PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini p	j/\ t .
Abb. postale I gruppo “ LCD3 4'U llT
Leto XX. St. 66 (5749)
TRST, sreda 18. marca 1964
INTERPELACIJE KPI, PSIUP IN MSI GLEDE PREDSEDSTVA CNEN
Moro zanikal odgovornost Colomba za pomanjkanje kontrole nad CNEN
Ippolito je imel po zakonu najširšo upravno samostojnost - KPI zahteva parlamentarno preiskavo - Senat razpravlja o vladnih ukrepih proti konjunkturi - Zasedanje glavnega odbora PSIUP
Danes «Politična tribuna»
RIM, 17. — Danes je bila krajša seja ministrskega sveta: trajala je komaj 20 minut; ministri so odobrili nekatere ukrepe rednega poslovanja, na predlog finančnega minislia pa so odobrili, na priporočalo skupnosti za premog in jeklo, nekatere začasne spremembe v carinskih tarifah, ki zadevajo lito železo.
V poslanski zbornici so bile na dnevnem redu interpelacije KPI, MSI in PSIUP, ki so se v se nanašale na vprašanje predsedstva CNEN po izsledkih preiskovalne komisije, na podlagi katerih je državno pravdništvo uvedlo sodno preiskavo, priprlo glavnega tajnika CNEN prof.
T	14— i   l : _’  »
Ippolita in prijavilo sodišču hkrati z njim še devet drueih oseb. Interpelacija KPI se o-brača na predsednika vlade in ga s tem v zvezi vnrašuie. ali ne smatra za potrebno razrešiti ministra Colorma rretove funkcije, ker je oil, kot takratni minister za industrijo, po zakonu tudi predsednik CNEN in kot tak nosi vsaj posredno odgovornost za upravne nerodnosti v poslovanju CNEN Tudi interpelaciji MSI in loIUP imata podobno vsebino, z razliko, da se interpelacija MSI spušča tud; v zatrjevanja, da je CNEN finansiral publikacije, ki so propagirale uveljavljenje politike levcaa centra, in celo politične osebnosti, ki so »neposredno ali nosred.no soudeležene pri političnem vori-stvu in vladi«.
interpelantom je odgovoril predsednik vlade Moro, ki je deial. ua je vsa zadeva sedaj v rokah so-dišča; kar zadeva pomanjkanje nadzorstva, za kar naj bi bil odgovoren tedanji minister za industrijo Colombo, pa je pripomnil, da je bilo to nadzorstvo ministrstva za industrijo nad poslovanjem CNEN po zakonu zelo omp-jeno, ker se je hotelo zagotoviti tej ustanovi čim večjo samostojnost; zakon je pač tak, in' je zato brezpredmetna diskusija o po-Jnanjkljivem nadzorstvu, ki ga za. koti ni predvideval, ce je bivši glavni tajnik CNEN zlorabil svojo pristojnost, bo to ugotovilo sodišče; vendar je to storil v okviru svojih pooblastil, ki mu jih je zakon priznaval, ne pa morda zaradi tega, ker je bilo pomanjkljivo nadzorstvo, ki ga zakon ni Predvideval.
Interpelanti niso bili zadovoljni z odgovorom predsednika vlade; Natoli (KPI) pa je še dodal, da bodo komunisti zahtevah imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije, da bi razčistili to zadevo.
V senatu pa se je nadaljevala splošna razprava v zvezi z vladnimi ukrepi proti gospodarski konjunkturi (povišanje cene bencina, pristojbina na nakup avtomobilov in sprememba davka na dividende). V diskusijo so posegli danes: Buffalini in Pesenti (oba KPI), Cenini (KD), Pasquato <PLI), Prisco (PSIUP), Lessona JMSI), Mariotti (PSI), Giraudo <KD), Rotta (PLI), Mayer (PSDI) tn še nekateri drugi.
