61. številka. Ljubljana, sredo 15. marca. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja \snk (Jan, izvzemši ponedeljke in dneve po prnztiicih, ter velja po pošti prejeman za a v s t r o - o ge r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 #ld. za četrt leta 4 ghl. — Za I,j ubijano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanju na • dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje da 11'tiri.Htopne petit-vrste «> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši žt. 25—20 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Koltnanovej hiši.
Ogri in federalizem.
Zadnje dni na jedenkrnt dva oficijozna ogerska žurnala govorita prijazno o federalizmu ,,Ellenoru, glasilo ministra Tisze dunajskim psevdo-liberalcem v lico pove v posebnem članku: „nri se federalizma s katerim vi strašite, nič ne bojimo. Tak federalizem uže mi imamo, kajti'kar Ćehi, l'oljaki, Slovenci in Dalmatinci zahtevajo, nij niti za dlako več, da še menj, kar ima uže pri nas Hrvatska". Tako „Ellenor", ki je prej Tiszin organ bil in gotovo še sedaj njegovo misli piše.
Pa še drugo ogersko glasilo, vladnim krogom najbližjega grofa Bethlena „Correspondanee hongroise" v št. od 10. t. m. o istem predmetu prinaša iz peresa grofa B. članek, iz katerega sledeče:
„V obče se v tujem svetu misli, da bi se dualizem ne mogel zložiti z ustanovljenjem tacega upravnega zistema, kateri bi narejal koncesije federalizmu t. j., kateri bi zadovolil že\jam Čehov in Slovencev avstrijskih. Vsako krat, kadar avstrijski Nemci zaslišijo žejje avstrijskih Slovanov, ograjajo se brzo s tem, češ, da se dualizem ne sklada s federalizmom, pristavljaje, da bi ostvarjenje želj avstrijskih Slovanov našlo živo opozicijo v Ogerskej. Dozdaj mi nijsmo temu ugovarjali iz dveh uzrokov, prvič se nečemo mešati v sosedove posle, drugič, ker res pomagati nijsmo hoteli, da se federalizem uvaja. A denes ko vidimo Schmerlinga in Leo Tinina proti nam liirana, hočemo zvezanim pravo istino povedati".
„Mej federalizmom in federalizmom je razloček, kakor mej piščalko in piščalko. Federalizem grofa Thuna, ki bi bil samo absolutna vladavina ublažena s centralno upravo
Mstek.
Knez Andrej Bogoljubski.
(Po Kostomarovu spisal J. Steklasa.) (Konec.)
Iz vsega se vidi, da je bila tudi v llo-stovu stranka večjidel iz bojarjev, ki so mrzili mesto Vladimir in hrepeneli za vlado in prvenstvom nad vso zemljo, ali nijso mogli zadobiti si ljubezen naroda, ter ga za soboj voditi. V samem Itostovu so prebivalci povezali bojarje, ter je oddali Vsevolodu. Potem, ko je bila po zmagi nad lijezanei raztepena stranka rostovskih bojarjev, sovražnih Vsevolodu, ostal je Kostov miren. Vsevolod je vladal dolgo (do 1. 1212), ter v mnogem nasledil Andreja v politiki, vendar pa je ravnal s svojimi podložnimi z mnogo večjo umere-nostjo in mehkostjo. V rostovsko-suzdaljskej zemlji bil je on v obče ljubljen od naroda.
našel bi proti sebi Magjara, Hrvata, Čeha in Slovenca."
„Kaj torej hočejo Čehi? Ko bi jim hoteli Avstrijci toliko avtonomije kolikor je Ogerska odstopila Hrvatom, in ko bi dali Slovencem one svobode, katere je Ogerska odstopila Srbom in II u ni u n o m usvojevavši zakon o posebnih pravicah narodnosti, zadobilo bi fedoralistično načelo popolno zadovoljštino. Zakaj bi se Ogerska bala ustanovljenja tacega reda.
„Mi smo ukrenili s Hrvati ugovor, vsled katerega imajo oni svojo narodno hrvatsko vlado, ki je odgovorna zboru hrvatskemu; Hrvatje so gospodarji v svojem domu. Večina Itumunov v Ogerskej je mirna. Samo nekateri Srbi iz granice so intransigenti."
„Naj avstrijski Nemci prestanejo uvera-vati Evropo, da smo mi Magjari neprijatelji federalizma. Federalizem grof Thuna je absolutizem. Federalizem C e h o v in avstrijskih Slovanov je samouprava. To poslednjo obliko federalizma bi mi v 0<>er-skej sprejeli. Mi hočemo, da se avstrijski Nemci ne poslužujejo imena Ogerske, kadar svojo gospodo-željnost na mislih imajo in nam pripisujejo tendence, katere so nam tuje".
Tako govore magjarski glasovi sedaj iznenada! To ima svoj skriti pomen, za nas Slovane dober. Pamtiti nam je treba, da so baš Magjari Ilohenvvarta strmoglaviti pomogli. Torej od tačas so se premislili uže vse drugače. To bode imelo na višje kroge velik vpliv.
Pa še jedno! Kakor iz teh dveh važnih citatov razvidno smo mi Slovenci tudi uže faktor s katerim celo magjarski politiki računajo, mi Slovenci, katerih pred 20 leti Evropa skoraj ni po imenu nij poznala! !" Ne vdajmo se.
