ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO
V	LJUBLJANI
PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOLA ZBORNICE ZA TOI S PRAVICO JAVNOSTI LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 27 (TRGOVSKI DOM)
IZVE ST J E
ZA
1938/39-1939/40
—\
V LJUBLJANI 1940
IZDALA IN ZALOŽILA DIREKCIJA
KRALJEVINA fig?» JUGOSLAVIJA
ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO
V	LJUBLJANI
PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOLA ZBORNICE ZA TOI S PRAVICO JAVNOSTI LJUBLJANA
IZVESTJE
ZA
1938/39-1939/40
V	LJUBLJANI 1940 IZDALA IN ZALOŽILA DIREKCIJA
Tiskarna »Merkur« v Ljubljani (predstavnik O. Mihalek).
ŠOLSKI ODBOR pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo
Predsednik šolskega odbora:
g. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Podpredsednik šolskega odbora:
g. Albin Smrkolj, predsednik trgovskega odseka Zbornice za TOI.
Člani šolskega odbora:
g. Ivan Ogrin, podpredsednik Zbornice za TOI; g. Ciril Majcen, predsednik gostinskega odseka Zbornice TOI;
g. Joža Hrastelj, svetnik Zbornice TOI; g. dr. Ciril Pavlin, svetnik Zbornice TOI; g. dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice TOI; g. prof. Joško Prezelj, direktor Privatne dvorazredne trgovske šole.
I.	UPRAVA
Gregorčičeva ul. 27 (Trgovski dom), III. nadstr. Telefon 44-30.
Prof. Joško Prezelj, direktor.
Prof. Anton Krošl, poslovodja.
Pisarna posluje vsak delavnik od 8. do V2IC. ure in od 16. do 19. ure.
Direktor sprejema stranke vsak dan od 10. do
11.	ure. Gg. razredniki in profesorji dajejo pojasnila v 2., 3. in 4. odmoru.
II.	ORGANIZACIJA ŠOLE
A.	Obči načrt za dvorazredne trgovske šole.
Zap.	Predmet	Razred		<0 o.
štev.		I.	II.	M
1	Nauk 0 trgovini		3			3
2	Knjigovodstvo		3	5	8
3	Korespondenca 		2	3	5
4	Trgovsko računstvo		4	3	7
5	Trgovsko in menično pravo ....	—	2	2
6	Gospodarsko zemljepisje		2	3	5
7	Zgodovina trgovine, obča in nacionalna 		2	2	4
8	Blagoznanstvo s tehnologijo ....	2	2	4
9	Slovenski jezik		3	3	6
10	Sibskohrvatski jezik		2	2	4
11	Nemški jezik		5	5	10
12	Lepopisje		2	—	2
13	Stenografija		2	2	4
14	Strojepisje		—	2	2
	Skupaj	32	34	66
				
B. Neobvezni predmeti.
Šolsko leto 1938/39 (II. sem.).
1. Italijanščina, dve uri tedensko; poučeval g. Benčina Anton, dipl. rer. comm., tajnik Tehn. srednje šole.
2. francoščina, dve uri tedensko; poučeval direktor.
3. strojepisje, dve uri tedensko: poučevala gdč. Eva Zorko, ur. Trg. boln. in pod. dr. v Ljubljani ter abs. trg. akademije.
Opomba: Poleg tega se je vršila aprila in maja meseca korepeticija za pouka potrebne iz knjigovodstva in trgovskega računstva, in sicer trikrat na teden po dve uri; korepetiral je slušatelj komercialno - ekonomske visoke šole po navodilih profesorjev.
Neobvezni predmeti kakor tudi korepeticija so bili brezplačni.
Šolsko leto 1939/40 (I. in II. sem.).
1. Italijanščina I. in II. tečaj, pod vodstvom g. Benčine Antona, dipl. rer. comm., tajnika tehniške srednje šole;
2. francoščina, I. in II. tečaj, po dve uri tedensko vsaki, pod vodstvom ge. Ljubomire Stermecki, dipl. fil. in abs. abit. tečaja;
francoska konverzacija za naprednejše, ki jo je vodil direktor;
3. nemška konverzacija v štirih skupinah, ki jo je vodil g. Melihar Stane, prof. klasične gimnazije;
4. strojepis za I. letnik, ki ga je v 10 skupinah poučevala ga. Ljubomira Strmecki, dipl. fil. in abs. abit. tečaja.
Vsi neobvezni predmeti so se poučevali brezplačno.
III.	PROFESORSKI ZBOR
A. V šolskem letu 1938./1939.
Na predlog Zbornice za TOI je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo s svojim odlokom I Br 36823/N z dne 27. septembra 1938. leta profesorski zbor; za I. letnik Priv. dvorazredne trg. šole.
Poučevali so:
1. Ing. Gombač Bruno, profesor drž. trg. akademije: blagoznanstvo;
2. dipl. fil. Hočevar Zvonko: zemljepis in zgodovino;
3. Krošl Anton, profesor drž. trg. akademije: korespondenco;
4. Marok Alojzij, učitelj na drž. deški ljudski šoli: lepopisje;
5. Namorš Leopold, nastavnik drž. dvorazredne trg. šole: trgovsko računstvo;
6. Prezelj Joško, profesor drž. trg. akademije: nemščino;
7. Rudolf Ivan, suplent: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenco;
8. Schiffrer Ana, prof. drž. dvorazr. trg. šole: nemščino;
9. Slodnjak dr. Anton, profesor drž. trg. akademije: slovenščino;
10.	Svetel dr. Blaž, profesor drž. trg. akademije: stenografijo.
Opomba: Začasno je poučeval v šol. letu 1938/39 srbohrvaščino Jedrlinič Tomo, učitelj I. mešč. šole.
B.	V šol. letu 1939./40.
Na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je odobrilo ministrstvo s svojim odlokom VI Br 39058 z dne 28. septembra profesorski zbor Privatne dvorazredne trgovske šole za šolsko leto 1939/40.
Poučevali so:
1.	Baerent Henrik, lektor nemškega jezika na univerzi: nemščino;
2. Benčina Anton, dipl. rer. comm., tajnik srednje tehniške šole: italijanščino;
3. Bordon-Dobrila Petra, dipl. učiteljica stenografije: stenografijo;
4. Cundrč Marjeta, nastavnica drž. dvorazr. trgovske šole: trgovsko računstvo;
5. ing. Černe Vladimir, profesor trgovske akademije: trgovsko računstvo;
6. ing. Gombač Bruno, profesor trgovske akademije: blagoznanstvo;
7. Klinc Stanislav, profesor srednje tehniške šole: trgovsko korespondenco;
8. Kranjc Josip, profesor drž. dvorazredne trgovske šole: knjigovodstvo;
9. Krošl Anton, profesor trgovske akademije: zgodovino trgovine in trgovsko korespondenco;
10. Kuljiš Andra, prof. ženske realne gimnazije: srbohrvaščino;
11. Leske-Gorazd Maša, predmetna učiteljica državne dvorazredne trgovske šole: stenografijo;
12. Marok Alojzij, učitelj na državni I. deški ljudski šoli: lepopisje;
13. Mehle Milan, suplent na drž. ženski realni gimnaziji: gospodarsko zemljepisje in zgodovino;
14. Melihar Stane, profesor klasične gimnazije: nemško konverzacijo;
dr. Mihelak Josip, prof. drž. trg. akademije: trgovsko in menično pravo;
16. Namorš Leopold, nastavnik drž. dvorazr. trgovske šole: trgovsko računstvo;
17. Rudolf Ivan, profesor: knjigovodstvo in trgovin-stvo,-
18. Schiffrer Ana, profesorica drž. dvorazredne trgovske šole: nemščino;
19. dr. Slodnjak Anton, profesor drž. trg. akademije: slovenščino;
20. Strmecki Ljubomira, prof. kandidatinja: francoščino in strojepisje;
21. Zemljak Josip, prof. drž. trg. akademije: srbohrvaščino.
Spremembe med šolskim letom:
Prof. Andra Kuljiš je dne 1. aprila moral iz službenih ozirov opustiti poučevanje srbohrvatskega jezika. Na predlog direkcije je banska uprava v svrho kontinuitete pouka tega predmeta dovolila začasno namestitev profesorja državne trgovske akademije Zemljaka Jožeta (VIII No. 4069/1).
*
Uradnica: Supan Frančiška.
Služitelj: Urbančič Franjo.
IV.	LETOPIS
A.	Za šolsko leto 1938—1939
1938.
4.	avgusta je na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani, ki je želela omogočiti trgovsko strokovno izobrazbo mnogoštevilnim reflektantom, odklonjenim radi pomanjkanja prostora na državnih trgovinskih srednjih šolah, izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo s svojim odlokom I Br 27.280/N z dne 4. avgusta 1938 na osnovi § 13. Zakona o srednjih trgovinskih šolah rešenje, »da se odobri otvoritev Privatne dvorazredne trgovinske šole Zbornice za TOI v Ljubljani s pravico javnosti«.
Za vršilca dolžnosti direktorja je Zbornica za TOI provizomo postavila profesorja drž. trgovske akademije J. Prezlja.
29.	avgusta. Pričetek vpisovanja.
3.	septembra. Konec vpisovanja.
23. septembra. Otvoritvena konferenca provizoričnega
profesorskega zbora.
24. septembra. Pričetek rednega pouka.
27.	septembra. Ministrstvo za trgovino in industrijo odobri sestav profesorskega zbora za šol. leto 1938/39. in postavi za direktorja profesorja drž. trg. akademije J. Prezlja.
Il.a
7. oktobra. Ogled razstave slovenske knjige v veliki dvorani Trgovskega doma.
9.	oktobra. Obletnica mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra I.
21.	in 22. oktobra. Dijaštvo je sodelovalo pri narodnoobrambni akciji »Branibora«.
29. oktobra. Profesorji so predavali ta dan vsak v svojem
delokrogu v zvezi s slavo kraljeve mornarice o pomenu morja za našo državo in o vlogi Jadranske straže.
31. oktobra. Dies directorialis.
4.	novembra. Konferenca vsega učiteljskega zbora.
11.	novembra. Razredniki so predavali o smislu dneva miru.
1.	decembra. Proslava Zedinjenja ob 9. uri v veliki dvorani Trgovskega doma. Nagovor direktorja. — Ob priliki svečanega sprejema v banski palači je direktor izrekel g. banu častitke k narodnemu prazniku. 20. decembra. Konferenca vsega profesorskega zbora.
23.	decembra. Začetek božičnih počitnic, ki so trajale do vključno 2. januarja 1939.
1939.
3. januarja. Obnova rednega pouka po božičnih praz-
nikih.
27. januarja. Praznik sv. Save; delegacija 6 dijakov in
dijakinj je prisostvovala svetosavski akademiji v Narodnem domu. — Učitelj srbohrvaščine je v razredih predaval o pomenu sv. Save za Jugoslovane.
30. januarja. Semestralna konferenca.
31. januarja. Zaključek I. semestra.
4. februarja. Praznik jugoslovanskega prosvetitelja Jo-
sipa Jurija Strosmajerja. Učitelj srbohrvaščine je orisal v svojih urah delovanje velikega rodoljuba.
14.	februarja. Zavod se je udeležil ob 9. uri v trnovski cerkvi Requiema za umrlim poglavarjem katoliške cerkve Pijem XI.
28. februarja. Zavod je prisostvoval predstavi nacionalno
kulturnega filma »O leti, sivi Sokol!« v kinu Sloga. 13. marca. Konferenca vsega učiteljskega zbora.
28.	in 29. marca. Zavod je opravil na pobudo kr. banske uprave duhovne vaje.
6. aprila. Pričetek velikonočnih počitnic, ki so trajale do
vključno 16. aprila.
22.	aprila. Pričetek pouka strojepisja izven predpisanega učnega načrta v 5 skupinah po 17 oseb.
25. aprila. Pričetek redne brezplačne korepeticije za knjigovodstvo in trgovsko računstvo izven predpisanega učnega načrta v pomoč zaostalim učencem(kam).
27. aprila. Geografsko-orientacijska ekskurzija I.a razreda
na Grad.
4.	maja. Geografsko-orientacijska ekskurzija I.b razreda na Grad.
9. maja. Konferenca vsega učiteljskega zbora.
16.,	17. maja. Ekskurzija I.a razreda na Sušak, v Kralje-vico in Bakar.
17.	maja. Ekskurzija I.b razreda v Borovnico, nato peš čez Pokojišče v Begunje, Cerknico, na Rakek in z vlakom v Ljubljano.
24. maja. Praznik svetih slovanskih bratov Cirila in Me-
toda.
25. maja. Inšpekcija zavoda po g. banskem inšpektorju
za strokovno šolstvo Mihajlu Preslu.
7. junija. Oba razreda sta si ogledala pod vodstvom go-
spodov profesorjev v popoldanskih urah Ljubljanski velesejem.
9. junija. Ekskurzija I.b razreda v Hrastnik in Trbovlje.
10.	junija. Ekskurzija I.a razreda na ljubljansko letališče, v mestni vodovod v Klečah in v tvornico Lajovic. Zaključek rednega pouka.
28. junija. Slavnostni vidovdanski zaključek šolskega leta
1938/39. in , razdelitev izpričeval. — Po službi božji v Križankah so se zbrali učenci in učenke v veliki dvorani Trgovskega doma. Tu je direktor pozdravil navzočnega predsednika Zbornice za TOI in obenem predsednika šolskega odbora Privatne dvo-razredne trgovske šole g. Ivana Jelačina. Pozdravil je prav tako tajnika Zbornice za TOI in istočasno tajnika imenovanega šolskega odbora g. dr. Ivana Plessa. Zahvalil se je g. predsedniku kakor tudi gospodu zborničnemu tajniku in vsem članom šolskega
odbora za pobude in požrtvovalno sodelovanje pri organizaciji šole.