Buffalini je najprej dejal, da so krediti ZDA in Mednarodnega denarnega sklada «dobra stvar«, vazno pa da je, ali jih bo vlada znala «dobro potrošiti«; glede u-krep0v proti konjunkturi pa je de-Jal, da je spremembra davka na 9‘vidende «kapitulacija pred velekapitalom«, druga dva ukrepa pa da ((nista resna instrumenta nroti konjunkturi«, ampak le «zmešana *n negativna ukrepa«; Buffalini je “krati obtožil vlado, da ni zrnož-na preprečiti izvoza kapiralov v tujino. Prisco je podčrtal med dru-f_’ da je izhod iz sedanje krize if V reformi industrije in distri-•iIjV,?' Pesenti (na to pot so mu siedili tudi fašisti) je zatrjeval, Qa so finančni ministri kršili, s spremembo davka na dividende, več členov ustave in da se bo obrnil na ustavno sodišče, da bi Priznalo utemeljenost te njegove obtožbe; iste ministre je obdolžil jažnosti, ker so se — pri uveljavljenju teh ukrepov — sklicevali da stanje nujnosti, «ki ne obstaja*! da bi s tem «preslepili parlament in italijanski narod«; iste ministre je hkrati obtožil «hujska-"Ja k zločinu«, ker s spremembo davka na dividende ((dovoljujejo v bistvu kršitev čl. 135 zakona o neposrednih davkih in določbe za-kona, ki uvaja poimenski značaj Jloinic#. Mariotti je polemiziral s PSIUP in KPI in pripomnil, da komunisti niso zmožni nuditi drugačnega izhoda iz sedanjih težkoč, ker ne razpolagajo z drugačnimi »edstvl od onih, ki jih mora uporabiti vlada, da bi odpravila negativne pojave tržnega gospodarstva; tudi nedavna organizacijska konferenca KPI potrjuje protislovnost stališča KPI nasproti vladi a v.e**. centra, ko na tej strani u-gotavlja ostro ofenzivo desnice Pf°ti vladi, hkrati pa obtožuje to lado, da je dekla desnice. Proti rngrau, ki je zatrjeval, da se morajo sindikati angažirati v borbi a «novo vladno večino«, je Ma-lotti pripomnil, da bi socialisti v Primeru, da bi KPI skušala uve-Jnviti v CGIL to «nesprejemlji-o» tezo, bili postavljeni #pred ramatično odločitev glede svojega stališča v sindikatu«. Kar za-f,v® ?ezo KPI glede skorajšnje . j varitve «nove vladne večine«, ki bi vključevala tudi komuniste. J* govornih pripomnil, da ta teza mma, vsaj v tem trenutku, no-stvarne podlage. Nato se je ■ na vladnih ukrepih; deri” Je, da je vlada storila prav, .“ je spemenila davek na divi-*nde, ker la davek ne more do-svojih smotrov, če se prei n« formirajo delniške družbe in če e_n*“ ukine banana talnost.
darjali, da so vladni ukrepi protislovni in da bodo le poslabšali konjunkturo. Senator Mayer (PSDI) pa je branil vladne ukrepe in zatrdil, da bodo prispevali k premostitvi sedanjih težkoč; pripomnil je, da ni razlogov za pesimizem, ker bo letošnja kmetijska proizvodnja večja od lanske, kar bo omogočilo zmanjšanje uvoza živil.
Poslanci PSIUP so predložili zakonski predlog o ukinitvi filmske cenzure; sedanje komisije bi morale le določiti, ali je film mladini primeren ali neprimeren.
Jutri ob 21. bo prva televizijska oddaja ((Politične tribune« na temo: «Kako ocenjujete stanje gospodarstva«. Diskusije se bodo udeležili: Pedini (KD), Amendola (KPI), Lombardi (PSI), Alpino (PLI), Ma-gliano (PSDI), Nencioni (MSI), Foa (PSIUP), Fiorentino (PDIUM) in La Malfa (PRI). Diskusijo bo vodil Gianni Granzotto.