V oduošajih z Novgorodom inal je upotrebiti vse okolnosti, da obdrži svoje prvenstvo nad njim. Ali on je popuščal No\gorodeem v slučaju skrajnega upora od njihove strani, in vselej se je pokazal, da uvažije novgorodsko voljo. Čudno pa je pri vsem lem, da je moral Vsevolod v oduošajih z Novgorodom upo-trebiti kruta sredstva ne po Svojem nagibu, nego po želji družine. Tako st je dogodilo, ko je on, nesporazumevši se 2 Novgorodci, oblegel Toržok, ali uže gotov bil, popustiti in pomiriti se, da je družina kričahu ,,Knez, mi nijsmo semkaj prišli, da se celujeiuo," in Toržok je bil vzet in sožgan. Po minzih primerih je vidno, da misel o podjarmijo nji Novgo-roda nij bila jedina knezov, neg^ vse ro-stovsko-suzdaljske zemljo, in vslei\ tega so kasneje Novgorodci s tako jezo vojevali, ne samo s knezi, nego v obče s Suzdal)'i, ter je mrzili še celo potem, ko so Be z ujihovimi knezi pomirili.   Na drugoj strani pa* jo Vse-
Boj pruskih Poljakov za svojo narodnost.
7. t. m. je v pruskej poslanskej zbornici bil predlog postave na dnevnem redu, kateri določuje naj bi bil nemški jezik jedini poslovni jezik v vseh uradih. Ta novo-postava obrača svojo ostrino posebno zoper 1'oljake v Poznanjskem. Ti pak so tudi čutili, da gre tukaj njihovoj narodnsti, pravicam njihovega slovanskega jezika in poljski poslanci so vstajali zaporedom in bičali nemško silovitost, nemško brutalnost,, ki se v tem predlogu tudi in zopet pokazuje.
Poslanec Liskovski je rekel: Ta postava je jeden del zavednega velicega uničevalnega boja zoper poljsko narodnost. Ali ne mislite Nemci, da vam bode od denes naprej Še mogoče poljsko Poznanjce ponemčiti, drugače, če poljskim otrokom jezike pulite. V imenu narodnega prava in človeškega dostojanstva, moramo zoper takovo politično brutalnost, kakor jo ta postava izreka prote-stovati!
Poslanec Lubienski: V najnovejšem času, posebno pak po zadnjem francoskem ratu se vidi (mej Nemci) vedno bolj brezobzirna namera, vsem narodnim nenemškiin elementom v državi končni račun narediti, jim solistično v imenu nemške ideje konec narediti. O moralnosti te ideje pač nij treba ni besede govoriti. Ali to, da se hoče ne kej narodnosti, katera je bila proti svojej volji v kako državo privezana, narodno smrt napovedati ali dekretirati, je pač ravno tista logika kakor če so so v srednjem veku žgalne gro 111 a de smatrale za očiščenjsko sredstvo krivoverstva. To moralo, katero vi (Nemci) nazivljate z imenom jezuitizmar nahajate pri voditeljih svoje notranje politike,.
volod obdržal prvenstvo nad rjezanskimi knezi, a 1. 1208, okoristivši se neredom v rjezan-skej zemlji, posadil tam na prestol svojega sina Jaroslava. Ali ker so s tem knezom Suzdaljci poplavili rjezansko zemljo, ter vzeli v roke vso upravo, postali so Itjczanci, ki so poprej sami izdali Vsevolodu svojo kneze in dobrovoljno izbrali Jaroslava, v vsakem obziru nestrpljivi, pobunili vso zemljo ukovali Suzdaljce, ter je zaprli v klete, kjer jih je mnogo poginilo. Vsled tega Vsevolod nij bil v stanu, zadržati rjezansko zemljo za sebe.
Knez Vsevolod si je znal pridobiti pa tudi v južnej Itusiji veliko važnost; miril je prepirajoče se južiio-rusku kneze in še celo v oddaljeuej Galiciji se mu je podvrgel jeden knez. Po smrti Vsevolodovej je bil nastal kratek prepir, prouzročen po Novgorodcik. Ali 1. 1219, po smrti starejega sina Vsevolo-dovega, Konstantina, postal je v Vladimiru knezom drugi sin njegov Jurij,   in rostovsko-
kolikor se obrača proti nenemškim narodnostim v državi. Mi smo slabi vi ste močni. Moč jo pa (pri Nemcih) nad pravico, inče jedenkrat vodjem vaše politike na misel pride naših glav zahtevati, ne bi nam nič drnzega ostala nego z indijansko resignacijo izročiti jih skalpiranju. Ali menite pa, da boste kaj pridobili s tem če nas uničite." Potem govornik razklada, da bodo Rusi če jim kedaj vojna na misel pride ravno tako lehko v državo prišli če so v Poznanji Poljaki ali novi Nemci. „Sicer pa le ravnajte tako neusmiljeno z druzimi narodnostimi, to bode našlo odmev povsod kjer Nemci zunaj te države stanujejo; vaša brezobzirnost do družili narodov vam ne prinese blagoslova."
Postava je bila potem izročena posebnemu odseku v preudarek. Ob svojem času hočemo poročati kaj bode iz nje. Denes pak smo to stvar na tem mestu omenili, da naši slovenski bralci vidijo, da Nemec povsod jednako — politizira. — —
Jugoslovansko bojišče.
I* Spfjeta 18. marca. [Izv. telegram.] (Za zadnjo številko »Slovenskemu Narodu" prepozno došlo.) Denes je bil Ljubibratić s svojim štabom in hollandsko gospodičino Mar-kus (ki je za Ilercegovincc vso svoje ogromno dohodke žrtvovala) v Senj pripeljan od 00 avstrijskih vojakov. Velika avstrijska vojska mu je nasproti šla. A prebivalstvo je demonstriralo, in velika množica ga je pričakovala, notabilitete na čelu. Klici „živio" so orili in iz možnarjev so je streljalo. Avstrijski vojaki so z nasajenimi bajoneti branili dalmatinskemu prebivalstvu spremiti Ljubibratiča v avstrijski zapor. Čitalnica je razobesila svojo zastavo. Ljubibratie je zahteval od c. kr. okrajnega glavarja, naj mu dovoli advokata, da bode on dokazal, da o ga vojaki avstrijski prijeli — na turškej zemlji.
fm'rtr.if-o mesto zahteva 0(1 štajerskega deželnega zbora, naj pomnoži^njegove poslance v deželnem zboru. Kaj pa pomnoženje slo-venje-štajerskih poslancev, katero je dr. Do-mirikuš uže lani utemclil.