Za tem je tolmačil profesor dr. A. Slodnjak učencem in učenkam pomen Vidovega dne za Jugoslovane. Končno je predsednik Zbornice za TOI v svojem nagovoru dal mladini koristna navodila za nadaljnji študij, ki naj jim bo priprava za kasnejše plodonosno udejstvovanje pri organizaciji našega gospodarstva. Nato je razdelil med najboljše učence in učenke lepe knjižne darove znanstvene in leposlovne vsebine, opremljene s posvetilom, podpisi in pečatom.
28.,	29., 30. avgusta. Popravni in dopolnilni izpiti.
B.	Za šolsko leto 1939—1940
1939.
11.	septembra. Pričetek šolskega leta s službo božjo v Križankah.
11.	septembra. Otvoritvena konferenca učiteljskega zbora.
9.	oktobra. 5. obletnica tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. v Marseillu. Komemoracija v veliki dvorani Trgovskega doma z nagovorom profesorja I. Rudolfa.
28.	oktobra. Zavod obišče razstavo bolgarske knjige pod vodstvom profesorjev.
30.	oktobra. Konferenca vsega učiteljskega zbora.
7.	novembra. Obisk vzgojnega filma »Brezdomci« pod vodstvom profesorjev.
1. decembra. Praznik Zedinjenja. Ob 10. uri služba božja v Križankah. V veliki dvorani Trgovskega doma proslava z nagovorom prof. dr. A. Slodnjaka.
20. decembra. Konferenca vsega učiteljskega zbora.
23.	decembra. Pričetek božičnih počitnic, ki trajajo po odloku ministrstva VI št. 49990 do vključno 9. januarja 1940.
1940.
17.	januarja. Ogled kiparske razstave Karle Bulovčeve.
27.	januarja. Praznik sv. Save. Delegacija zavoda se udeleži svetosavske akademije v Narodnem domu.
30. januarja. Semestralna konferenca.
31. januarja. Zaključek I. semestra.
3.	februarja. Spominski dan jugoslovanskega prosvetite-lja Josipa Jurija Strosmajerja. Profesor srbohrvaščine je imel v svojih urah prigodna predavanja o življenju velikega rodoljuba.
6.	februarja. Tujskoprometna ekskurzija II.a letnika v Planico.
8.	marca. Tujskoprometna ekskurzija II.b letnika v Planico.
13.	in 14. marca. Velikonočna pobožnost za vse razrede.
18.	marca. Konferenca vsega učiteljskega zbora.
20. marca. Pričetek velikonočnih počitnic, ki so trajale do vključno 31. marca.
1.	aprila. Prof. A. Kuljiš zapusti zavod zaradi odhoda na novo službeno mesto. — Pouk srbohrvaščine prevzame po odobrenju banske uprave prof. državne trgovske akademije Zemljak Josip.
24. aprila. Ogled umetniške razstave slikarja Fr. Godca
v galeriji Obersnel.
25. aprila. Ekskurzija II.a razreda v Tržič. Ogled tvornic
Peko, Glanzmann & Gassner ter veležage gozdnega podjetja K. Bom.
25.	aprila. Ekskurzija Il.b letnika v Zagreb. Ogled borze in Bizjakove tvomice keksov.
30.	aprila. Konferenca vsega učiteljskega zbora. Prognoza zaključka v II. letniku. Sklepi glede priprave za zaključni izpit.
l.maja. Ekskurzija v Zagreb. Ogled borze in Zagrebškega velesejma.
18.	maja. I.a razred obišče Mestni muzej pod vodstvom direktorja.
18.	maja. I.b obišče državni muzej.
20.	maja. II.a in Il.b razreda na sodišče v zemljiško knjigo in v trgovski register.
22. maja. Il.b razred obišče Mestni muzej pod vodstvom direktorja.
22. maja. II.a razred si ogleda tehnično in komercialno ureditev kolodvora.
22. maja. Klasifikacijska konferenca za II.a in Il.b razred.
24. maja. Praznik sv. slovanskih bratov. Profesor srbo-
hrvaščine je v svojih urah raztolmačil pomen delovanja sv. Cirila in Metoda za Slovane in še posebej Južne Slovane.
25. maja. II.a in Il.b razred si ogledata ureditev in poslo-
vanje Ljubljanske kreditne banke.
29.	maja. Kolesarski izlet I.b razreda v Škofjo Loko (ogled tvornice »Šešir«), na Gaštej (ogled tvornice Heller).
4. junija. 1. konferenca izpitnega odbora za završni izpit
v junijskem roku.
5.	do 9. junija. Pismeni izpiti (v veliki dvorani Trgovskega doma.
5. junija. Kolesarska ekskurzija I.b razreda v Domžale,
na Količevo (ogled Bonačeve tvornice), v Kamnik in Jarše (ogled tvornice platnenih izdelkov).
5. junija. Ekskurzija I.a razreda v papirnico Vevče.
6. junija. Ogled razstave monumentalnih slik Gojmira
A.	Kosa za okrasitev banske palače. Vodil umetnik sam.
7. junija. Turistična ekskurzija I.a razreda na Sv. Pla-
nino pri Trbovljah.
7. junija. Turistična ekskurzija I.b razreda k Valvazor-
jevi koči pod Stolom.
8. junija. Sklepna konferenca za I.a in I.b razred.
11. junija. 2. konferenca izpitnega odbora za završni izpit
v junijskem roku.
12. junija. Pričetek ustnega dela završnega izpita v ju-
nijskem roku.
22.	junija. Sklep ustnega dela završnega izpita v junijskem roku. — Ministrski odposlanec g. ban. inšpektor strokovnega šolstva Mihajlo Presl razglasi rezultate.
28.	junija. Vidov dan. Zaključek šolskega leta. Služba božja v Križankah. Razdelitev izpričeval. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin razdeli najboljšim absolventom in dijakom knjižne nagrade.
qii
V.	UČBENIKI
Predmet J	I. razred	II. razred
Slovenski jezik	Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, III. del, Pregelj I. — Tomšič F.: Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole.	Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, IV. del. Slovstvena zgodovina kot v I. razredu. Slovnica kot v I. razredu.
Srbskohrvatski jezik	Ilija Kecmanovič i Nika Miličevič: Srpsko-hrvatska čitanka za I. raz. srednjih struč-nih škola. Rupel Mirko - Ivan Le-sica: Srbskohrvatska vadnica za srednje in njim sorodne šole, III.	Ilija Kecmanovič i Nika Miličevič: Srpskohr-vatska čitanka za II. razred srednjih struč-nih škola. Rupel Mirko - Ivan Le-sica: Srbsko-hrvatska vadnica za srednje in njim sorodne šole, IV.
Nemški jezik	Dr. R. Kolarič in France Pacheiner: Nemška vadnica za srednje šole, III. Dr. R. Kolarič in France Pacheiner, Nemška slovnica za srednje in sorodne šole.	Dr. R. Kolarič in France Pacheiner: Nemška vadnica za srednje šole, IV. Slovnica kot v I. razredu.
Trgovsko računstvo	Prof. ing. Černe Vladimir: Trgovska aritmetika I. in II., Ljubljana 1939.	Kot v I. razredu.
Korespondenca	Albert in Franjo Sič: Trgovska korespondenca.	Kot v I. razredu.
Knjigovodstvo	Skripta: Sestavil profesor I. Rudolf.	Kot v I. razredu.
		
Predmet	I. razred	II. razred
Trgovinstvo	Dr. Josip Mihelak: Trgovinstvo. Ljubljana 1938.	Kot v I. razredu.
Trgovsko in menično pravo	—	Skripta, sestavil dr. Josip Mihelak.
Geografija	Skripta: sestavil Leopold Namorš. Dr. M. Senoa: Geografski atlas.	Skripta, sestavil Anton Krosi. Atlas kakor v I. razredu.
Zgodovina	A. KrošI: Zgodovina trgovine.	Kakor v I. razredu.
Blagoznanstvo	Fr. Verbič: Blagoznanstvo, I.	Fr. Verbič: Blagoznanstvo, II.
Stenografija	Fr. Novak: Slovenska stenografija, I. Fr. Novak: zaznamek okrajšav korespondenčnega pisma. Adolf Robida: Stenografska čitanka.	Fr. Novak: Slovenska stenografija II. Kakor v I. razredu.
		
VI.	SLOVENSKE ŠOLSKE NALOGE
I.	a razred:
1. Opišite svoje dosedanje šolanje in razložite, zakaj ste se odločili za trgovsko šolo.
2. a) Katera knjiga je vzbudila doslej v meni največje
zanimanje?
b) Kako sodim o neprestanih bojih in vojnah med ljudmi?
3. a) Gospodarske in socialne razmere v mojem rojstnem
kraju.
b) Epos in roman. (Njun nastanek, razvoj in pomen.)
4. a) Delo in denar.
b) Iz srca svoje so kali pognale . .. (Kaj vem o Prešernovih Poezijah.)
5. a) Moje želje in pripombe glede na pouk slov. jezika, b) S katerimi predmeti je trgovska šola najbolj pospešila moj duhovni razvoj?
6. a) Ali je prvi letnik trgovske šole pospešil moj du-
ševni razvoj? b) Zakaj ljubi vsak človek svojo domovino?
I. b razred:
1. Opišite gospodarske in družbene razmere svojega rojstnega kraja!
2. a) Napišite pravila o uporabi vejice in podajte primere, b) Kako sodim kot dekle o medsebojnih narodnih in
državnih odnošajih?
3. a) Katera knjiga je vzbudila doslej največje zanimanje
v meni?
b) Vpliv letnih časov na gospodarsko življenje.
4. a) Moj življenjepis.
b) Delo — vir človeškega blagostanja.
5. a) Kako si zamišljamo dandanes svoje življenje? b) Najlepše popotovanje mojega življenja.
6. a) Bilanca letošnjega šolskega leta.
b) Ljubezen do domovine je znak dobrega in plemenitega človeka.
II. a razred:
1. a) Ali je vzbudila neka dramatska predstava v meni
neko posebno doživetje? b) Zakaj imenujemo dramatsko pesništvo — vrhunec poezije?
2. a) Zakaj je reformacija mogla postaviti temelje naše-
mu slovstvu?
b) Delo in denar. (Kateri teh činiteljev se mi zdi važnejši v zasebnem in narodnem gospodarstvu?)
3. a) Naše slovstvo v dobi baroka in enciklopedizma. b) Zimski čas v gospodarstvu.
4. a) Moj življenjepis.
b) O zgodovinskih in zemljepisnih temeljih naše države.
5. a) Iz srca svoje so kali pognale ... Prešeren. (Ocena
Prešernovih Poezij.) b) Najvažnejše gospodarske panoge naše ožje domovine.
1. a) Zakaj je dramatsko pesništvo najvišja oblika po-
ezije?
b) Katera oblika drame mi je ljubša: gledališka ali filmska?
2. a) Vojna ali mir? (Kako sodim kot dekfe o medseboj-
nih človeških in državnih odnošajih?) b) Zakaj je reformacija rodila naše slovstvo?
3. a) Doba baroka in enciklopedizma v našem slovstvu, b) Ali zima gospodarstvo pospešuje ali ovira?
4. a) Abecedna vojska — spopad dveh literarnih struj, b) Vzroki moje nevzgojenosti?
5. a) Predavanje o Francetu Prešernu za preproste ljudi, b) Pismo prijatelju v tujini o Francetu Prešernu in njegovi pesmi.
VII.	ZBIRKE UČIL IN KNJIŽNICE
A. Zbirka za blagoznanstvo in tehnologijo.
Po dovoljenju kraljevske banske uprave se poslužuje zavod začasno, dokler si ne uredi svojega lastnega kabineta za ta predmet, zbirke državne trgovske akademije.
Ureditev zbirke za blagoznanstvo in tehnologijo se bo po načrtu izvršila v šolskem letu 1940/41.
B.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Varuh: prof. kand. Mehle Milan
Zbirka obsega 12 novih modemih zemljepisnih in narodnogospodarskih kart, 1 globus in 12 narodopisnih slikanic. Poleg tega se zavod poslužuje zemljepisnih in zgodovinskih učil državne trgovske akademije.
C.	Učiteljska in dijaška knjižnica.
(Začasno združeni.)
Varuh: direktor.
Ob koncu šolskega leta 1939/40 sta vsebovali učiteljska in dijaška knjižnica 222 del, ki so bila večinoma na-
kupljena. Darovana so bila naslednja dela: 50 let Mestne hranilnice (dar Mestne hranilnice ljubljanske); Obradovič: La Politique commerciale de Yougoslavie (dar direktorja); Ettore Romagnoli: Genii in incognito (dar direktorja).
Č. Podporna knjižnica.
Varuh: direktor.
Podporna knjižnica je koncem šolskega leta 1939/40 vsebovala 163 del, ki so bila vsa nakupljena.
D.	Strojepisna zbirka.
Koncem šolskega leta 1939/40 je vsebovala ta zbirka 16 tvorniško novih modernih ter 3 dobro ohranjene rabljene stroje. Vseh 19 strojev je bilo nakupljenih.
VIII.	ZAJEDNICA „ŠOLA IN DOM"
Ker je bila do letos Privatna dvorazredna trgovska šola še vedno v štadiju organizacije, doslej iz tehtnih razlogov ni mogla biti formalno ustanovljena zajednica »Šola in dom«.
Direkcija je skušala začasno nadomeščati ta nedosta-tek z obveščanjem staršev o vzgojno pomembnih stvareh z okrožnicami in osebnimi stiki med uradnimi urami.