Danes se je začelo zasedanje glavnega odbora PSIUP, na katerem je Vecchiettl poročal o političnem in gospodarskem stanju dežele. Na začetku je Vecchietti povedal, da ima PSIUP sedaj 131.106 članov, nato pa je zatrjeval med drugim, da je vlada sprejela «nove obveznosti glede večstranske atomske sile NATO«, v notranji politiki pa da se je odpovedma reformam strukture. Borba PSIUP je usmerjena proti vladi in skuša doseči, da bi odstopila, in da bi ostvarili naprednejšo rešitev. Te naprednejše rešitve danes ((zatrdno ni, če gledamo le vrhove strank levega centra«; če pa nam uspe doseči apolom deflacionistične linije«, se bo odprla pot reform strukture, kot »edina alternativa sedanje politike«. Ta akcija je ((tembolj nujna spričo ameriškega posojila«, ki ga je vlada dobila samo zato, ker je «dala jamstva glede konservativnega razvoja vladne politike«.
Diskusija o poročilu Vecchiettija se bo nadaljevala in zaključila jutri z odobritvijo resolucije o stališču PSIUP glede političnega in gospodarskega stanja v deželi.
Minister Medici o «poletni uri»
RIM, 17. — Minister za industri. jo Medici je časnikarjem izjavil, da je optimist glede možnosti da se od 30. aprila dalje v Italiji u-vede »poletna« ura.
«Ni zapletena stvar, je izjavil minister. Zdi se mi precej enostavna. predložitev zadevnega načrta zakona bo odvisna od proučitve, ki je v teku pil posameznih upravah glele posledic, ki bi jih ukrep imel. 2e sedaj lab. ko rečem, da je mnenje posameznih uprav načelno ugodno.«
V Ženevi
še vedno polemika
ŽENEVA, 17. — Predstavnika ZDA in Sovjetske zveze sta danes primerjala načrta o splošni in popolni razorožitvi obeh držav. Voditelj ameriške delegacije Fi-sher je najprej ponovil glavne o-bnse ameriškega načrta in je zatem podrobno analiziral sovjetski načrt ter ga ponovno zavrnil.
Sovjetski delegat Ca- it kin se je skliceval na nedavni intervju Gromika (dzvestijam« im dejal, da je Gromikova presoja popolnoma opravičena; ((Potek ženevskih razgovorov je popolnoma negativen. To je odvisno od stabšča zahodnih držav, ki postavljajo številne težave. S tem da se upirajo sovjetskemu predlogu, zahodne dr-
žave dokazujejo po mnenju Ca-rapkiina, da absolutno nočejo odstraniti nevarnosti jedrskega spe-pada. Zatem je Carapkin izjavil, da je sovjetski načrt realističen, ker edini predvideva dejansko razorožitev in pravo nadzorstvo. Pozval je zahodne države na načelen sporazum in dodal, da osta. lo »sestavljajo podrobnosti in izumetničeni ugovori«.
Govoril je tudi -taiijamski delegat Cavalletti, ki je zagovarjal za. hodno tezo. Kanadski delegat Burns je podrobno govor'1 o nadzorstvu, češkoslovaški delegat pa o 'Gromikovem predlogu. Prihodnja seja bo v četrtek.
MOSKVA, 17. — Sovjetska vlada je označila trgovskega svetovalca zahodnonemškega poslaništva v Moskvi Heinza Nauperta za ((nezaželeno osebo.« Dala mu je pet dni časa, da zapusti Sovjetsko zvezo.
Glavna vprašanja razprave v CK ZKJ
Tito o življenjski ravni in produktivnosti dela - Zahvalno pismo Kennedyjeve vdove
Delovno predsedstvo VI. plenuma CK ZKJ
■■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiuiiuiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiuiiuimiiiiiifiiitiiMuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiaiiiiiiiiiia
tarni delegaciji Alžirije in Tunisa, ki sta nedavno obiskali Jugoslavijo.
Jutri pa bo odpotovala v Colom-bo jugoslovanska delegacija, ki bo zastopala Jugoslavijo na prel«mi-narnem sestanku veleposlanikov nevezanih držav, ki se bo začel 23. marca in ki bo opravil priprave za razširjeno konferenco nevezanih držav. V delegaciji so veleposlanik SFRJ na Cejlonu Drago Kunc, opolnomočeni minister državnega tajništva za zunanje zadeve Budimir Lončar, svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Aleksander Božovič m svetnik jugoslovanskega poslaništva v Novem Delhiju Branko An-drijaševič.