Tudi v ft<rfitn*t i st deželnem zboruje velik „štrajk" nastal ! V seji 13> marca je čital poslanec dr. Monti izjavo, katera pravi: Ker se predsednik Ljubiša nasproti očitanju da je prejel nezalužene denarje pri oddaji dalmatinskih železnic, nij opravičil, ost i nej o Monti in njegovi tovariši tako dolgo neude leženi pri sejali, dokler deželnega zbora ne vodi podpredsednik ali tak predsednik, ki ga krona postavi. Hrup, in seja je bila končana! Več, kadar pridejo poročila.
Naša ct'.tr4ffca je 12. t. m. obedovala pri stolu angleške kraljevske familije v AVindsoru.
4j*w9 0ffovsC;» knez nij poklical svojih podložnikov iz vrst horcegovinskih vstašev. Torej je bilo potovanje Rodiecvo popolnem nevspešno, in veselje turško-judovskih no vin je imelo kratko življenje.
MlttBtt9a<i?*k<<i zbornica je odložena do 22. t. m., potom ko je sprejela postavo o tem, da se vzame IG milijonov za dopolnenje vojske.
Okolo 300 frflwcoi'V/ft republikanskih poslancev in senatorjev jo imelo 13. inarca shod, v katerem so sklenili zahtevati, da se odpravijo oni uradniki iz uprave, • kateri so proti republiki delali; kar se pa novega mini-sterstva tiče, hoče stranka brez zaupanja in brez nezaupanja čakati njegovih dejanj. Victor Hugo bode v senatu, Raspail v zbornici anme stijo za koniunarde zahteval.
Politični razgled.
Notranje «lc»*«*le.
V Ljubljani 14. marca. nunnjslfca „Wiener Zeitung" od ne •delje deraentira, da nij res raznesena novica, da je nek oficir zarad tega zaprt bil, kar bi bil francoskemu poslanstvu neke vojaško-diplomatične papirje prodal, potrjuje pa, da je dotični oficir res zaprt bil. Graška ,,Tagcs-post" pravi, da ne francosko, pač pa rusko poslanstvo bi bilo dotične skrivnosti kupilo.
Dopisi.
ffK EjtflftVll H%si«\ 14. marca. [Izvirni dopis.] Kakor lani, se bode tudi letos narodna stranka volitve v mestni zbor udeležila. Dognano je dovolj, da jo več let prakticirana pasivna politika nam bila v škodo Pride čas, ko mora večina v mestnem zastopu zopet narodna biti, v kateraj bodo domačini menj za Prusijo politikovalni, a bolj vneti in delajoči za blagost mestno. Istina je, da je naš boj težaven, ker se bojujemo z nejedna-cimi orožji.
Da se vsi c. k. komandiram za nemšku-tarske kandidate pobrinejo, to je razumljivo a boli nas, ko vidimo in čutimo, da nam tudi služabniki privatnih zavodov, na pr. južne železnice — največjega privatnega zavoda nasprotujejo. — Da, ovi borijo se pri vseh volitvah z nami, pridejo vselej „in corpote na volišče, ftalibog, ka se mej njimi tudi na
hajajo možje iz našega naroda. Na kolodvoru pak so vsi višji uradniki tujci, oholi Nemci, kateri se bratijo s kolovodji neinškutarske stranke in njih nove zaveznike Turke. Ta klika je nemškutarjem dobro došla, vsaj če nje načelnika kandidirajo v mestni zastop in prodore pri volitvah, prodero ž njim vred po-s avljeni drugi kandidatje. Železničarjev nij malo, ki imajo volilno pravo, a odvisni nijso men j, kakor „c. kr.," kar višji želi, stori de-votno podložni, in tako se zgodi, da za načelnikom postaje, g. Ilabitom, in njegovim tovarišem vse v ogenj biti — nobeden nema poguma, se svojemu predpostavljenemu zameriti. To je terorizem, kateri se tako daleč proteže, da celo na postajah zunnj Ljubljane nameščeni službeniki, katerim se volilni listi na dom pošiljajo in ki nemajo nobene ali vsaj zelo dvomljivo volilno pravo, ne upajo se voliti, se ve da, v nemčurskem smislu, odtegniti. K«lo bode našim nemčurjem odrekel pre-kanjenost. Da! izvrstni računarji so.
A škandal je, da se služahiifki društva, katero svojo blagajnice z ogromnimi svotami naše slovenske dežele polni, tako strastno proti nam narodnim domačinom postopajo. — Stvar nij malovažna. V prve je žaljen naš narodni čut, in v drugo trpi ljubljansko prebivalstvo faktično škodo, ker s pripomočjo teh železničarjev so v razne zastopo ljudjo voljeni, kateri se za vse kaj drnzega brigajo, nego bi bilo potrebno. Ne bi bilo odveč, ko bi se slovenska politična in druga društva na generalno direkcijo južne železnice obrnila, da zabrani dotičnim gospodom, na postaji Ljubljanskej se odslej jedna-cih agitacij udeležiti. Kdor voli, voli naj za-se, a ne terorizira družili. — Tudi bi bila prošnja, na mestu nastaviti drnzega načelnika postajo, in take uradnike, ki so zmožni jezika, katerega naš narod govori. Da so nam tujci, kateri deželnega jezika ne umejo na kvar, nij treba dokazovati. Generalna direkcija nij politična, ny prusijanska, ona bode našej prošnji ustregla. Na tako pritožbo, oziroma prošnjo dalo bodo ravnateljstvo gotovo povoljni odgovor, kar se jo nadejati temveč, kor je ovo v očigled, da je naše prizadetje v državi „ravnopravnosti vseh narodov" popolnem opravičeno — v sličnih slučajih dejansko pokazalo, da nain hoče ustreči, ter pravično biti.