Za šolsko leto 1940/41 pa je predvidena ustanovitev zajednice »Dom in šola«, slično kot je to uvedeno na državnih trgovinskih srednjih šolah.
IX.	DIJAŠKA ZDRUŽENJA
A.	Združenje dijakov Privatne trgovske šole Zbornice TOI v Ljubljani.
Poverjenik: prot. kand. Mehle Milan.
Združenje se nahaja v stadiju organizacije. Pravila združenja so bila vložena v odobritev.
Začasni odbor, izvoljen v naslednjem sestavu; predsednik:	Rojina	Anton, II. a;
podpredsednik: Česnik	Pavel, II. a;
blagajnik:	Košir Vinko, II. a;
tajnica:	Lenard	Breda, II. b
Med pismenim izpitom v veliki dvorani Trgovskega doma
je takoj pristopil k delu in posvetil svoja prizadevanja nabiranju zlasti ustanovnih in podpornih članov ter organizaciji počitniške ekskurzije absolventov zavoda.
Določeni so bili odseki združenja, in sicer:
1. literarno-govorniški (nač. Gasparini Edvard, I. a);
2. strokovno-vzgojni (nač. Arh Dobromir, II. a);
3. šahovski (nač. Hönigmann Reinfried, II. a);
4. ekskurzijski (nač. Česnik Pavle, II. a)
ter so v pripravljalnem štadiju tudi že pričeli delovati.
V	šolskem letu 1939/40 je imelo Združenje 160 članov.
Dobrotniki združenja so: g. Josip Kavčič, veletržec (2 deleža: din 1000'—); neimenovan (din 500'—).
Ustanovni člani so: banovina (2 deleža); g. predsednik ZTOI Jelačin Ivan; TPD; g. Arh Matija, trgovec, Svečina pri Mariboru; g. Born Karel, veleposestnik in industrijec, grad Sv. Katarina pri Tržiču; g. Košir Vinko, trgovec, Tržič; direktor zavoda; prof. Krošl Anton, profesor Mehle Milan, prof. Rudolf Ivan, prof. Schiffrer Ana, prof. dr. Slodnjak Anton.
Denarni promet je znašal:
Dohodki leta	1939/40	..................din	5.606'—
Izdatki leta	1939/40	..................din	141'—
Stanje blagajne 28. junija	1940.	....	din	5.465’—
Vsem dobrotnikom, ustanovnikom in pospeševate-ljem iskrena zahvala.
B.	Podružnica počitniške zveze (FS).
Poverjenik: prof. kand. Mehle Milan.
Odbor podružnice je bil naslednji: Česnik Pavel, predsednik; Rupnik Ivica, tajnik; Košir Vinko, blagajnik; poverjenika:	za I. a	Gasparini	Edvard,	za	I. b	Kavčič
Tatjana. Vpisanih je bilo 47 članov in članic.
Med počitnicami daje vsa pojasnila: Česnik Pavel, Ljubljana, Poljanska 13, tel. 38-38.
Računski zaključek za leto 1939/40
Dohodki:
Članarina v šolskem letu 1939/40	.... din 98’—
Prostovoljni prispevki članov...................  din	163'—
Skupaj .	.	. din 261’—
Izdatki:
Stroškov v tekočem letu 1939/40 ni bilo. Imovina znaša koncem šolskega leta 1939/40 din 261'—. Denar je naložen pri centrali F. S. za dravsko oblast.
Denarni promet je majhen, ker člani plačujejo članarino naravnost oblastnemu odboru in se v to svrho poslužujejo čekovnih položnic.
Podružnica je bila ustanovljena šele v letošnjem šolskem letu. Radi tega dohodki niso pomembnejši.
C.	Podmladek Jadranske straže.
Poverjenica: ga. pioi. Schilirer Ana.
JS ima na Priv. dvorazredni trgovski šoli 80 članov, ki so včlanjeni v Podmladku Jadranske straže Državne dvorazredne trgovske šole. Na zavodu delujeta razredni poverjenici: Kavčič Tatjana in Kramarič Jožica.
Koncem šolskega leta 1938/39 se je udeležilo več članov poučnega izleta na Jadran pod vodstvom ge. po-verjenice. Izletniki so obiskali Split, Dubrovnik, otok Lokrum, Trsteno, polotok Lapad, otok Lopud in Sarajevo.
Letos se bo vršila po Vidovem dnevu slična ekskurzija. Da se omogoči udeležba na tem popotovanju tudi nekaterim potrebnejšim sošolkam, se je priredila nabiralna akcija, ki je dala din 840’—.
X.	ŠOLSKI SKLAD IN ZAJEDNICA ZA VARČEVANJE IN KREDIT
Ker je bil zavod v letošnjem letu še v stanju organizacije, se bo pristopilo k ustanovitvi šolskega sklada in zajednice za varčevanje in kredit v šolskem letu 1940/41.
XI. USTANOVE IN NAGRADE
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podelila z odlokom št. 8756 z dne 11. maja 1940. štiri ustanove po din 500'— naslednjim učencem zavoda: Reščiču Dušanu, I. a; Dobrinovi Mariji, I. b; Bernikovi Jožici, II. b; Skokovi Zdravki, II. b.
V	imenu štipendistov izreka direkcija zbornici naj* toplejšo zahvalo.
CO
IE 0 X 0 ■§ £ 0 ■£	*	o	'S
■gs'gc^'g-äS.-’g'S*
fö o n3 O - n3 9 t* ‘ÜT & 9 ^ ^ > ^	>in	O	^
^ K.1 ^ K.1 >! ^ M QJ >T ^ fvl
00
T3
a a
CQ c
o« o
C£
0/3
05
CO
05
ja M °< a-ö
2 *S -•J w 2
-? r m Q.
CO
CO
05
05
»N '£{
? ^ ‘i
J2	J2	•" «
D	CJ	'S	«
.	^ «\a
«*H	<*-<	Ä	C	Ö
fl "d	fl	•o	- fö	^4
Ö/J 2	D/)	2	'ro 2	S
g u	g	u	>s •§	u
O O j
*Ö
05
CO
05 *-
05
CO
CO
CD
00
c
<D
ta >u »u 3
S S
c to
03 (O (O —i <d •<—>
*7^ N N cn i_, c/5 »_
D
! -S
üjSü J2
O O O OJ * *
ftl
fd
c	iž c
o	Ä c
c <	s 1
>co	■? «
O	ra c 2
	■** ®
o	ol o
a	a a
o
TJ
3
C*
O
l-H
Qh
X
0)
S
TJ
C
2 § oi
a
0)
.c
tu
2
Ä	—
d)	qj
2	£
•	2
TJ	T3	.
C	C	’“5
1,3	C	«	®	C	L.'
^	(Ü	2^!	03-3
-	-3	•	•=	•
0) '
o
i_
a
			(D		a>		ä		OJ
I			<d		OJ		e £	fci	6
					s		č/5 §	CA	C/1
		Ü					. o	H->	
		TJ					?o &	O)	fd
:03		d					D/. P	H	w
U4		01	03	c	03	c	^ _3	d	•
>-4 O	3	-'	M	fd		jd		—	£
M	0)	o	O	s	O	s	•—* a u	TJ	a
V	T3	a	a		a		TJ	>	TJ
f0 JS
*-i <D
S 2
O
T3
'Sfi -I ^ c
0
S
o
M
a
5
oj	c	o
g sž
a"
«
.£	>	o.
g	-2.	S
M	>	“
i	<u	o
u e c O	'-	'2.	N
2	o	c	o
a > 'S -o M
'S ® o -
3	“	S >	2
«	2	.S .a	ž
'3	~	c 2	•“
H	C/O	Oh
<D C
Ul i>
£ o
•-H C/J
C J*
O oj u ^
^ 03
= ¥ u- "d
£ >
.N
03 ‘o • Zh"* ^ U O-. fd .
•Ü OJ I C ' ’ fd M
<y <d
'c .E
2 “ C/5
C ^
O QJ
'u >
fd
u o u fO
:ü •- «
•w C N ro ra g
« “i
<D	•
c	S
, fd p
■S s >
31 -o
O r-1
, 2 TJ JJ (D
C O ^ ■*“1 > M > « o N o ° o « §■*
>?£■§ S*
> _ a. ra ® 5 -a - •“, c o 2 £ 3
2 M-- O -tl
" N >- K Ü
sjo.«» « a. Z
0) c
<d
s
fO 4-> J2
-j o >
o
«CM c 3 3 _ t JD ® ^	.	O	0/1
o C -H (C
T3 — ^ -r o -
Ofl.2, fd . N	,	n
^ d c
«3 rc -o S c.S o 2 b c >
<D
C
cu
a
OJ
a
(C
a
c
! T3
fU N
S? g
O Oh
C
*o ö > a; >
N t N
o -Ü o
t_	i-H
Oh Oh
>
O
T3
O
M
N
S	S
a;	a
d
H
N
OJ
a
(TJ
03
a) ra ra »> U
NO) *i
S?s °
—. > *N *-
U tT H qi ra
o C c E
- 1 Š.Š-
03
. ra 'i ra »a 'ttMi
r 1	—	>C/3
C <0 -0 ,
g g.«; e.s m;
03
N
03
N S*
- d) (0 03 •—>
N D fi
—i	•—i	OJ
OJ	<D	N
>	N	^
3	C
Ss-
a€.
. M
d > (d
' D£ 05 ‘N N Sq
CXC	03
-	>	O
-	Ä	(0	-
C	ti	y/	V
-	fO	'p	£
5 ,w oj .3 5 «	’S2
^ r
is s «i1:
3 S 'n " ■"
E D ji O
-•I-o 'S S:
j i .	57.u
g <U^ mX5‘S" — ShO»30«
^	^	^ "V*
fd
_D£
cT
M
2 5
1 O
0
»U
>
OJ
>
03
U
a
03
Oh
^-c ^
<. fO (d
■ azr
o . >
. ^ o
M Ü) (—I
C t—I l>H
§ ^ a. c ° «o
O m c
E
" 5
*2 S
'O W -H
0)00,
WA >
O m
TJ
O
a
o
M
g o
>2 « W >
								—					
Si	C3	-O	C3	X5	rt	C3 ^2	X5	Z-.h-S	X>	c-		rt	
	M	zz			“	— —	”		—			—	
											c3		
								—					
	u				fd	03 03	fd	fd fd fd td					
jo <u >*H	fd	Uh	»H	Ul	fd	Id 03	fd		c	C	e	c	c
	H	fd	fd	fd	E	S £	i— C	£ c c 6	p	3	3	p	p
CO	co		in	UO		00 00	o	CN CN lO O)	IO	id	cd		r^‘
						«-H *-H	CN	CN CN CN CN					
00		id	CD	l>	00	05 Ö T—(	^-H	c6 ^ id	CÖ T-H	i> T—<	00	05 TH	J 20.
XIII.	ZDRAVSTVENO STANJE UČENCEV(K)
Poset učencev(k) v splošni ambulanti Drž. šolske poliklinike v Ljubljani v šolskem letu 1939./40
		I			II				'e?
Bolezni	a		b	a		b			O. 3
	m	ž	ž	m	ž	ž	m	ž	CC
Infekcijske bolezni . .	1	—	1	—	—	1	1	2	3
Očesne bolezni	—	2	1	1	—	—	1	3	4
Tuberku- f pljuč . . .								—	—
loza (pjj bezgavk	—	3	1	—	—	1	—	5	5
Ušesne bolezni . . .	—	—	—	1	—	1	1	1	2
Kirurgične bolezni .	1	—	1	1	—	2	2	3	5
Živčne bolezni . . .									
Bolezni srca in krvn. obtoka										
Bolezni prebavil . . .	—	—	2	—	1	—	—	3	3
Bolezni dihalnih organov 						2					1			3	3
Žlezne bolezni....	—	1	1	—	—	—	—	2	2
Kožne bolezni ....	1	3	4	1	1	—	2	8	10
Konstitucionalne bolezni 				1						1	1
Bolezni zob		—	—	1	2	—	2	2	3	5
Ostale bolezni	1	—	2	—	—	2	1	4	5
Krvne bolezni ....									
Bolezni kosti in mišic	—	—	—	1	—	—	1	—	1
Skupaj . .	4	10	16	7	2	10	11	38	49
V počitniških kolonijah Drž. šolske poliklinike so bili 3 dijaki (-in j e).
V šolski kuhinji Nj. Vel. Kraljice Marije so se hranili 3 dijaki (-in j e).
XIV.	REDOV ANJE DIJAKOV(INJ)
Imena odličnih dijakov so debelo, prav dobrih ležeče, dobrih razprto, zadostnih pa običajno tiskana.
PO POPRAVNIH IZPITIH V AVGUSTU 1939
a)	Popravni izpit so opravili:
I. a razred.
1. Brajer Ivan iz stenografije
2. Česnik Pavel iz stenografije
3. Humar Ladislav iz nemščine
4. Kramar Erika iz stenografije
5. Praznik Ivan iz knjigovodstva
6. Rojina Anton iz stenografije
7. Šijakovič Rudolf iz stenografije
I. b razred.
1. Brinovar Marija iz knjigovodstva
2. Dular Zlata iz knjigovodstva
3. Jaške Marija iz knjigovodstva
4. Lotrič Matilda iz knjigovodstva
5. Mokorel Draga iz knjigovodstva
6. Novak Doroteja iz knjigovodstva
7. Onič Darinka iz knjigovodstva
8. Rupnik Ivica iz knjigovodstva
9. Verhnjak Ljudmila iz knjigovodstva
10.	Zalokar Zora iz knjigovodstva
b) Razreda niso izdelali:
I.	a razred.
1. Kern Mira iz Kranja
2. Klofutar Dušan iz Krškega
3. Mejač Veronika iz Borovnice
4. Rode Venčeslav iz Device Marije v Polju
5. Zupanc Miljutin in Velikega Mengeša
Izstopili so med šolskim letom 1938./39.:
I. a razred.
1. Dermastja Franc iz Ljubljane
2. Kačič Roman iz Ljubljane
3. Papier Franc z Bleda
I. b razred.
1.	Munih Hedvika iz Bistrice v Rožu (Nemčija).
REDOVANJE DIJAKOV(INJ) OB KONCU ŠOL. LETA
1939.40.