B. B.
Podpredsednik vlade SZ Kosigin je prispel včeraj na obisk v Rim
21. t. m. bo odprl v Genovi sovjetsko industrijsko razstavo - Razgovor s So roga toni in z Udorom - Na obeh straneh se poudarja ugoden razvoj trgovinskih odnosov - Sovjetska delegacija si bo ogledala več industrijskih naprav
RIM, 17. — Prvi podpredsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je prispel davi z letalom «Iljušin-18» v Rim. Kosigm bo 21. marca prisostvoval odprtju sovjetske industrijske razstave v Genovi.
Popoldne je Kcsig na sprejel v palači Chigi predsednik vlape Moro. Uradno sporočilo o tem sprejemu pravi, da je Kosigin prišel v Italijo na delu sovjetske gospodarske delegacije, ki bo prisostvovala odprtju industrijske razstave v Genovi in bo o-biskala več industrijskih naprav v raznih mestih Itaiije.
Na letališču Ciampfno v Rimu so Kosigina čaikali zunanji mini-ster Saragat, številni vladni funk. cicnarji ter sovjetski poslanik v Rimu Kozirev. Mimi.iter Saragat je gosta pozdravil na stopnicah letala. Pred letalom je Kozirevu izkazal časti odred vojaškega letalstva.
Zatem je zunanji minister Sa-ragat pozdravil so rilskega gosta in izrazil zadovoljstvo, da mu lahko izreče dobrodošlico v Italiji.
Pripomnil je: ((Industrijska razsta-va, ki jo boste odprli v Geno/i, bo z ene strani dala italijanskemu ljudstvu možnost, da se spozna z najnovejšim napredkom sovjetske industrije, na drugi strani pa bo postavila temelje — to želimo — za nadaljnji razvoj naše trgovine. Vemo, da so vsi pogoji za razvoj trgovine med Italijo in Sovjetsko zvezo, in smo z zadovoljstvom ugotovili, da je vašemu privatnemu obisku v Italiji leta 1962 sledil razvoj vzajemnega interesa. Zadovoljni smo z vašim prihodom in s prihodom vaših sodelavcev ne samo zaradi važnosti, ki jo pripisujemo trgovini med našima dvema državama, temveč
tudi in predvsem, ker smo mnenja, da ta razvoj prispeva k dosegi dveh smotrov, ki so stalni v italijanski zunanji politiki: harmo. nija med narodi in okrepitev miru.«
V svojem odgovoru se je Kosigin najprej zahvalil italijanski vla. di za vabilo in je zatem pozdravil italijansko ljudstvo v imenu sovjetskega ljudstva in Hruščova. ((Zadovoljen sem s tem svojim o-bisfcom, je pripomnil Kosigin, tudi zaradi tega, ker potrjuje, da se odnosi med Italijo in Sovjetsko zvezo razvijajo v prijateljskem duhu in v duhu dobrega sodelovanja. Prepričan sem, da se italijansko ljudstvo, prav tako kakor ljudstvo moje države, strinja z zadovoljstvom obeh vlad zaradi naših dobrih odnosov. Razvoj gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov prinaša vedno učinkovit prispevek k mednarodnemu pomirjanju.«
Kosigm je nadaljeval s poudar. kom, da Sovjetska zveza dela, kar more za razvoj medsebojnega razumevanja med raznimi državami v prepričanju, da je to v skladu z upanjem narodov in da s tem služi stvari miru. Izjavil je tudi, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in Italijo sedaj v fazi u-godnega razvoja in imajo možnost najširšega napredovanja. «Mi i-mamo, je pripomnil, vse, kar je potrebno za uresničenje te mož. nosti. K temu prispeva tudi raz-stava v Genovi, ki jo bom odprl po nalogu sovjetske vlade.«
.............