Je ]4.r&lt«kKtl iu«ksti* 13. marca [Izv. dop.] Naše mesto se je začelo odlikovati v narodnem in v društvenem življenji. Oziroma
Buzdaljska zemlja je bila rešena vseh knežev-skih prepirov do same tatarske navale. Treba je spomniti, da je v tej zemlji vladalo na jedenkrat več knezov, bratov in bratrancev Jurja, ali so vsi jednako dobro knožili. Vsi so zemljo upravljali z narodom in sama njihova vlast je odvisila od naroda. Ko je Vsevolod razdelil oddole mej svoje sine in Jaro-slavu dal Perejaslavlj-Zaljeski, prišel je le-ta v to mesto, poklical narod v cerkev sv. Spasa, ter spregovoril: „Bratje Perejaslavci! Oče moj je odšel k bogu, vas je dal moni, a mene je dal vam v roke. Kažite, bratje, želite-li mene imeti za vašega kneza V" Perojaslavci so odgovorili: „Prav radi te hočemo, in tako naj bode. Ti si naš gospod." In vsi so mu prisegli zvestobo.
To je bila perij oda blagostanja iztočne Rusije. Zemlja se je naseljivala; zidali so cerkve in samostani, umeteljnost se jo usavršila tako, da Rusi nijso potrebovali nič več tujih moj
strov:   oni so imeli užo svoje zidarje in slikarje.   Zraven tega pa se jo razširjala tukaj tudi književna  ;irosveta.   Rostovski vladika Ciril je ustanovil knjižnico; pod njegovim nadzorom  prestavljilo  se je iz grškega in prepisovala razna dda, spadajoča na duhovno književnost.  Nekoi rokopisi, ki so se ohranili iz to epohe kažqo, da je umeteljnost prepisovanja dosegla  volilo  usavršenost.   Kneginja črni-govska P>frorina,  hči Mihajla Vscvolodoviča odprla je v Suzdalju učilišče za devojko; tukaj so so učilo Stati,  pisati in cerkvenega petja. V istini knjževna obrazovanost je bila jedno-stranska, te: vodila k samostanskemu življenju a  za to 'fe je širila večjidol le mej duhovni in malo piodirala v  narod,  malo obvzemala životno  pitrobe,  vendar se mora pri vsem tem   reči, da  je   stala rostovsko-suzdnljska zemlja Udi  s temi bednimi početki prosvete takrat imogo višje nego južne zemlje, kjer so poprej ptkazavši se začetki vsake mneteljnosti
/
ginili  vsled  notranjih prepirov in poloveških pokončanij.   Za Jurija se je Rusija razširila tudi na se vero-istok. Na mestu zjedinjenja rek Suhone in Juga je bilo sezidano mesto Ustjug, ki je postal   v  kratkem važen za trgovino. Kamski Bolgari so ga osvojili, ali Jurij je je razbil,   prisilil storiti mir,  pustiti na slobodo vse zapljenjeno,   dati poroke in utrditi mir s prisego. Na drugoj strani so so Rusi širili po Volgi, prišli v zemljo modrovsko in pri ustji Oke v Volgo osnovali Nižnji-Novgorod. Upravljana  po  mnozih knezih  Mordva nij bila v stanu zoperstati navali ruskega plemena; takrat so nek ovi mordovski knezi iskali pomoči pri Bolgarih proti Rusom,   drugi pa zakvačeni v prepir, podali se ruskim knezom v podložnost, ter se imenovali „rotniki",  (zato ker so storili „roto", t. j. prisego).   Tako sta 1. 1228 kneza dveh modrovskih plemen Mokši in J erzi: Pureša in Purgas zdvojno vojevala mej sohoj. Purcša je postal  rotnik  kneza Jurja in ga
Več domorodnih okoličanov.
na ta predpust, imeli smo obilo narodnih ve-j pustijo (kakor so storil: Tirolci). da ne bodo selic, katerih so se tudi naši nasprotniki ude- vsaj priče kradenih pravic naše zatirane oko-ležili; prostori so bili vsi nagneteni, tudi od, lice! (Glasno in moževsko boriti se iu prote-daljnih obiskovalcev obiskani. — A zdaj, ko J štovati, a bojišča nikdar ne prostovoljno poje ta postni čas prišel, vse je tiho, nij slišati j pustiti — to je naše mnenje I'r.) Tudi s petja ni godbe, niti nij videti plesa. Zatorej ; preponižno prošnjo se obračamo do če. gg, pra-kaj ko bi se naši narodni možje skupaj zbrali j vičnih mestnih poslancev (patrijotične stranke), in bi prostor ga dramatične predstavo poiskali j da blagovolijo podpirati naše okoliške gjj. po-potem bi se lehko tudi v postu kaj narodno j slance o omenjenih obravnavah, za kar jim kratkočasili. Morda bode kdo na to odgovoril J naprej izrekamo najtoplejšo zalivalo, pri nas nij prostorov za to pripravnih. To je res, a priskrbeti si jih moramo akoravno takih ne, kakor so v Ljubljani ali v druzih večjih mestih, pa zadovolimo se z malim. Stari pregovor pravi, za malim večje pride in to je tudi resnica. Dokler perutij nemamo ne moremo zleteti ali potrphno peruti rastejo počasi. — Tužno je tudi, da nemarno ni čitalnice niti bralnega društva, katero bi se brez vsega posebnega dela dalo skupaj Spraviti. Vzroki tega so, ker so naši narodni možje, kateri bi lehko k temu obilo pripomogli preudarni za tako reč. Pa upanje imamo, da so bo naše stanje na boljo preobrnilo. Jaz, kakor tudi vsak tukaj stanujoč lehko izprevidi, da gre stvarna bolje.