I.	a razred.
Razrednik prot. Stanislav Klinc.
Izdelali so:
1. Alič Nada iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko
2. Derganc Erna iz Ljubljane
3. Dovjak Antonija iz Ljubljane
4. Drašler Janja iz Novega mesta
5. Gasparini Edvard iz Višnjana (Italija)
6. Golmayer Marija iz Slivna-Vače
7. Janc Pavla iz Rajhenburga
8. Jelenc Meta iz Ljubljane
9. Korn Nuša iz Ljubljane
10. Kosem Draga iz Ljubljane
11. Kosmač Tone iz Gorenje vasi pri Ribnici
12. Kozamernik Marjan iz Ljubljane
13. Kregar Franc iz Vižmarij
14. Kristan Ida iz Ljubljane
15. Kurent Kristina iz Ljubljane
16. Lončar Janko iz Tržiča
17. Menard Maks iz Dobrunj
18. Musar Marija iz Ljubljane
19. Otorepec Mirjana iz Ljubljane
20. Paš Branko iz Trbovelj
21. Pečar Veronika iz Podboršta
22. Petrič Vekoslava iz Ljubljane
23. P o z z e 11 o Lucija iz Gruža
24. Pugelj Josipina iz Žvirč pri Hinjah
25. Repnik Ljudmila iz Volčjega potoka
26. Reščič Dušan iz Sv. Petra (Italija)
27. Slatnar Marko iz Prevalj pri Dravogradu
28. Smerkolj Anton iz Ljubljane
29. Štefančič Ivanka iz Vrha, srez Kočevje
30. Tivadar Ivana iz Duplice
31. Usnik Marija iz Kozarij
32. Videnšek Angela iz Ljubljane
33. V i ž i n t i n Marija iz Ljubljane
34. Vrbinc Frančiška iz Ljubljane
35. Winter Frančiška iz Vrhnike.
Popravni izpit imajo:
1. Albreht Dragotin iz Kamnika
2. Kumelj Stanko iz Ljubljane
3. Mahnič Oskar iz Povirja (Italija)
4. Zupanc Miljutin iz Velikega Mengša
Izdelali niso:
1. Rode Venčeslav iz Dev. Mar. v Polju
2. Šenčur Mirko iz Gor. Logatca.
I.	b razred.
Razrednik prof. Milan Mehle.
Izdelale so:
1. Ahčin Marija iz Sv. Duha pri Škofji Loki
2. Benedik Anica iz Dolenje vasi pri Škofji Loki
3. Bernik Marija iz Ljubljane
4. Born Elizabeta iz Sv. Katarine pri Tržiču
5. BornRenata iz Sv. Katarine pri Tržiču
6. Debeljak Mihaela iz Ljubljane
7. Dobrin Matija iz Tržiča
8. Dolenc Marija iz Ljubljane
9. Gostinčar Kristina iz Brezovice
10. Hudovernig Josipina iz Ljubljane
11. Jeršan Marija iz Ljubljane
12. Kavčič Tatjana iz Ljubljane
13. Kodre Ljerka iz Žalca
14. Končar Milojka iz Cerknice
15. Kral Erika iz Ljubljane
16. Kramarič Jožefa iz Ljubljane
17. Krisper Rosvita iz Ljubljane
18. Kure Doroteja iz Vevč
19. Lavrenčič Marjeta iz Postojne (Italija)
20. Močan Marija iz Ljubljane
21. Palovec Ljerka iz Ljubljane
22. Palovec Zdenka iz Ljubljane
23. Peterlin Antonija iz Ljubljane
24. Polak Breda iz Ljubljane
25. Riha Dragotina iz Ljubljane
26. Sajovic Marja iz Celja
27. Schoeppl Vita iz Hrastja
28. Tomažin Danica iz Ljubljane
29. Tomc Tatjana iz Ljubljane
30. Virant Joža iz Ljubljane
31. Vodlan Sonja iz Lok pri Zagorju
32. Vrtačnik Marija iz Starega dvora pri Škofji Loki
33. Zajc Avguština iz Ljubljane
34. Ziherl Desana iz Škofje Loke.
Popravni izpit imajo:
1. Avanzo Milena iz Ljubljane
2. Jagodic Danica iz Ljubljane
3. Mahnič Zora iz Povirja (Italija)
4. Pavliha Marija iz Krhličja
5. Poženel Marija iz Dol. Logatca.
Razredni izpit ima:
Ferenčak Dubravka iz Beograda.
II.	a razred.
Razrednik prof. Ivan Rudolf.
Razred so izdelali:
1. Arh Dobromir iz Svečine pri Mariboru
2. Benedik Stanislava iz Stražišča
3. Berdavs Nada iz Valte vasi pri Novem mestu
4. Burja Janez iz Bleda
5. Černivec Vera iz Ljubljane
6. Česnik Pavel iz Ljubljane
7. Dobravec Anica iz Litije
8. Gams Štefanija iz Mekinj pri Kamniku
9.	Grudnik Majda iz Dravelj
10. Hönigmann Reinfried iz Kočevja
11. Hrastnik Srečko iz Ljubljane
12. Humar Ladislav iz Stare Loke — Škofja Loka
13. Jakop Minka iz Dev. Mar. v Polju
14. Jerala Ivana iz Sp. Pirnič
15. Jevnikar Marija iz Ljubljane
16. Kastelic Frančiška iz Ljubljane
17. Kejžar Janko iz Sorice
18. Košir Vinko iz Bistrice
19. Kramar Erika iz Ljubljane
20. Kuhar Jožica iz Dev. Mar. v Polju
21. Lenaršič Jožica iz Loga pri Ljubljani
22. Maček Stanislava iz Ljubljane
23. Medvešek Anton iz Trbovelj
24. Peruzzi Marija iz Ljubljane
25. Plave Breda iz Celja
26. Poljanec Janko iz Ljubljane
27. Praznik Ivan iz Dvorske vasi pri Kočevju
28. Pritekelj Ivanka iz Ljubljane
29. Remškar Stanislava iz Brezovice
30. Rojina Anton iz Ljubljane
31. Sluga Maks iz Gradca pri Litiji
32. Urbančič Stanislav iz Ljubljane
33. V o 1 a j Mira iz Trbovelj
34. Volčič Anton iz Škofje Loke.
Popravni izpit imajo:
1. Arnež Marta iz Vira pri Kamniku
2. Brajer Ivan iz Bizovika
3. Jazbinšek Milena iz Št. Vida pri Planini
4. Kolenc Miloš iz Šabca
5. Šijakovič Rudolf iz Ljubljane.
II.	b razred.
Razrednik prol. Anton Krošl.
Izdelale so:
1. Babnik Minka iz Ljubljane
2. Brdnik Jožica iz Ljubljane
3. Brinovar Marija iz Celja
4. Dular Zlata iz Ljubljane
5. Fakin Breda iz Ljubljane
6. Grajland Marija iz Kostanjevice
7. Jakopič Ljudmila iz Kočevja
8. Jaške Marija iz Železnikov
9. Jevnikar Pavla iz Ljubljane
10. Jurečič Milena iz Ljubljane
11. Kavčič Ljuba iz Kosez
12. Kersnik Uršula z Brda pri Kamniku
13. Kozjak Julijana s Kozjega vrha
14. Kramarič Nada iz Rogatca
15. Kramer Danica iz Kamnika
16. Lenard Breda iz Ljubljane
17. Lenče Marija iz Kleč
18. Lotrič Matilda iz Selc nad Škofjo Loko
19. Megler Marjeta iz Ljubljane
20. M 1 a k a r Marija iz Doba
21. Mlinar Zorka iz Zirov
22. Mokorel Draga iz Ljubljane
23. Novak Doroteja iz Kočevja
24. O n i č Darinka iz Ribnice
25. Počivalšek Nikolaja iz Krškega
26. Podbevšek Stanka iz Ljubljane
27. Premrov Anica iz Martinjaka
28. Rupnik Ivica iz Ljubljane
29. S e d e j Vera iz Sl. Javornika
30. Seljak Vera iz Tržiča
31. Skok Zdravka iz Kamnika
32. Steiner Marija iz Most pri Ljubljani
33. Stoje Emilija iz Ljubljane
34. Stupica Ana iz Mošenj pri Radovljici
35. Tomažič Dana iz Ljubljane
36. T r d a n Ana iz Prigorice pri Kočevju
37. Trtnik Karolina iz Ljubljane
38. Z a j e c Vlasta iz Ljubljane
39. Z a 1 e s j a k Ivica iz Ljubljane
40. Zalokar Zora iz Ljubljane.
b)	Razredni izpit ima:
1. Verhnjak Ljudmila iz Otovca.
Med pismenim izpitom v veliki dvorani Trgovskega doma
XV.	ZAVRŠNI IZPIT V JUNIJU 1940
a)	Ministrski razpis.
Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo z re-šenjem VI. Br. 16308 od 22. aprila 1940 predloženi razpored završnega izpita v junijskem roku 1940 in imenovalo za ministrskega odposlanca g. Mihajla Prešla, banovinskega inšpektorja strokovnega šolstva.
b) Izpitni odbor.
Predsednik: Mihajlo Presl, insp. strok, šolstva.
Podpredsednik: prof. Prezelj Joško, direktor.
Člani izpitnega odbora:
za slovenski jezik prof. dr. Slodnjak Anton;
za nemški jezik prof. Schiffrer Ana in univ. lektor Baerent Henrik;
za korespondenco prof. Krošl Anton in prof. Klinc Stanislav;
za knjigovodstvo prof. Ivan Rudolf;
za trgovsko računstvo nastavnik Namorš Leopold;
za blagoznanstvo s tehnologijo nastavnik Namorš Leopold;
za gospodarski zemljepis prof. pripr. Mehle Milan.
c) Pismeni izpiti.
Vršili so se v dneh 5., 6., 7., 8. in 9. junija 1940.
1. Iz slovenščine.
Najvažnejše gospodarske panoge v Jugoslaviji.
2.	Iz nemščine.
a)	Prevod:
Der gute Ton — ein guter Werber.
»Beobachte einen Menschen, wie er mit seiner Mutter spricht, und du bist sofort über sein ganzes Wesen im Bilde!«
Diese weisen Worte zu erproben, hatte ich kürzlich beim Einkauf in einem Ladengeschäft Gelegenheit. Ich wußte nicht, daß die Dame, mit der der Geschäftsinhaber sprach, seine Mutter war. Sie mußte eine besondere
Kundin sein, weil er in so ritterlicher Weise mit ihr verkehrte. Erst an dem vertraulichen »Du« bemerkte ich die verwandtschaftliche Beziehung.
»Würdest du so freundlich sein, mir zu sagen, wo die Abrechnungen liegen?« — »Dürfte ich dich bitten, die Kassenzettel mit ins Büro zu nehmen?« Ungemein sympathisch berührte mich diese Redeweise, und viel Achtung hatte ich vor dem jungen Mann, als ich hörte, daß sie an seine Mutter gerichtet war.
Unwillkürlich stieg ein anderes Bild vor mir auf. Ich war bei einem befreundeten Geschäftsmann Zeuge einer Unterhaltung zwischen ihm und seiner Ehefrau geworden. Diese Unterhaltung geschah so lebhaft, daß ich fürchtete, die beiden würden sich in der nächsten Minute die Köpfe einschlagen. Mir schauderte, wenn ich daran zurückdachte.
Doch sprechen wir von dem schöneren Erlebnis. Ich sagte der Geschäftsfrau, deren Sohn so gute Manieren zeigte, einige anerkennende Worte. »Ja,« erwiederte sie voll Stolz, »mein Sohn ist seit meinem seligen Mann der vornehmste Kavalier, den ich mir denken kann. Er gibt sich nicht nur fremden Frauen gegenüber höflich und liebenswürdig, sondern er schenkt auch seiner Mutter stets die ihr gebührende Aufmerksamkeit. Ich habe ihm den guten Ton innerhalb der Familie anerzogen, und er ist ihm auch bis heute treu geblieben!«
Gute Umgangsformen in der Familie wirken auch günstig auf das Benehmen im Geschäft.
b)	Sestavek pisma:
Tvrdka. Datum. Naslov. Podpisana blagajna potrjuje dvakrat, toda le enkrat veljavno, da je danes vplačal za Vaš račun gospod Nikolaj Pirnat, tu, din 7870'75, ki smo Vam jih proti posebnemu naznanilu vknjižili v korist.
I.	t. d.
3.	Iz korespondence.
1.	M. Pogačnik in drug, Maribor, opominjata 18. IV. 1940 Andreja Zupančiča v Ptuju, na še neporavnano fakturo od 11. III. za din 2.250'—. Obenem vprašujeta, ali ima v zalogi bakrene pločevinaste odpadke in prosita za ponudbo.
2. Zupančič pošilja 21 tega po položnici na račun din 1.250'—, za ostanek prosi, naj mu upnik dovoli plačilni odlog do 5. VI. Nudi 550 kg odpadkov bakrene pločevine 4—6 mm, ki bi jih najraje zamenjal za kovno železo in jeklo.
