataša Vindiš, Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj - Jana Alexandra; Simona Leskovar, Breg 47/a, Majšperk - Jana in Pio; Dominika SlaničFakin, Sp. Sveča 14, Majšperk - Zalo; Nataša Erman, Gabrnik 13, Jur-šinci - Ivono; Polonca Fric, Dragonja vas 36, Cirkovce - Tima; Milena Jančič, Ul. 25. maja 7, Ptuj - Aljaža; Janja Fric, Spodnji Kamenščak 28/a, Ljutomer
-	Klaro; Simona Tomažič, Vuz-metinci 17, Miklavž pri Ormožu - Majo; Anica Gnidovec, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj - Evo; Efigenija Hajnšek, Brestovška c. 12, Rogaška Slatina - Alena. Umrli so: Franc Turk, Ul. prvega maja 17, Ptuj, rojen 1937
-	umrl 25. septembra 2006; Elizabeta Cvetko, rojena Čeh, Grajenščak 22, rojena 1936
-	umrla 1. oktobra 2006; Roza-lija Veselič, rojena Kelenc, Mo-škanjci 91, rojena 1916 - umrla 25. septembra 2006; Roza Ban, Prvenci 40, rojena 1940 - umrla 26. septembra 2006; Branko Šimenko, Zagrebška c. 111, Ptuj, rojen 1961 - umrl 27. septembra 2006; Marija Krsnik, rojena Selinšek, Janški Vrh 17, rojena 1921 - umrla 27. septembra 2006; Franc Sakelšek, Mladinska ul. 6, Kidričevo, rojen1928
-	umrl 28. septembra 2006; Ana Kovačec, rojena Hrga, Juršinci 16, rojena 1927 - umrla 29. septembra 2006; Štefanija Repec, Gorca 49, rojena 1923 - umrla 28. septembra 2006; Stanislav Toplak, Žabjak 29, rojen 1928
-	umrl 1. oktobra 2006; Kristina Horvat, Destrnik 36, rojena 1927 - umrla 1. oktobra 2006; Stanko Senjor, Svržnjakova ul. 1, Ptuj, rojen 1923 - umrl 3. oktobra 2006.
Foto: M. Ozmec
V okviru državnega preverjanja je pod šotorom na Novem trgu potekala tudi krvodajalska akcija med občani.
Črna kronika
Z avtomobilom v kolesarko
3. oktobra ob 13.59 se je na lokalni cesti Dvorjane-Krčevina pri Vurberku, v naselju Vurberk, zgodila prometna nesreča, v kateri je 51-let-na voznica kolesa dobila hude telesne poškodbe. Ko je 22-letni voznik osebnega avtomobila pripeljal do dela vozišča, ki poteka v ovinku in naklonu, vozila ni obvladal, zato ga je zaneslo v levo, kjer mu je nasproti pravilno pripeljala voznica kolesa, v katero je trčil s prednjim delom avtomobila. Z reševalnim vozilom je bila kolesarka odpeljana v SB Maribor.
Zabodel izvenzakonsko parterico
29. septembra okoli 20. ure je v stanovanju v Krempljevi ulici na Ptuju 54-letni moški z nožem zabodel 58-letno izvenzakonsko partnerico, po dejanju pa odšel do soseda in mu povedal za dejanje ter da naj pokliče reševalno vozilo, sam pa nato odšel neznano kam. Poškodovana je bila odpeljana v SB Ptuj, vendar ni v smrtni nevarnosti. Osumljenec se je kasneje vrnil na kraj dejanja, tam pa mu je bila ob 22.15 odvzeta prostost.