Mestjani, od nekdaj zagrizeni ncmškutarji p03tajejo zinirom bolj mirni v tem smislu, od nekdaj kričeči na nas „prokleti Slovenec" zdaj velijo uže saj smo vsi „Kranjci".
Gx tržti&Ut* »L«»lUe 13. marca. [Izv. dop.] Tržaški deželni zbor bode v tekoči sesiji obravnaval zopet ono krivično volilno „reformo" in pa, kar jo okoličane najbolj v srce zbodlo tudi o prcmaknenji okoliške meje („ponieriow). Upamo pa, da se niti prvo niti druga krivica našej okolici ne bode zgodila, ker vsi okoličani bomo legalno protestovali, in ako pravična vlada ima usmiljenje do nas zatiranih okoličanov, gotovo no bodo svoje pomoči odrekla nam, potem bodo laški predlogi gotovo zavrženi !
Iskreno prosimo naše vrle poslance naj neutrudljivo v deželnem zboru omenjene dve krivici odbijejo in odkritosrčno naše želje in pravice branijo. Posebno pa prosimo c. g. Burgštalerja, da no bi s „pomerijem" se strinjal ; ampak blagovolil popolnem se skupnim delovanjem naših poslancev strinjati se. Če pa, bi bil slavni deželni zbor tako krivičen, da ne bi naše govore, na prošnje in nasvete slišati hotel, temveč jih bi zatiral, potem jo popolnem splošna misel in želja cele okolice, naj vrli vsi naši čč. gg. poslanci zbornico po-
Karte ou kr. 1'ivd-zopet C. kr.
---- ,P
prosd pomoči proti svojemu sovražniku, a Purgas je poklical na pomoč proti Pureši bul-garskega kneza, ali Bolgari nijso dali nobene pomoči in Rusi so navalili v zemljo Purgasovo Jerzo (v letopisih imenovana Rusija Purgasovo opustošili jo ter pregnali Mordvine v nepri-stopne goste šumo. L. 1230 je poskusil udariti Purgas na Niznji-Novgorod, ali je bil odbit a sin Purešin ga je napal s Polovci in na zadnje opustošil njegovo pokrajino. Le-ti do-godjaji so jako pospeševali rusko naseljevanje na istoku. — Tujci so zapustili svoja poprejšnja prebivališča, pobegnili na jug ali se pa udaliii za Volgo, ostali pa so se dali pokrstiti ter postali v kratkem Rusi. Iztočno-ruski narodni značaj, razširjajo se dalje na istok, zmešal se je z drugoplemenci ter je na tak način, obranivši svojo slovansko narodnost, vedno bolj in bolj se mešal z druzimi. Tako se je razvijal iu učvrščival značaj velikoruskega naroda.
Domače stvari.
— (Vabilo k popularno-znanstve-nim predavanjem), ki bodo v dvorani ljubljan.-ke čitalnice na korist narodne šole. Program: 19. marca: prof. Kr. Sttkljet ,,Jeatme d* Are, devica orleanska". '2fi. marca: Ivan Tavčar: ,,/^enstvo v slovenskoj narodnoj poeziji". 2. aprila: prof. K r. \Yiesthalor: ,,Tri dni v Starom Rimu". Začetek ob 11. uri. Vstopnice za celi ciklus po 1 gld. za osobo, po 2 gld. za rodbino treh osob, potem vstopnice za dijake po ('»Okr.se dobivajo v narodnoj čitalnici" in v na rodne j tiskarni", za posamezno  predavanje pri kasi po
— /Zopet tiskovna pravda.) nik „Slovenskoga Naroda" je dobil poziv k okrajnej sodniji na 2 1. marca, državni pravdnik ga toži zopet po t?. 10 in 11 t. z. zarad prestopka programa, ker je natisnil v nemškem jeziku Jagićev oklic, priob-čen od prof. Glaserja iz Kranja, vabilo na jezikoslovno sodelovanje in naročevanjo! Znano je našim bralcem, da je bil urednik zadnjič pri drugoj instanci zarad tega oproščeni A g. drž. pravdnik jo neutrudon!
— („Slovenska knjižnica") se jo V tretjem zvezku zakasnila za nekoliko dnij, ker je imela dosedaj tiskarna zarad odpretja deželnega zbora in druga nujna dela. Stavljenih je tretjega zvezka 10 pol, dostavljen bode cel zvezek tiskan in vezan prve dni prihodnjega tedna.
— (Slovenskim učiteljem) priporočamo najnovejšo hrvatsko brošurico „Uzroci kratkovidnosti učenika", spisal A. Hajdenak, učitelj v Zagrebu. Cena samo 20 kr. Založil pisatelj.
— (Mala vnetost naših Nemcev) za Auersperga. Piše se nam: Pretočeno nedeljo so imeli nemški udje tilharmoničnega društva shod v kazini pri katerem so grofa Auersperga slavnega svojega svohodoborea izvolili za častnega uda. Užo pred ta dan so nagovarjali ude, naj se gotovo udeleže zborovanja, a navzlic silnoj agitaciji nijso zlmbnali ni tolikega števila udov, da bi bili mogli sklepati. Za to je šel jeden ud gologlav v zvezdo-red, in tam mirne šetalce, katerih niti nij dobro poznal, nagovarjal naj gredo vendar v kazino udeležit se zborovanja, da bode shod vsaj sklepalen. Ubozcmu agitatorju se je pa pripetila blamaža, da je naletel na narodne može, kateri niti udje nijso in so šli samo na shod volileev v čitalnico.
— (Sneg,) dva palca debel je bil nam prodsinočnjem zopet zapadel, a včerajšnje Bolnce ga je večjidel uže pobralo.