3. Upnik se obrne 22. IV. na tv. A. Košir v Ptuju s prošnjo, naj poroča o plačilni sposobnosti A. Z.; pismu prilaga povratno kuverto.
4. Košir poroča 25. IV. ugodno in prosi, naj se mu ponudi 400 kg paličastega železa 35/12 mm in 250 kg valjanega železa 30/11.
4.	Iz knjigovodstva.
Tvrdka Ivan Vrečar, tu, izkazuje dne 31. maja 1940 v sirovi bilanci naslednje postavke:
v breme	v dobro
Gotovina ....	218.550’—	182.450'—
žiro....................... 162.420'—	92.870'—
valute...................... 11.320'—	7.440'—
devize............... 82.610'—	21.430'—
rimese............... 318.690'—	218.380'—
dolžniki ....	417.250'—	197.110 —
dubioza ....	100.000'—
trate................ 215.340’—
upniki............... 218.470’—
premičnine .	.	.	198.500’—
splošni stroški .	.	91.470’—
diskont.............. 8.310'—	7.450'—
glavnica	.... __________________________448.180'—
1,609.120'—	1,609.120	—
Tvrdka vodi ameriško knjigovodstvo. 31. maja 1940 se zaključijo vse knjige. Popis imovine je pokazal: Vrednost valut din 16.830'—, deviz din 122.350'—, od dubioz je odpisati 25 %, od premičnin 2 %. Diskont rimes znaša din 7.150'—, trat din 4.850'—. Zaključiti je ameriški dnevnik, sestaviti zaključni tablo in ugotoviti uspeh s pomočjo preizkusa.
5.	Iz trgovskega računstva.
1.	Francoski kontokorent: mesec ä 30 dni; upoštevati vse podatke: 6	:4	!4%;	zaključek	31.	XII.;	pro-
vizija % %; stroški din 84'—.
Debet			Kredit
30. VI. Saldo	2650'—	15. VII.	1800 —
18. VII.	964'50	26. VII.	2435'—
2. VIII.	78425	3. IX.	716'—
24. X.	1608'—	16. XI.	2350'—
9. XII.	215675	5. XII.	94550
17. II.	2260'—	4. II.	1264'—
21. III.	1470'—	18. II.	41825
		17. III.	186575
2. Ljubljana kupi 15.		VI.; 5%o provizije, stroški	
in 72'—, d = 4 '/*%>.			
Lit 2748'-	— valuta	16. VII. ä	2'24 a. v.
RM 845'-	rr	4. VIII. ä	14‘25 a. v.
Frs 6800'-	tt	12. VIII. ä	1' 18 a. v.
3. Za poravnavo dolga din 38.000'— valuta 26. IV. proda Ljubljana istega dne menico valuta 4. VII.; d = 6%; 5 °/oo provizije; stroški din 42’—; x = nom. menice?
4. Fa;
85 kg ä din 26'—
142 kg ä ,, 24’50 76 kg ä „	18’75
rabat = 18 %; sk = 3 %; stroški din 2476'—; x = nabavni količnik; x = nabavna cena za 1 kg vsake vrste blaga; x = nabavna cena za vse blago?
č) Ustni izpiti.
Vršili so se od 12. do 22. junija 1940. K završnemu izpitu se je prijavilo iz II. a razreda 33 kandidatov (15 m + 18 ž), iz II. b razreda pa 40 (40 ž), vsega torej 73 kandidatov (15 m + 58 ž). K ustnemu izpitu so bili Pripuščeni vsi. Od teh je izpit na pravilo 52 kandidatov, in sicer z odliko 7, prav dobro 13, dobro 31, zadostno 1. Reprobiranih je bilo na 3 mesece 11 kandidatov.
d)	Seznam dijakov(inj), ki so polagali zaključni izpit v junijskem roku 1940
>«	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče	Uspeh pri zaključnem
d es N			očeta (matere)	izpitu
1	II. a Arh Dobromir	2. X. 1923. Svečina	Matija, trgovec, Svečina	odličen
2	Benedik Stani-	26. II. 1922.	Franc, trgovec,	dober
	slava	Stražišče j	Stražišče	
3	Berdavs Nada	11. VI. 1922. Vavta vas	Josip, gostiln, in pos., Vavta vas	prav dober
4	Burja Janez	25. VIII. 1922.	Jože, lesni trgo-	prav dober
		Rečica	vec, Bled	
5	Černivec Vero-	12. I. 1923.	Jakob, strojevod-	dober
	nika	Ljubljana	ja, Ljubljana	
6	Česnik Pavel	7. V. 1921.	Pavel, trg. potnik,	dober
		Ljubljana	Ljubljana	dober
7	Dobravec Ana	13. VII. 1923. Litija	Franc, dimn. mojster, Litija	
8	Gams Štefanija	29. XII. 1922. Mekinje	Franc, posestnik, Mekinje	dober
9	Grudnik Majda	27. I. 1924. Dravlje	Rudolf, mehanik Dravlje	prav dober
10	Hönigmann	27. V. 1922.	f Lorenz, Marija,	prav dober
	Reinfried	Kočevje	gost., Kočevje	
11	Hrastnik Srečko	6. II. 1922. Ljubljana	t Angeloslav, trg., f Pavla	dober
12	Humar Ladislav	14.VIII.1922.	Ivan, zvan. drž.	odklonjen
		Stara Loka	žel., Ljubljana	za 3 mesece
13	Jakop Marija	19. V. 1921. D. M. v Polju	Anton, strojev., D. Mar. v Polju	prav dober
14	Jerala Ivana	23. VI. 1923. Sp. Pirniče	t Ivan, posestnik, * Marija	prav dober
15	Jevnikar Marija	26. IV. 1923. Ljubljana	Franc, posestnik, Ljubljana	dober
16	Kastelic Fran-	6. VIII. 1921.	Alojzij, mesar,	dober
	čiška	1 Ljubljana	Ljubljana	
17	Kejžar Janez	12. I. 1921. Sorica	Marija, Sorica	dober
18	Košir Vincencij	1. V. 1922. Bistrica	Vinko, trgov, in gost., Bistrica	prav dober
19	Kramar Friderika	7. VII. 1921. Ljubljana	Franc, drž. urad., Ljubljana	prav dober
20	Kuhar Josipina	2. III. 1922.	f Leopold, Marija,	prav dober
		D.M. v Polju	gost., Dev. Marija v Polju	
		Čas in kraj	Ime, poklic	Uspeh pri
	Ime		in bivališče	zaključnem
d M N		rojstva	očeta (matere)	izpitu
21	Lenarčič Jožefa	17. IV. 1922.	Ivan, posestnik,	dober
		Log	Log	prav dober
22	Maček Stanislava	8. XI. 1923.	Franc, žel. zvan.,	
		Ljubljana	Dol. Logatec	dober
23	Medvešek Anton	9. X. 1922. Trbovlje	Anton, krojač, Trbovlje	
24	Peruzzi Marija	3. III. 1923.	Emil, trg. potnik,	dober
		Ljubljana	Ljubljana	
25	Poljanec Janko	11. III. 1922.	Janez, gostiln.,	dober
		Ljubljana	Vincarje	
26	Praznik Ivan	28. VIII. 1921.	Štefan, posestnik,	odklonjen
		Dvorska vas	Dvorska vas	za 3 mesece
27	Pritekelj Ivana	20. VIII. 1921.	Alojzij, železni-	dober
		Ljubljana	čar, Ljubljana	prav dober
28	Remškar Stani-	12. X. 1921.	Anton, posestnik,	
	slava	Brezovica	Brezovica	
29	Rojina Anton	2. XI. 1920.	Anton, industri-	odklonjen
		Ljubljana	jalec, Ljubljana	za 3 mesece
30	Sluga Maksi-	10. X. 1921.	Filip, ključavn.,	dober
31	milijan	Gradec	Gradec pri Litiji	
	Urbančič Stani-	10. XI. 1920.	i' Valentin, Ma rij a,	odklonjen
32	slav	Ljubljana	zas., Ljubljana	za 3 mesece
	Volaj Mira	4 VIII. 1922.	Klemen, rudniški	prav dober
33		Trbovlje	nadpaz., Krmelj	
	Volčič Anton	4. II. 1923.	Anton, železničar,	dober
34	II. b	Škofja Loka	Škofja Loka	
	Babnik Marija	14. VI. 1923.	Anton, priv. ur.,	prav dober
35		Ljubljana	Ljubljana	
	Brdnik Jožefa	11. X. 1922.	Josip, urad. slu-	odklonjena
36	Brinovar Marija	Ljubljana	ga, Ljubljana	za 3 mesece
		14. VIII.-'.1922.	Karl, plač. nata-	dober
37	Dular Zlata	Celje	kar, Ljubljana	
		11. I. 1922.	Josip, trgovec,	odklonjena
38	Fakin Breda	Ljubljana	Ljubljana	za 3 mesece
		12. VII. 1922.	Dragotin, učitelj,	odličen
39	Grajland Marija	Ljubljana	Boštanj ob Savi	
		31. VIII. 1920.	f Franc, učitelj,	dober
40	Jakopič Ljudmila	Kostanjevica	Frida, Ljubljana	
		12. IX. 1923.	Ivan, orož. nar.	dober
41	Jaške Marija	Kočevje	v p., Ljubljana	
		14. IX. 1922.	Janko, trgovec,	odklonjena
42	Jevnikar Pavla	Železniki	Železniki	za 3 mesece
		12. XII. 1921. Ljubljana	Alojz, posestnik, Ljubljana	odličen
KS d s N	Ime	Cas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pri zaključnem izpitu
43	Jurečič Milena	22. III. 1921.	Franc, viš. pol. str.	prav dober
		L j ubljana	v p., Ljubljana	
44	Kavčič Ljubomira	17. XII. 1922.	Mihael, trgovec,	dober
		Koseze	Ljubljana	
45	Kersnik Uršula	31. III. 1921.	Anton, velepos.,	prav dober
		Brdo	Brdo	
46	Kozjak Julijana	24. IV. 1922.	Franc, železničar,	odličen
		Kozji vrh	Vuhred	
47	Kramarič Nada	28. III. 1922.	Janez, orož. nar.	prav dober
		Rogatec	v p., Ljubljana	
48	Kramer Dana	15. X. 1922.	Bruno, delovodja,	odličen
		Perovo	Zaprice	
49	Lenard Breda	27. V. 1921.	Srečko, drž. urad.	prav dober
		Ljubljana	Ljubljana	
50	Lenče Marija	25. V. 1923.	Feliks, posest, in	odklonjena
		Kleče	gost., Kleče	za 3 mesece
51	Lotrič Matilda	15. III. 1922.	f Ivan, pošt. slu-	odklonjena
		Selca	ga, Ljudmila,	za 3 mesece
			Ljubljana	
52	Megler Marjeta	24. X. 1922.	dr. Vendelin, pod-	prav dober
		l-iubljana	jetnik, Ljubljana	
53	Mlakar Marija	24. V. 1922.	Franc, zvan. v p.,	zadosten
		Dob	Ljubljana	
54	Mlinar Zorka	2. I. 1922.	Leander, čevljar,	dober
		Žiri	Žiri	
55	Mokorel Drago-	10. IV. 1922.	Jože, čevlj. moj-	odklonjena
	tina	Ljubljana	ster, Ljubljana	za 3 mesece
56	Novak Doroteja	7. IV. 1924.	Josip, mizar,	dober
		Kočevje	Kočevje	
57	Onič Darinka	22. IV. 1923.	Davorin, trgovec,	prav dober
		Ribnica	Ribnica	
58	Počivalšek Niko-	4. XII. 1923.	Josip, trgovec,	odličen
	laja	Krško	Krško	
59	Podbevšek Stani-	8. V. 1924.	Stanko, briv. moj-	prav dober
	slava	Lj ubljana	ster, Dev. Mar.	
			v Polju	
60	Premrov Ana	2. X. 1919.	Ivan, posestnik,	prav dober
		Martiniak	Martinj ak	
61	Rupnik Ivica	26. III. 1920.	dr. Janko, mag.	dober
		Ljubljana	viš. svetnik,	
			Ljubljana	
62	Sedej Veronika	7. II. 1924.	f Pavel, trg., Ivan-	prav dober
		Javornik	ka, Javornik	
63	Seljak Veronika	8. VII. 1923.	Anton, žel. viš.	odličen
		Tržič	kontr., Ljubljana	
>« d « N	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pri zaključnem izpitu
64	Skok Zdravka	11. V. 1922.	Franc, žand. nar.,	dober
		Kamnik	Domžale	
65	Steiner Marija	8. XII. 1921.	f Anton, viš. straž.	prav dober
		Selo	v pok., Eliza,	
			Ljubljana	
66	Stoje Emilija	17. X. 1922.	Ivan, strojevodja,	dober
		Ljubljana	Ljubljana	
67	Stupica Ana	18. XII. 1922.	Ivan, učitelj v p.,	dober
		Mošnje	Ljubljana	
68	Tomažič Dana	21. I. 1923.	Teodor, železni-	dober
		Ljubljana	čar, Ljubljana	
69	Trdan Ana	15. IV. 1922.	France, posestnik,	dober
		Prigorica	Prigorica	
70	Trtnik Karolina	2. XI. 1922.	Josip, gradb. delo-	dober
		Ljubljana	vodja, Ljubljana	
71	Zajc Vlasta	7. I. 1924.	Avgust, žel. urad.,	dober
		Ljubljana	Ljubljana	
72	Zalesjak Ivica	30. VII. 1921.	Henrik, drž. urad.,	dober
		Lj ubljana	Ljubljana	
73	Zalokar Zora	19. III. 1923.	f Alojzij, trgovec,	odklonjena
		Lj ubljana	Ana, Ljubljana	za 3 mesece
e)	Završni izpit v septembrskem roku.
Kdo opravlja celotni ali delni završni izpit v septembrskem roku?
a) Kdor je opravil v avgustu popravni izpit;
b) kdor je opravil v avgustu razredni izpit;
c) komur je bil završni izpit v juniju uradno preložen na september;
d) kdor je bil v juniju pri završnem izpitu odklonjen za 3 mesece.
Kdaj se bo vršil završni izpit v septembrskem roku?
Pismeni del izpita se prične 3. septembra in traja do vključno 7. septembra, ustni del izpita pa bo dne 9. septembra.
Do kdaj se je treba prijaviti k izpitu v septembrskem roku. — Prijaviti se je treba do 31. avgusta. Podatki o taksah se dobe v pisarni.
XVI.	STATISTIKA
				Razred							
		I a		Ib		II a		II b			
	m	z	sk	ž	m	ž	sk	ž	m	ž	sk
1. Število dijakov(-inj) V začetku šolskega leta .	16	27	43	41	18	22	40	41	34	131	165
Naknadno vpisanih . . .											
Vseh vpisanih		16	27	43	41	18	22	40	41	34	131	165
Od vpisanih je bilo											
novincev		14	27	41	40	18	22	40	41	32	130	162
ponavljalcev 		2	—	2	1	—	—	—	—	2	1	3
Šolo so zapustili radi pre-											
stopa na drugo šolo . .	—	2	2	1	—	1	1	—	—	4	4
Zavod je torej zapustilo	—	2	2			1	1	—	—	4	4
Število dijakov(inj) na											
koncu leta 		16	25	41	40	18	21	39	41	34	127	Kil
2. Starost dijakov(inj)											
Rojeni(e) leta 1919 ....								1	—	1	1
„ 1920 ....	2	—	2	—	4	—	4	2	6	2	8
„ 1921 ....	2	1	3	2	4	5	9	6	6	14	20
„ 1922 ....	6	2	8	4	8	8	16	20	14	34	48
„ 1923 ....	3	11	14	14	2	6	8	8	5	39	44
„ 1924 ....	1	8	9	16	—	2	2	4	1	30	21
„ 1925 ....	2	3	5	4	—	—	—	—	2	7	9
Skupaj . . .	16	25	41	40	18	21	39	41	34	127	161
3. Narodnost dijakov(inj)											
Jugoslovani		16	25	41	37	17	21	38	40	33	123	156
Čehoslovaki		—	—	—	1	—		—	—■	—	1	1
Nemci		—	—	—	2	1		1	1	I	3	4
Skupaj . . .	16	25	41	40	18	21	39	41	34	127	161
4. Vera dijakov(inj)											
Rim. katoliška		16	24	40	39	18	21	39	41	34	125	159
Pravoslavna			—	—	1	—	—	—	—	—	1	1
Evangelijska		—	1	1							1	1
Skupaj . . .	16	25	«	40	18	21	39	41	34	127	161
DIJAKOV(INJ)
				Razred							
		I a		Ib		II a		11 b			
	m	ž	sk	ž	m	ž	sk	ž	m	ž	sk
5. Starši dijakov(inj)											
Nastavniki vseh vrst šol							—	—	—	—	1	—	1	1
Uradniki (drž. ban. obč.) .	2			2	2	1	1	2	5	3	8	11
Upokojenci (drž. ban. obč.)	1	3	4	2	—	—	—	V	1	12	13
Kmetovalci		3	3	6	2	2	5	7	4	5	14	19
Industrijci in obrtniki . .	3	6	9	8	6	6	12	V	9	2V	36
Indust. in obrt. uradniki					—	3	—	—	—	1	—	4	4
Indust. in obrt. delavci . .							2	—	_	—	—	—	2	2
Trgovci			4	2	6	6	5	3	8	V	9	18	2V
Trgovsko pomožno osobje	—	1	1	1	1	1	2	—	1	3	4
Prosti poklici - lastniki . .	—	—	—	5	—	—	—	—	—	5	5
Prosti poklici - pis. osobje	—	2	2	1	—	—	—	—	—	3	3
Prosti poklici - delavci . .	—	3	3							3	3
Služitelji in zvan. (drž.,											
ban., obč.)		—	1	1	4	2	4	6	6	2	15	17
Služitelji v privat, službi	1	3	4	—	—	1	1	3	1	V	8
Zasebniki		2	1	3	4	1	—	1	—	3	5	8
Brezposelni												
Skupaj . . .	16	25	41	40	18	21	39	41	34	127	161
6. Starši dijakov(inj) stanujejo:											
v Ljubljani		9	IV	26	23	6	V	13	25	lb	72	87
v ljubljanskem srezu . . .	3	4	V	1	1	5	6	4	4	14	18
v drugih krajih drav. ban.	3	4	V	15	10	9	19	12	13	40	53
v drinski banovini ....	—	—	—	—	1	—	1	—	1	1	1
v tujih državah		1	—	1	1	—	—	—	—	1		2
Skupaj . . .	16	25	41	40	18	21	39	41	34	127	161
7. Uspeh dijakov(inj)											
Odličen		—	2	2	3	1	—	I	2	1	7	8
Prav dober 		—	4	4	10	2	6	8	6	2	26	28
Dober		V	16	23	IV	9	12	21	2 V	16	V2	88
Zadosten		3	3	6	4	3	1	4	5	6	13	19
Izdelali so: . . .	10	25	35	34	15	19	34	40	25	118	143
Niso izdelali		1	—	1	—			—	—	—	1	—	1
Izgube pravico šolanja .	1	—	1	—			—	—	—	1	—	1
Popravne izpite imajo . .	4	—	4	5	3	2	b	—	7	V	14
Razredne izpite imajo . .	—	—	—	1	—	—	—	1	—	2	2
Skupaj . . .	16	25	41	40	18	21	39	41	34	12V|161	
XVII.	NAZNANILO
O ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1940./41.
A. Popravni in razredni izpiti.
Kdaj se bodo vršili. Med 26. in 31. avgustom 1940. Spored bo objavljen na uradni deski. Zato naj se prizadeti pravočasno pozanimajo za čas, kdaj pridejo na vrsto.
Prošnje za dovolitev popravnega izpita. Kdor ima popravni izpit, mora do dne 24. avgusta vložiti prošnjo za dovolitev popravnega izpita, kolkovano z din 20'—.
Kaj se zgodi, ako učenec izostane od popravnega izpita. Ako izostane neopravičeno, mora ponavljati razred. — Kdor pa dokaže z zdravniškim izpričevalom, da ga je zadržala bolezen, more opraviti naknadno popravni izpit do 30. septembra, to pa le, ako dobi za to dovoljenje ministrstva ali banske uprave.
Prošnje za dovolitev razrednega izpita. Kdor ima razredni izpit, mora vložiti pri direkciji prošnjo za dovolitev razrednega izpita, kolkovano z din 10'—.
B.	Vpisovanje v I. razred.
Kje se bo vršilo vpisovanje v I. razred. V sejni dvorani v pritličju Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27 (nasproti banske palače), in sicer od 10.—12 ure dopoldne.
Kdaj se bo vršilo vpisovanje v I. razred. Začne se v sredo, dne 28. avgusta, in traja do vključno srede, dne
4.	septembra 1940. Ta dan popoldne ob 5. uri bo na uradni deski objavljen seznam sprejetih in morebitna razporedba po paralelkah.
Kdo se more vpisati v I. razred. Kakor na državni dvorazredni trgovski šoli se more vpisati po § 22. Zakona o srednjih trgovinskih šolah samo učenec(-nka), ki je dovršil v predhodnem šolskem letu kot redni učenec (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči v svoji pristojnosti ministrstvo ali banska uprava) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) in napravil nižji tečajni izpit ali pa dovršil štiri razrede
meščanske šole z zaključnim izpitom, a nima pri vpisu več kot sedemnajst let.
Kaj mora opraviti učenec meščanske šole, da bo sprejet. Opraviti mora v smislu tozadevnega Pravilnika dopolnilni izpit iz nemščine, ako se tega jezika na meščanski šoli ni učil.
Kje opravljajo učenci meščanskih šol dopolnilni izpit.
V	smislu tozadevnega Pravilnika ga opravljajo na Državni dvorazredni trgovski šoli. Kdor od učencev meščanske šole torej želi vstopiti na Privatno dvorazredno trgovsko šolo, mora z izpričevalom dokazati, da se je na meščanski šoli že učil nemščine, ali pa, ako se nemščine ni učil, mora predložiti pri vpisu potrdilo o zadovoljivem opravilu dopolnilnega izpita na Državni dvorazredni trgovski šoli. Zato pa se mora seveda pravočasno pozanimati o času tega izpita, ki bo razglašen na uradni deski in v letnem izvestju Državne dvorazredne trgovske šole. Tam bo tudi razglašeno določilo o kolkovini, nagradnih pristojbinah in oprostitvi od taistih.
Ali se morejo vpisati učenci, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli. Se ne morejo vpisati kot redni učenci.
Kaj store učenci, ki imajo ob vpisovanju več kot
17,	toda manj kot 19 let. Le-ti vlože na bansko upravo prošnjo za spregled starosti.
Naknadni vpis. Naknadni vpis sme dovoliti v izjemnih primerih direktor šole do vštetega 30. septembra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.
Katere dokumente je treba predložiti pri vpisu. Pri vpisu je treba predložiti: 1. prijavo, katere vzorec je na razpolago v pisarni, kolkovano z din 10'—; 2. izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, oziroma izpričevalo o završnem izpitu, poleg tega vsa dosedanja letna spričevala srednje oziroma meščanske šole; 3. rojstni list; 4. učenci meščanskih šol, ki se nemščine niso učili na šoli, pred-lože potrdilo o zadovoljivo opravljenem dopolnilnem izpitu iz nemščine na Državni dvorazredni trgovski šoli.
Kdo naj spremlja učence(-nke) pri vpisovanju. Na vsak način starši ali vsaj njihovi namestniki, ako so starši nujno zadržani.
Kakšne obveze morajo prevzeti starši, oziroma varuhi učencev. Podpisati morajo obvezno izjavo, da bodo redno plačevali dogovorjeno ukovino.
Kakšen znesek je treba položiti pri vpisovanju. Treba je položiti vpisnino, katere višina bo pravočasno razglašena na uradni deski.
C.	Vpis	v	II. razred.
Kdo se more	vpisati	v	II. razred.	Kdor je uspešno
dovršil I. razred na tej šoli.
Ali se smejo	vpisati	v	II. razred	učenci, ki so dovršili I. razred na	kakšni	drugi dvorazredni (državni ali
privatni trgovski šoli. Vpisati se smejo le, ako so dobili od direktorja prejšnje šole pravilno uradno odobritev.
Kaj je treba predložiti pri vpisovanju v II. razred. Predložiti je treba izpričevalo o uspešno dovršenem I. razredu.
Kdaj se bo vršilo vpisovanje v II. razred. Dne 2.,
3.	in 4. septembra 1940.
Kje se bo vršilo vpisovanje. V sejni dvorani Trgovskega doma (pritličje).
D.	Ukovina.
Ker se ukovina načeloma določa vsako leto posebej, se bo višina taiste pravočasno mogla izvedeti v pisarni, oziramo pri vpisu samem.
PRIČETEK REDNEGA POUKA
V	ŠOLSKEM LETU 1940/41
Redni pouk se prične dne 10. septembra 1940. ob
8.	uri.
V	Ljubljani, dne 28. junija 1940.
Direkcija.
PODROBNI UČNI NAČRT
i.
Trgovinstvo.
a)	Cilj pouka.
Pouk trgovinstva ima namen, vzbuditi pri učencih
1. zanimanje za trgovino in jih seznaniti
2. z najvažnejšimi pojavi na področju trgovskega prometa ter
3. z načini in sredstvi, ki jih uporablja trgovski promet.
b)	Načrt.
I.	razred, 3 ure na teden.
1. polletje.
Temeljni pojmi iz politične ekonomije.
Nastanek trgovine. Vrste trgovine.
Uzance. Mere in uteži.
Cena. Denar. Vrste denarja. Bankovci.
Objekti trgovine.
Vrste blaga. Materialno, idealno blago.
Efekti, obligacije, srečke, delnice.
Denarni papirji: ček, trgovska asignacija, menica in njen pomen.
Temelji čekovnega prava.
Poštna hranilnica. Ček poštne hranilnice.
2. polletje.
Subjekti trgovine. Trgovec. Komisijski posli.
Družbe: delniška, javna trgovska itd.
Pomožna sredstva trgovine:	železnica,	plovstvo,
pošta, telegraf in telefon.
Tržišča. Sejmi. Skladišča. Zavarovalnice.
Banke in bančni posli. Hranilnice.
Borze in borzni posli.
Zavarovanje delavcev.
Pokojninsko zavarovanje.
Temeljni pojmi o carini in davkih.
II.
Knjigovodstvo.
a)	Cilj pouka.
Knjigovodstvo ima namen seznaniti učence s temeljnimi pravili enostavnega, italijanskega in amerikanskega knjigovodstva ter z vodstvom vseh glavnih in pomožnih knjig
1. v trgovini na drobno;
2. v trgovini večjega obsega;
3. v trgovskih družbah;
4. v raznih drugih podjetjih in zadrugah.
Učence je treba usposobiti za disciplinirano in redoljubno delo v vsakršnih trgovskih pisarnah.
b) Načrt.
I.	razred, 3 ure na teden.
1. polletje.
Temelji knjigovodstva.
Zakonita določila.
Kapital. Vrsta kapitala. Izračunavanje kapitala. Konto. Kontiranje.