Razne vestii
* (A n d rassv j e v a epidemija. | V jednom dopisu časnika „1. d. Debate" iz Carigrada veli se mej družim: Amlrassvjeva nota proizvela je tukaj nepobiten učinek, ta naime, da je od nje   ves   svet   zbolel;   ne manjka
mnogo in fakulteta bi bila morala studirati jedno novo epidemijo Andrassvjevo. V visorih krogih se je ona vsacega dotaknola; ministra, velicega vezira, sultana. Ovaj poslednji je vprašal za svet jedne»a poljskega svečenika, jednega homeopata. NfovsBc tej drzovitosti, njemu je, kakor B8 voli, bolje. Ali strah, ko-[ega nam je zidala bolest Nj. Veličanstva, prisili nas svetovati mu : naj se v bodoče čuva jedil postourniar, BOhega mesa, koje jo uže po sebi hrana, katera je pogibli iva, ako se jej doda sedemnajst trdo skuhanih jajc Kar se tiče velicega Vezira, sprejelo ga je N j. Veličanstvo, ko mu je izročilo noto, rekši mu: „Ti si me onečastil." Veliki vezir bil je tako dir-nen od tega dečeka, kateremu je manjkala vsaka človečnost, da je bil več dnij bolan in zaprt, v svoje palači.
Slavno akmlemrno društvo „Slovenija"
v Reču.
Zadnjo na svitlo prišle pesni so se tudi slavnemu društvu poslale, toda došlo so mi od pošte Z raznimi opazkami ,, retour." Da omenjene muzikalije slavnemu društvu sigurno doil'jo. prosim, da mi ono blagovoli naznaniti natančno adreso, da se dunajski poštarji ne bodo mogli izgovarjati, da društva „Slovenije" ne najdejo.
V Ljubljani, dne 13. marca 187(i.
V o j t e h V a 1 c n t a, tajnik ,.glasbene matice."
-nem bolnim moč in zdravje i>re/ ieka in brez stroškov po izvrstni
tealesirejE Barrj
30 let nJe nij Mlrzni, ki bi jo ne bila v.r.tr*-vila ta prijetna zdraviln« hrana, pri odraJčenih i »'/odh bres medicin in BtrolkoVf sdravi vse bolezni i lodcu, Jia živcih, dalje prsno, i nu jetrah; žleae i naduho, bolečine v IMvichIi, j etiko, kašelj, uepre-tfavjjenje, zaprtje, prčblajienaje, neBpanjc, slabosti, zlato lilo, vodenice, mrzlico, vHogl&VJO, eilenjc krvi v glivo, vunenje v Dletih, slabosti in blevanje pn nosečih, oiožm>;;t, diabet, trgajo, shujSanje, blodičioo in pre-
dajenjo: posebno se priporoča za dojene« in Je bolje, n uro dojničino mleko. — Izkaz iz in«'j 80.000 spričo-
■d zdravilnih, brez vnuke medicine, me; njimi »prizvala profesorja Dr. TVarzerjM, g.    V*. Beueka, pra-
<:ga profesorja medicine na vseuČUiSči v Mariboru, i iravilnega svetnika Dr. Angelsteiim, Dr. Shorelanda, Gampbella, urof. Dr. Dedć, Dr. Ure, grofinjo Oaitte« suart, Markize do Hrehau a mnogo druzih imenitnih ta ih, ko razpošiljava ua posebno zahievanje zastonj.
Kratki izkaz iz 80.000 gprieevalOT«
Spričevalo 8t. 73.670.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872 TrcSlo je t)že sedem meseoe*, od-ar Betu bil v brezupnem Btunji. Trpel seui vsled p-snii k dait* nionib bolečinah, iu s'cer tako s m od dns do dne vidnolgnil in tU zupre'silo jo dolgo čisa moje Stadije. Cul sem oii Vače čudapolue Kevules.-.tere prt-' el sem jo rabiti in sagotoVtin Vu», da bo č.r.im po nieuečiein užitku V.so teč le in okusno liiv/a-loiicičro popj nem z^mv, tako. da brv.z nigin i 'ega ■resnja morem zojot pisati. Za adi teg1- priporočim ■Rem bolnim to p interno p-av cou6 «u okusno hrano, kot iiajbojui pnptm ćjk, ter >■•;' ivm VaA idasni
G a b r i c 1 T e s o h n e r slušriielj javnih višjih trgovskih ioU Pismo visoko plemenite markize de Breban.
Ne apel, 17. aprila 1862.
Gosp.uU Vslod neke bolezni na jetrah bilo jo mojo stanje huJSanJa in bolečin • sako vrste sedem let sem Stralno. Nijsem mogl i niti citati nili pisati, treslo so se vao čutuiee na celem životu, slibo pre-havljcnje, vedno ncspiuije, ter som trpela vedno na r.izdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in tue ne jedni trenutek n.t miru pustilo, iu pri utm bila Rem melanholi&na najvilje stoj)inje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Bevalescdere ba sedaj, ko jo uživam tri mesece, za-livaljujem bo bogu. ltevaleseiere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, aagotovjenja moje prisrčno hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Al a r k i z e d o B re h a n.
St. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojask. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pl.učnem kašlji in bolehanji ■ n    Ika, omotioi in tiseunji v prsih.
St. 65.716. Gospodični do Montlonis na nepre-buvijei.ji, nespanji in Ihijš.uji.
,i v. u ■.■•(. je \ jtai r-učnejSji, nogo meso, tor k »ri odraldenih iti otrocih prihrani 5ukrat več ua om, ko pri zdravilih.