Enostavno knjigovodstvo: blagajniška knjiga, dnevnik, knjiga oseb.
Pomožne knjige: skontro blaga, rimes, trat, valut, efektov. Knjiga dospetkov.
Kalkulacije.
Enomesečni načrt.
Knjiga inventur in bilanc.
Bilanciranje.
2. polletje.
Kartoteka v knjigovodstvu.
Trgovina na drobno. Blagajna. Dolžniki.
Kratek načrt primerov.
Temelji dvostavnega knjigovodstva.
Kontiranje.
Vknjiževanje na pamet.
Enomesečni načrt v dvostavnem knjigovodstvu brez bilance.
(3 šolske naloge v vsakem polletju.)
II.	razred, 5 ur na teden.
1. polletje.
Praktična izvedba enomesečnega poslovnega načrta po dvostavnem načinu.
Bilanciranje.
Dubiozne terjatve. Odpisi.
Zbiralni dnevnik.
Amerikansko knjigovodstvo.
Enomesečni načrt v amerikanskem knjigovodstvu. Inventura in bilanca javne trgovske družbe v amerikanskem dnevniku.
2. polletje.
Knjigovodstvo komisijske trgovine.
Knjigovodstvo delniške družbe.
Posebnosti enega in drugega.
Posebnosti tvorniškega knjigovodstva.
Kartotečno knjigovodstvo.
Moderni načini v praktičnem knjigovodstvu zadruge. Ponavljanje predelane tvarine.
(4 šolske naloge v vsakem polletju.)
III.
Korespondenca.
a)	Cilj pouka.
Cilj pouka korespondence je, usposobiti učence, da bodo mogli vršiti
1. vse poslovno dopisovanje na področju trgovske in bančne podjetnosti v čistem, gramatično pravilnem slovenskem jeziku ter v lepem slogu.
Zato mora pouk korespondence
2. utrditi in dopolniti učenčevo poznanje našega jezika in mu
3.	pokazati praktično zvezo korespondence s knjigovodstvom, trgovskim računstvom, trgovinstvom, trgovskim in meničnim pravom.
b)	Načrt.
I. razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Namen, pomen in razvoj trgovskega dopisovanja. Zunanja oblika in slogovne posebnosti trgovskega pisma.
Postopek z dohajajočimi in odhajajočimi pismi. Kratice.
Pisma o direktnem in indirektnem plačevanju. Prenos z računa na račun.
Zirovni promet pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
Čekovni promet s Poštno hranilnico.
Pisma in tiskovine v zvezi s tem prometom.
Pisma in kontoma dela v blagovni trgovini. Naročila: osebno, pismeno, telefonično, brzojavno. Izvršitev naročil: faktura, spremni list, povzetje, tovorni list, potrdilo o prejemu.
2. polletje.
Preklic naročila, reklamacije.
Opomini zaradi zakasnitve plačila. Odgovori.
Prošnje za odložitev plačila. Odgovori.
Poštni nalog.
Prošnje za informacije. Odgovori.
Ponudbe prodajalca na splošno. Obvezne in neobvezne ponudbe.
Povpraševanje kupcev.
Zaključnice.
(3 pismene naloge vsako polletje. Čim več domačih nalog.)
II. razred, 3 ure na teden.
1. polletje.
Ponovitev tvarine prejšnjega leta.
Menično dopisovanje: obvestila o tratah za lasten in tuj račun, remitiranje za lasten in tuj račun.
Nabava podpisa (akcepta), neposredna in posredna. Pošiljanje menic na tekoči račun in v vnovčevanje. Eskontiranje menic (prošnje za menični kredit, ugodni in neugodni odgovori, obračun eskonta).
Domiciliranje menic.
Akceptni kredit.
Vprašanja o podpisu trasanta, o akreditiranju tra-santa pri trasatu, o pomanjkljivosti žira, o prolongaciji roka, o amortizaciji, o kopijah, duplikatih, izgubljenih menicah, o meničnem jamstvu, o intervenciji, o adresatu po potrebi (nujna adresa), o protestu menic.
2. polletje.
Komisijski posli.
Naročila po posredovanju trgovskih potnikov. Špediterski posli.
Bančni posli: vloge in dvigi na žirovnih računih. Pošiljanje denarja v inozemstvo.
Devizni predpisi.
Vrednostni papirji: nakup in prodaja.
Tržna poročila.
Akreditivi.
Pisma v zvezi s tekočim računom.
Polnomočja in reference.
Okrožnice (trgovske in bančne).
Prošnje za službe.
Potrdila o službovanju.
Pisma na oblasti in zavode.
Reklama v trgovskem poslovanju.
Ekskurzije v bančne zavode.
(3 pismene šolske naloge v vsakem semestru. Čim več domačih nalog.)
Iv-
Trgovsko računstvo.
a)	Cilj pouka.
Usposobitev učencev v znanju
1. vseh važnih računov v blagovni trgovini s posebnim ozirom na trgovsko prakso ter
2. najvažnejših bančnih računov po uzancah naših domačih borz.
b)	Načrt.
I. razred, 4 ure na teden.
1. polletje.
Ponovitev računanja z neimenovanimi decimalnimi števili in navadnimi ulomki.
Okrajšano računanje.
Najvažnejše denarne, merske in utežne uzance Evrope in Severne Amerike. Metrske mere.
Računi s temi uzancami.
Računanje z imenovanimi števili s pomočjo italijanske praktike.
Sklepni račun. Enostavna in zložena regeldetrija. Družbeni račun.
Zmesni račun, enostavni in zloženi.
2. polletje.
Verižni račun.
Procentni račun od, na in v 100 s posebnim ozirom na trgovsko prakso.
Obrestni račun od, na in v 100 z obrestnimi števili. Navadni blagovni računi.
Enostavni dobavni račun in proračun.
Vaje v računanju na pamet.
(4 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
II. razred, 3 ure na teden.
1. polletje.
Ponovitev procentnih in obrestnih računov. Najvažnejše iz terminskih računov.
Dekurzivni računi obresti od obresti brez algebraj-skih obrazcev.
Diskontni račun na jugoslovanskih trgih. Kontokorentni račun z enojno in dvojno obrestno mero, ki se ne spreminja.
2. polletje.
Računanje novcev, kurzi novcev po uzancah naših domačih borz.
Najvažnejše v inozemskih meničnih računih na jugoslovanskem tržišču.
Najvažnejši kurzi na inozemskih tržiščih glede na jugoslovansko blago.
Temeljni računi za efekte po uzancah naših domačih borz.
Proračuni za blago in proračuni za prekomorska naročila.
Kalkulacije z režijskimi stroški.
Računi valute in paritete v ceni najvažnejših trgovskih predmetov (žito, sladkor, bombaž, les, kava).
Vaje v računanju na pamet.
(3 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
V.
Trgovsko in menično pravo.
a)	Cilj pouka.
Cilj pouka trgovskega in meničnega prava je:
1. seznaniti učence z glavnimi privatno - pravnimi predpisi, ki se tičejo trgovine in trgovinskih poslov;
2. prikazovati ob vsaki ugodni priliki veliki idealni pomen prava v državnem in družbenem življenju in tako
3. vzgajati učence v pravni zavesti.
b)	Načrt.
II.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Menično pravo: zgodovina in definicija menice.
Naš zakon od 29. novembra 1928.
Menična sposobnost.
Bistveni in nebistveni deli menice.
Takse.
Indosament: popolni in slepi, pravi in pooblastilni, rekta, brez stroškov in brez jamstva.
Pravna dejstva indosamenta.
Akcept: predložitev menice zaradi akceptiranja, oblika akcepta in njegova pravna dejstva, posredovanje pri akceptu.
Aval, njegova oblika in njegova pravna dejstva.
Prenehanje meničnih pravic in obvez.
Plačilo menice.
Menična tožba.
Protest.
Regres.
Zamuda. Zastaranje. Intervencija.
Duplikati, kopije.
Nepristna in predrugačena menica.
Amortizacija menice.
2.	polletje.
Trgovsko pravo: osebe v pravu.
Trgovec. Poslovna trgovčeva sposobnost. Mladoletniki. Poročene žene.
Firma.
Nelojalna konkurenca.
Trgovske knjige.
Združbe in družbe.
Javna družba. Družbena pogodba in firma družbe. Odgovornost družabnikov. Njihova medsebojna razmerja. Prenehanje.
Komanditna družba. Vrste družabnikov in njihova odgovornost. Družbena pogodba in firma družbe. Medsebojno razmerje družabnikov. Prenehanje družbe.
Delniška družba. Ustanovitev družbe in firma družbe. Delnice. Organi družbe. Njihova odgovornost. Prenehanje družbe.
Komanditna družba na delnice. Vrsta družabnikov in njihova odgovornost. Firma družbe. Organi družbe. Prenehanje družbe.
Družba z omejeno zavezo. Firma. Odgovornost družabnikov. Poslovodje. Nadzorni odbor. Skupščina družabnikov. Prenehanje.
Prigodne in tihe trgovske družbe.
Zadruge. Ustanovitev. Firma. Odgovornost zadrugar-jev. Organi zadruge. Razdelitev zadrug z ozirom na jamstvo in delo. Prenehanje.
Trgovski register.
Trgovsko osebje s posebnim ozirom na zakon o obrtih.
Pomožni trgovski obrti: senzal, komisionar, agent, špediter, prevoznik.
Trgovski posli: pojem, razdelitev, splošne odredbe, zastavna pravica in pridržna pravica, trgovske pogodbe, sklepanje in izvršitev pogodb ter posledice neizvršitve.
Kup in prodaja. Soglasnost pogodb.
Blago. Cena.
Prodajalčeve in kupčeve obveznosti.
Vrste kupa: na poizkušnjo, za poizkušnjo, po vzorcu, počez, na up, na predplačilo, proti plačilu v gotovini, obročno plačevanje.
Konkurz. Pojem in pogoji za otvoritev konkurza. Upravitelj konkurzne mase. Vnovčevanje konkurzne mase. Ugotovitev aktiv in pasiv ter izplačilno delo.
Prisilna poravnava v konkurzu. Prisilna poravnava izven konkurza.
Zaključitev konkurza.
Trgovska sodna oblast.
VI.
Gospodarsko zemljepisje.
a)	Cilj pouka.
Pri pouku gospodarskega zemljepisja naj bi dijak spoznal
1. svetovno produkcijo;
2. svetovni promet in svetovno trgovino;
3. produkcijske, prometne in trgovske prilike v kraljevini Jugoslaviji in
4. v sosednih ter vseh važnejših državah sveta;
5. geografske osnove za razvoj gospodarstva posameznih držav ter
6. geografske osnove za razvoj svetovnega gospodarstva.
b)	Načrt.
I.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Pojem geografije, predvsem ekonomske geografije.
Najvažnejši podatki iz matematične in fizične geografije: zemlja kot nebesno telo, orientacija, o gibanju
zemlje in posledice, lokalni čas, koledar, zemljevidi, kopna zemlja, voda jezer, morje, zrak.
Rastlinstvo, živalstvo in rudarstvo.
Človeštvo: število in razdelitev človeštva, rase in narodi, svetovni jeziki, religije, kulturne stopnje, državne oblike, kolonije.
Promet in prometna sredstva.
Zunanja trgovina.
2.	polletje.
Kraljevina Jugoslavija: geografski in svetski položaj, meje, velikost, sestavni deli, vertikalna izobrazba, vodovje, posebno Jadransko morje, klima, prebivalstvo, kraji, ustava, kmetijstvo, rudarstvo, industrija, promet, notranja in zunanja trgovina.
Italija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija; njihova velikost, vertikalna in horizontalna izobrazba, prebivalstvo, gospodarski položaj, prometni in trgovski od-nošaji z ozirom na Jugoslavijo.
II.	razred, 3 ure na teden.
1. polletje.
Države srednje, zahodne in severne Evrope in njihove kolonije.
Najvažnejše splošne gospodarske okolnosti teh držav in gospodarski proizvodi, ki so važni za svetovno trgovino.
2. polletje.
Države vzhodne Evrope.
Samostojne izvenevropske države glede na najvažnejše splošne gospodarske okolnosti.
Gospodarski proizvodi, ki so važni za svetovno trgovino.
VII.
Zgodovina trgovine, obča in nacionalna.
a)	Cilj pouka.
Cilj pouka zgodovine trgovine je
1.	spoznanje velikih gospodarskih in trgovskih po-kretov na temelju konkretnih primerov, zajetih v splošni in kulturni zgodovini vseh dob;
2.	spoznanje splošnega razvoja človeka in njegovega dela, posebno glede na materialne razmere v trgovini.
b)	Načrt.
I.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Namen zgodovine.
Razdelitev zgodovine: a) splošna-narodna, b) politična, kulturna (v ožjem smislu), gospodarsko trgovska,
c)	po dobah.
Predzgodovinska doba, ljudske rase in njihova razprostranjenost.
Pračlovek v kameni, bakreni, bronasti in železni dobi kot lovec, ribič, nomad; začetki poljedelstva, industrije in trgovine.
Gospodarstvo in trgovina staro orientalske dobe v Egiptu, Mezopotamiji, Feniciji, Judeji, Perziji, Indiji, Kartagini.
Egejska in grška kultura in trgovska zgodovina v pregledu.
Grške kolonije, grško-perzijske vojne kot boj ekonomsko kulturnih vplivov vzhoda in zahoda.
Aleksander Veliki in njegov vpliv na gospodarsko trgovske prilike.
Glavni momenti iz politične in ekonomsko-trgovske zgodovine Rima kot svetovnega centra.
2. polletje.
Bizantinsko cesarstvo kot nov svetovni trgovski center. Justinijan.
Mohamed. Kultura in trgovina Arabcev v Aziji, Afriki in Evropi.