V plrha%tih pn5i<v»h po nol fhcta I golft. 50 k; 1 *ant 2 gold. M kr., S fanta 4 gold. 50 kr., 5 rar-
tov 10 y,o\d., 12 footov 20 gold., 24 ftntov <A goli Rnv-J«*cj«r" P'acn'ten v pnDeali in Bevateaelera-Chocolatče v prahu 13 ta* j gW. BO kr„ m 2 gi N. ir. 4f m. • gi. 60 kr., \ • lim • , 2 • ti« ,.i Prodaja: D u Bartv    Ccup. ■ Wullf
flacb,      o ,i     , k^.kc;       V i «1
lekar ifc n «pr.c ~Jakih tr*;* 7«h :ndi . zp >#.nja dtt-imjr' na •><« kr»-"e*   • to  nib       •.-Oeah v..
p-)\*. '. . V E.litjb-IJttd F«' ' • £xr, J. s r a b o d x lekar pri „zlate in otntt*, ^ Iteki pri lekar} a J. l'i o d a Din. v < tl«>\(ii pri !■ kurju B i r u • h v. h e r j u, • N|>ljt-tn pri lekarju Aljinoviću, v Tr*»lu pri lekar j u Jakobu Banatallo pri drogerism 1'. Kočo* in J. Hirachti, v /mini pn Audrovai. (344
Dunajska borza 14. marca.
(Tiviroo *«l«£T»flrtnn porodil
Enotni drž. dolg v baijkovcih .   67 gid 25
Enotni drž. doig v crabru            "O , 60
1860 drž. posojilo   ....      111 , 10
Akcije narodno banke.   .   .     808 „ —
Kreditne akoijo    ....      168 „ 20
London    .......   ,116 ,65
Napol..........                                      9 . 86 V«
C. k. cekini ,   ,.....5 „ 43
Srebro.........103 . 75
Izurjeni komis,
kateri je v stroki meititttpa, ftt&ntffa, tpectr&sktftt in tk<inryit hlapa dobro izurjen, sprejme se takoj v nekej prav živabncj župniji na Xitr<injskrm t dobrimi pogoji v službo.
Več o tem se izve v štacuni Andreja Srhrcifcrja t  /jiihljmii. (51—3;
Točijo se
štajerska
vina lastnega pridelka.
Podpisani uilano naznanja visoeeinu plement-tastvu kakor tudi čestitemu p. n. občinstvu, da je «>n prevzel jedini vinot č lastnega pridelka renomirane firme:
bratov Kofler,
r. kr. dvomih rhmr pošiljatelji in posestniki vinOfffudot
v ltujetn mi Spodnjem Štajerskem za  tukajšnjo   trgovino,  kakor  tudi erez ulico in v gostilni „Zum Polarstern".
Cena:
1 liter kolloser Jobannisbergskega . . 30 kr. 1 „ Sauričer Tlirkenbergskcga . . 36 „ 1 „ Ptujsko mestnega . . . . 48 „ 1   ||    Črnega Villanierskega      .      .      .   48 „
Vina v botilijah:
1 velika steklenica 1863 ljutomerskega 1 gl. — kr. 1 mala „ „ „ —   „ 50 n
1 velika       n        186H muskatelorja     1   „ 50 „ c. kr. dvorna vina. Za izvrstne okusne in po ceni jedila, gorke in mrzle preskrbljeno je zmirora. (67—1)
Hyppolit Bilina,
gostilničar ,,znm Polarstern"
na dvornem trgu in v židovskoj ulici.
Graške špiritne drože
dobivajo se vs.ik dan ivelne (frtftie) v prodajalniei stekliMiega b 'ga gosp. #Vi/»«#'« Itn/mnao na glavnem rrgu .nfev. 236 i/, pri la/nosti «1d
66—1 j A. Schneiderja.
HI Mi,ij ko i><>f ltilograi,m ti funtu> se n«prodaje. HH
Eliksir iz KiiieiKoke, |
najboljši do sedaj  znani  £t'ttnttni Mflngf*« ^
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter raz- P
lične organe in tule z nova  okrepi  in  oživi, m
1 steklenica 80 kr. *
1 »obiva se jedino le pri             (53—5) t
Grafbxlel IPiccoli, \
lekitrJH, iift ihnmj.skij Cš&fi r I.jiihljmt i,
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naroČiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od .1. Jurčiča.   Cena <>0 kr.
2. tfKalifovnske povesti" od llret Ilarte a.   (Jena 50 kr.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšlo in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige:
lESonaan^i in povesti:
1. Erazem Tntciibnli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Metu Koman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. liHiitorl-lcn. Roman s pogorskega zakotja Ćeški spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec, — Ka'crul zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Humi. Novela, francoski spisal JI. Riviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev lu draavu v Auicrikl. Francoski spisal E. Laboulaije, poslovenil Davorin Hostnik, velja     ...      25 kr.
B.  I_ilstlsi v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega I Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Zivutopisje, sp. ltajč Boi. — i're.šeru, Preserin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič.— X. Maehiavelli, sp. dr. lahti: — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celentin. — listvo z grozdjem ua Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Ogava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja        .      .      .      .      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Faulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek.  Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso skup se dajo za znižano eeno 2 gold.
i o-
-IN H-
B E
• 3
l < *
z: 9 — P
te oo ~ I 9 g t
S l*" §
— _tC o'
1 r^a 9 < s<£-
sr'S < i
o ** m '
2
m m
S,
Podtrebušne in kilove bolezni
zdravi popolnem neškodljiva mast za kilove ali pretrgane od llogoui. Ktur-zcurgKer-Ju v Ileritmu (Švica). Mnoga ispričevala in zahvalna pisma se prilagajo navodu, kako se ima ona mast rabiti. Razpošilja se v piskerfkih po 3 gld. 20 kr. a. v. po 11. Miurzeu«>{,;»er-ju samemu, ali pa po Jot«. HVin-ii, lekarna pri Zamorci, "VVien, Tuchlauben Nr. 27 iu SI«iiiuu<lu ^liltlltuehu, lekarju v Zagrebu. (350—8)
s pomočjo marseilleske žolče.
Pripoznan, kot najboljši in najoonejil pripomoček, kateri vso druge metodo čiščenja, kakor ono z vizjim mehurjem z mlekom, krvjo, limom itd. vsakako prekosi, vinu doda krasno svitlobo in veliko cenejšo kot vsi poprej imenovani pripomočki.
Vina, katera še diša po plesnjobi ali gnjilobi, izgubo oni duh v malih dnevih, tudi prekisla vina in vina, po katerih gorečica pečo, vso to napako po večjem izgube in pridobč okus starejšega vina.
Obrniti naj se vsak blagovoli, pismeno ali ustineno do
Jan. Alf. Hartmann-a v Ljubljani,
na dtinajskoj cesti v hiši brzojavnega urada ali pak tndi v spoeorij-8kej štacuni §*t»ht-«$ iS* Su/tem-a v ravno istej hiši.
Navou" o rabljenji za to prav enojno izvrševanje v slovenskem in nemškem jeziku je zmirom na razpolaganje. (66—1)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Radgostski
in
rožnovski malio-rastlinski celtlicki,
priporoča so posebno za v.'e, tudi za zu^tan ne bolezni na pljnoah, za srčne, prsne iu vratne bolečine, posebno za snšico, Žflodefevo slabost, za splošno Blah* st Čutnic in začenjajočej se pljnčuici!
Voliko štovilo priznanskib pisem razpolagajo se v prepričanje.
Javna zahvala.
Čestiti gospod lekar!
Z veseljem Vam moram prilično sedanjega naročila izreči mojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje mojo soprogi« pred kratkem primero-vajo s sedanjem, čuditi se moram čudapolnih nasledkov Vašega velevrednega loka. Moja dobra žena dolgo časa trpela je na pljučnem in lelodakem kataru, hujšala jo vsled vednega kašljanja in slabega prebavjenja tako, da nijsem več dvomil, da bi se jej odstraniti mogla jetika, posebno ker so navadni spremljevalci te Btr.-isne boltinl namreč: slabi tok, ponočno potenje, mrzlica, malo spanja, kateri vedno jeden za drugem sledijo. Po jednem sorodniku, ki jo nekdaj obiskal Rožnovsko kopelj, opozorjen na Vaš čaj in ce'tličke, nameni] som se, se ta pripomoček poskusiti. In glej, kaki nasledki, in ti v teku treh tednih! Moja žena se pred malo časom podobna boj smrti, ko človeku, ki jo vodno v postelji ležala ali na divanu sedela, bodi sedaj prav lehko po sobi, dobila jo zopet prejšnji tek, spi cele noči, brez da bi so zbudila, ravno tako izostala je mrzlica in neprijetno potenje, tudi na životu sojo užo mnogo okrepila tako, da vsa naša družina njeno popolno ozdravenjo v kratkem pričakuje. Jaz priporočam tedaj vsacemu, katerega tare morebiti kaka jednaka bolest, naj rabi ta pripomoček in pomagano mu bode gotovo. Izvolite mi tedaj zopet 2 paketa čaja in dvo škatljici maho-rastlinskib-coltličkov priposlati po poštnem povzetku. Z odličnim spoštovanjem Ani. <Vrnuik, fotograf v (iradci. Goidoif, lluinricbstrasse 0.
Gradec, 17. sept. 1875.
Čestiti gos'od lokar!
Iz Rožnova vrnivši «o, kjor sem se po šesttedenskem bivanji tako okrepil, mislil sem da so moje prsno bolečino popolnem odstra-njone, posebno pa, ker me mj mučil niti kašelj niti bolečiue pri lopunjl.
Vsled necoga hudega preh'adenja povrnila se je st ia bole.'.en tako hudo, da sem komaj mogel predavati v šo'i, tor z največjo si.o govorili mogel. V tem kritičnem po'oi:yi zdravil sem se, kakor v času kopelje v Koz-novi, z Vašimi maho-rasMins imt ceh lički, ter pil zjutraj in zvečer radgotski čaj V kratkej dobi zboljšalo se je mojo Btanje tako, da mo po užitji treh škatljic maho-rastl n.sk h celtlič-kov in jednem paketu radgostskega čaja tako hudo bedenje v prsih in r 'ško dihanje nij več mučilo, tudi kašijal sem le redkokrat, ta^o, da upam v kratkem popolnem ozdraviti. Mnogo mojih znancev jednako omenjene bolezni zdravijo se po mojem izgledu z Vašo izvrstno pripravo in sicer vsi z najboljšim vspebom.
Ker vam čisto na prosto stavim, to spričevalo resnice na korist vsim bolnim objaviti prosim, da mi blago.stno pripošljete jeden paket radgostskega čaja in dvo škatljici rož-novskih mabo-rastlinskih celtličkov.
Z vsem spoštovanjem podpisujem so vedno hvaležni iu Danili vam
Franjo Ztvefina, profesor na c. kr. roalnej gimnaziji.
Brna, 2. febiuarja 1874.
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za Hdnovno rabo pripravljoni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. volj. Jedna originalna škatlja Kožuovskih maho-rastlinskih celtličkov BO kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej.
lCudKUNlMkl miii <•■ s.uini euj in lCož-novMki uiulio-i-astliiiNki celtliičkl dobivajo se jetlliiu le v lekarni .1. Meivlicrtu v Itožuovl (na Moravskem) in razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnem povzetku.
Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tndi zaloge sledeči lekarji: VV. Mayr v I-j n OI jun i, A. Beinit/. v C:elovcl, W. K «'>n ig v 9luril»oru, Anton Nodvvod „zum Mohren" v Cirutlel in J. Cejbek v Zu-grebu. (392—11)
Zaloge
napravile so bodo v vsoh lekarnah in večjih štacunah materijalnoga blaga.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".