Fevdalna ureditev v Evropi.
Germani, novi nosilci zgodovine v Evropi.
Karel Veliki.
Slovani v svetovni zgodovini.
Začetek zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vpliv križarskih vojn na industrijo in trgovino.
Razvoj samostojnih mest v Italiji, Franciji in Nemčiji (Hansa) in njihov pomen za razvoj trgovine.
II.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Novi in najnovejši vek.
Izumi in velika odkritja v XV., XVI. in XVII. stol.
Odkritje Amerike in njen pomen za kulturo in trgovino.
Evropske kolonije. Portugalska. Španija. Iberski kolonialni sistem.
Anglija. Cromwel, posledice revolucije 1. 1688.
Holandska. Trgovske družbe — kompanije.
Francoska. Ludovik XIII., Richelieu, Mazarin.
Zgradba absolutizma. Ludovik XIV.
Colbert, merkantilizem.
Ludovik XV. in duhovni pokret.
Ludovik XVI. Fiziokrati.
Velika francoska revolucija.
Borba Severne Amerike za samostojnost.
Glavni momenti iz splošne ekonomske trgovske zgodovine v Nemčiji, Rusiji, Avstriji v XVI., XVII. in XVIII. stoletju.
Napoleonova doba.
Veliki kongres leta 1815.
Glavni momenti splošne zgodovine po njem do svetovne vojne.
Borba narodov za ustavo in stremljenje za zedinjenjem plemen ene nacije: Italija, Nemčija, Jugoslavija.
2. polletje.
Anglija v Aziji, Afriki, Okeaniji.
Veliki kulturni in ekonomski razvoj Severne Amerike in Japonske.
Delavsko vprašanje.
Svetovna vojna — borba raznih kulturnih, ekonomskih in političnih (imperialističnih) interesov.
Pregled zgodovine po vojni do današnjih dni.
VIII.
Blagoznanstvo s tehnologijo. a) Cilj pouka.
Cilj pouka blagoznanstva je, posredovati učencu spoznanje
1. najvažnejših surovin iz živalskega, rastlinskega in rudninskega področja,
2.	njihovo	najvažnejše označevanje,
3.	njihova	nahajališča,
4.	njihovo	proizvajanje,
5.	njihov pomen za trgovino	in	uporabo.
Cilj tehnologije pa je, posredovati učencu
1. poznanje kemije, kolikor je potrebna za razumevanje kemične sestave in predelave surovin ter
2. poznanje kemičnega in mehanično-tehničnega načina proizvajanja najvažnejših polizdelkov in izdelkov.
b)	Načrt.
I.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Razdelitev blaga v skupine z ozirom na njihov pri-rodni izvor.
Ponovitev anorganske kemije.
Razdelitev blaga po kemični sestavi.
Anorgansko blago.
Kovine-metali in rude ter njihovi produkti.
Kovinske zmesi, brusila in gladila.
Dragulji.
Zidarsko blago in štukatura.
Surovine kemične industrije in kemični produkti.
2. polletje.
Steklo.
Lončevina.
Pisalno in risalno blago.
Rudninska goriva in svetila.
1. polletje.
Organsko blago.
Rastlinske življenjske potrebščine.
Živalske življenjske potrebščine.
Alkoholne pijače, masti in olja.
Proizvodnja sladkorja.
2. polletje.
Eterna olja.
Elastični gumiji, balzami, smole.
Les.
Rastlinske in živalske barve.
Izdelki iz živalske kože.
Preja in tkanina.
Začimbe.
Organske strugarske surovine.
Proučavanje najvažnejših falzifikatov blaga. Način spoznavanja falzifikatov blaga.
Spoznavanje škodljivega blaga.
Načini varovanja blaga in izdelkov.
IX.
Slovenski jezik.
a)	Cilj pouka.
Pouk slovenskega jezika naj
1. usposobi učence za pravilno in lepo ustno in pismeno izražanje;
2.	seznani	naj jih	s pomočjo	navajanja k čitanju
z najvažnejšimi	kulturnimi	pojavi v slovenskem
slovstvu;
3.	seznani	naj jih na ta način	predvsem z deli najboljših	novejših	slovenskih	— in slovanskih —
pripovednikov in pesnikov.
b)	Načrt.
I.	razred, 3 ure na teden.
1.	polletje.
Ponovitev sintakse.
Stavkovi členi.
Najvažnejše tujke, posebno za trgovski svet.
Branje del v prozi in poeziji.
2.	polletje.
Uporaba ločil v stavku.
Tujke.
Vaje v branju del proze in poezije.
Študij vsebine in oblike umetniških del slovenske literature v zvezi s teorijo književnosti.
(3 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
II.	razred, 3 ure na teden.
1. polletje.
Ločila v stavku.
Glavni podatki o najvažnejših književnih pojavih v slovenskem jeziku do Prešerna.
Življenjepisi najboljših književnikov do Prešerna.
2. polletje.
Pregled in vrste poezije.
Glavni podatki o najvažnejših književnih pojavih v slovenskem jeziku od Prešerna do danes.
Življenjepisi najboljših književnikov od Prešerna do danes.
(3 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
X.
Srbskohrvatski jezik.
a)	Cilj pouka.
Pouk srbohrvaščine naj
1. seznani učence z jezikom, gramatiko in književnostjo, tako da bodo mogli
2. uporabljati pridobljeno znanje lahko in hitro v korespondenci (v latinski in cirilski pisavi).
b)	Načrt.
I.	razred, 2 uri na teden.
1.	polletje.
Spoznavanje oblik in dopolnjevanje sintakse v zvezi z branjem in pismenimi izdelki.
Branje del v prozi in poeziji iz čitanke v zvezi s slovničnim in estetskim tolmačenjem.
2.	polletje.
Na prebranih delih ponavljati in razširiti poznanje slovnice in skladnje.
Opozarjati učence na razlike med srbskohrvatskim in slovenskim jezikom.
Najvažnejši pojmi iz teorije književnosti.
Literarna zgodovina do Vuka Karadžiča in Ljudevita Gaja, posebej pa do Prešerna v slovenski literaturi.
Za domače čtivo novejši pripovedniki in pesniki jugoslovanske književnosti.
(3 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
II.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Ponovitev slovnice in skladnje.
Pregled književnosti od Vuka Karadžiča in Ljudevita Gaja do najnovejše dobe v glavnih potezah.
Branje sestavkov iz del najvažnejših jugoslovanskih piscev.
Učenje pesmi na pamet, deklamacije in recitacije.
2. polletje.
Pregled sodobne jugoslovanske literarne zgodovine do vojne in po njej.
Branje pesnikov in pripovednikov — sodobnih pisateljev.
Ponovitev slovnice, estetska analiza pesmi.
Recitacije.
(3 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
XI.
Nemški jezik.
a)	Cilj pouka.
Pouk nemščine naj bi učencem omogočil, da bi po končani šoli
1. gramatsko in praktično obvladali nemški jezik, tako da bi ga mogli
2. uporabljati ustno in pismeno.
b)	Načrt.
I. razred, 5 ur na teden.
1. polletje.
Učenci se morajo naučiti dobrega branja in pisanja v gotici in latinici.
Ob čtivu predelati slovnico: člen, samostalnik, glagol.
Pravilni in nepravilni glagoli.
Učenje na pamet krajših pesmi, manjših pripovesti
i.	t. d.
Lahka konverzacija v nemškem jeziku iz predelane snovi.
2. polletje.
Branje težjih sestavkov splošne vsebine iz čitanke s slovnično analizo.
Konverzacija in obnavljanje prebranega čtiva.
Pridevniki, zaimki, števniki, prislovi in predlogi.
Prevajanje iz nemščine v slovenščino.
Diktiranje nemških tekstov.
(4 pismene šolske naloge v vsakem polletju.)
II. razred, 5 ur na teden.
1. polletje.
Branje težjih, predvsem trgovsko-strokovnih sestavkov, učenje na pamet.
Enkrat na teden lastni sestavki (opisovanje lastnega doživljanja, obnavljanje prebrane knjige itd.); pri tem tolmačiti napake in voditi konverzacijo.
Ponoviti vso gramatiko iz I. razreda, posebno samostalnike, pridevnike, in vse krepke in nepravilne glagole.
Glavne stvari iz nemške sintakse.
Korespondenca: vsa izplačilna pisma, oferte, naročila in izvršitve naročil.
2. polletje.
Nadaljevanje dela prvega polletja.
Po možnosti uporabiti pri branju kakšno strokovno nemško revijo ali dnevnik ter voditi konverzacijo o splošnih in strokovnih svetovnih dogodkih.
Nemška literatura.
Prevajanje z materinega jezika v nemški jezik. Korespondenca: opomini (urgence), pritožbe (reklamacije), informacije, prošnje za službe, po možnosti še nekaj meničnih pisem.
Prevodi pisem iz materinega jezika v nemški jezik. (2 šolski jezikovni in po 2 šolski korespondenčni nalogi.)
XII.
Lepopis.
a) Cilj pouka.
Cilj pouka lepopisja je
1. naučiti učence lepega in čitljivega pisanja;
2. naučiti jih uporabe rond in rediš peresa.
b)	Načrt.
I.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Poševno pisanje latinice in cirilice v eni črti.
Črke v genetskem redu.
Številke.
2. polletje.
Pisanje z rond peresom v posebne zvezke s peresi št. 3, najprej male črke, za tem velike, nato tekst, ali pisanje z rediš peresom 1 mm in l'/s mm.
(3 pismene šolske naloge v vsakem šolskem polletju.)
XIII.
Stenografija.
a)	Cilj pouka.
Pouk stenografije naj bi toliko usposobil učence v stenografiji, da bi mogli
1. popolno in zanesljivo pisati do 200 zlogov diktata v minuti ter da bi mogli
2. pravilno in brez težav prevesti (dešifrirati) svoje stenograme v navadno pisavo — rokopis ali strojepis.
b) Načrt.
1. polletje.
Liniatura in abeceda.
Označevanje samoglasnikov.
Spajanje soglasnikov.
Zbliževanje.
Vpletanje.
Spajanje. Neposredno spajanje.
Izpuščanje soglasnikov in samoglasnikov. Najnavadnejši samoznaki zaporedoma vsako uro počenši od vokalizacije.
Po predelani vokalizaciji krajši diktati posameznih besed in krajših stavkov z uporabljanjem samoznakov. Dešifriranje in korigiranje.
Predlogi, prislovi.
2. polletje.
Pomožni glagoli.
Okrajšave za nekatere glagole, ki se v diktatu in govoru večkrat slišijo.
Števniki.
Zaimki: osebni, svojilni, kazalni, vprašalni, nedoločni. Vsako uro samoznaki.
Vezniki in medmeti.
Samoznaki za trgovske izraze.
Predložniki zloženih in tujih besedi.
Vaje v pisanju neskrajšanega stenograma z uporabo samoznakov.
Diktati trgovskih pisem do 120 zlogov v minuti.
(3 pismene šolske naloge v polletju, domače vaje čim bolj pogosto.)
II.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Skrajševanje stavkov.
Vrste krajšanja (začetno, srednje, razne kombinacije mešanega krajšanja).
Nepravilno krajšanje in opuščanje besed.
Diktati trgovskih pisem in lažjih gospodarskih tekstov do 180 zlogov v minuti, dešifriranje in korigiranje.
Kratek pregled zgodovine stenografije od najstarejših časov do danes, s posebnim ozirom na važnost stenografije pri Jugoslovanih (po diktatu).
Diktati.
2.	polletje.
Nemška stenografija.
Abeceda.
Vokalizacija, predlogi in prislovi, pomožni glagoli, zaimki, števniki.
Diktati trgovskih pisem do 120 zlogov v minuti. Vsako uro samoznaki.
(3 pismene šolske naloge v polletju, čim pogosteje domače vaje.)
XIV.
Strojepisje.
a) Cilj pouka.
Cilj pouka je, usposobiti učence v veščem in sigurnem pisanju na stroje raznih tipov.
b)	Načrt.
II.	razred, 2 uri na teden.
1. polletje.
Razlaga pisalnih strojev in strojepisja.
Kako se pri pisanju sedi, kako se vloži papir in vsa druga potrebna navodila.
Vaje z desetimi prsti.
Pisanje besed in stavkov, številk, podčrtavanje. Trgovski izrazi.
2. polletje.
Pisanje trgovskih pisem.
Prepisovanje gospodarskih tekstov.
Dešifriranje stenograma.
Razlaga raznih razmnoževalnih in računskih strojev. Praktično delo na teh strojih.
KAZALO
Stran
Šolski odbor...........................................................3
I. Uprava.......................................................... 4
II. Organizacija šole:
A. Občni načrt...................................................4
B. Neobvezni predmeti............................................5
III. Profesorski zbor................................................6
IV. Letopis za 1938/1940 ............................................8
V. Učbeniki.........................................................16
VI. Slovenske šolske naloge.........................................17
VII. Zbirke učil in knjižnice........................................19
VIII. Zajednica »Šola in dom«.........................................20
IX. Dijaška združenja...............................................20
X. Šolski sklad in zajednica	za varčevanje in kredit ...	23
XI. Ustanove in nagrade.............................................23
XII. Ekskurzije......................................................24
XIII. Zdravstveno stanje učencev(k)...................................26
XIV. Redovanje dijakov(inj)...........................................27
XV. Završni izpit v juniju 1940	  34
XVI. Statistika dijakov(inj)..........................................42
XVII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1940/41
A. Popravni in razredni	izpiti................................44
B. Vpisovanje	v I. razred....................................44
C. Vpis v II.	razred.........................................46
D. Ukovina......................................................46
Podrobni učni	načrt................................................47