Turčija znova zaostruje spor in grozi z invazijo Cipra
Turški parlament pooblastil vlado, da <v primeru potrebe* odredi izkrcanje na otoku - Turški tisk odkrito piše celo o vojni proti Grčiji
ANKARA, 17. — Turška velika narodna skupščina je sinoči z ogromno večino (487 glasov proti 4 vzdržanim) odobrila politiko predsednika vlade Inčnuja v zvezi s Ciprom. Skupščina je izglasovala vladi izredna pooblastila, da «v primeru potrebe izvede izkrcanje na Cipru«.
Ciprski delegat v OZN Rosi-des je v zvezi s tem izročil danes predsedniku Varnostnega sveta OZN protestno pismo zaradi sklepa turškega parlamenta. Rosides se je razgovarjal tudi s tajnikom OZN U Tantom.
Po razgovoru je Rosides izjavil časnikarjem, da ne misli zahtevati seje Varnostnega sveta. Pripomnil ra je, da sklep turškega parlamenta kaže nevaren razvoj, in je dodal, da je pozval U Tanta, naj sprejme vse pobude, ki se mu bodo zdele potrebne.
V Atenah pa izjavljajo v vladnih krogih, da atenska vlada v celoti odobrava predlog maršala Tita, ki ga je izrekel v svojem nedavnem intervjuju, naj se istočasno umaknejo s Cipra turški in grški vojaki.
Na Cipru je vse mirno. Medtem se nadaljuje prihajanje kanadskih vojakov, ki se bodo vključili v silo miru OZN. Vendar pa ne bo ta sila uradno sestavljena, dokler ne bodo prišli še švedski, irski in fin-1 da bi imela izgovor za svoj napad
■ UKine Hanina talnost.	| UOQU prisil se sveasm, irsKi in un- aa oi imela izgovor za svoj napad
*udi liberalni senatorji 'so pou- 1 skl vojaki. Do sedaj Je prispelo na | na otok. Tako piše n. pr. »Cumhu-
otok 400 kanadskih vojakov. Britanske čete bodo sestavljale polovico sil OZN. Kakor vsi ostali vojaki, bodo tudi angleški vojaki nosili modre Sleme in trak OZN na rokavu.
Kar se tiče imenovanja posredovalca, se je zvedelo, da U Tant nadaljuje posvetovanja. Najpogosteje se omenjajo bivši predsednik Ekvadorja Gallo Plaza, panamski sodnik Ricardo Alfaro, bivši švicarski predsednik Max Petitpierre in bivši predsednik mednarodnega Rdečega križa Ruegger.
V	Famagosti so grški študentje demonstrirali proti Angležem in A-meričanom ter so nosili table z napisi, ki izrekajo dobrodošlico vojakom OZN.
V	zvezi z izglasovanjem izrednih pooblastil turški vladi piše turški tisk že sedaj o neuspehu akcije OZN in se veseli, da Je turški parlament pooblastil vlado, da odredi napad na Ciper. Iz pisanja tiska se lahko sklepa, da bo Turčija nadaljevala sabotažo proti akciji OZN,
rivet«: «Ne verjamemo, da bi sila OZN mogla biti učinkovitejša od britanskih čet. Tudi ne verjamemo, da se bo akcija ciprskih Grkov končala po imenovanju posredovalca. Spričo takega stanja bo Turčija kot garantka varnosti življenja in imet-ja turške skupnosti na Cipru prisiljena nastopiti, in ta obveznost se bo razen na boje, ki se bodo začeli na Cipru, lahko raztegnila tudi na vojno proti Grčiji, ki se trudi, da ščiti Grke na Cipru. V tem Je problem. Naša edina želja Je, da okoliščine ne bi prisilile turške vlade, da uporabi pooblastila, ki jih Je včeraj dobila.«
Zaplenjeno imetje prof. Ippoiita
RIM, 17. — Danes so potrdili, da je državni pravdnik prizivnega sodišča zahteval in dosegel od predsednika rimskega sodišča zaplembo imetja prof. Ippolita, da se država zavaruje zaradi morebitne škode, ki bi Jo ugotovili med procesom proti Ippolltu.
Pomočnik državnega pravdnika dr. Saviotti pa Je danes nadaljeval zasliševanje še drugih oseb, ki so vpletene v to zadevo.
Na (koncu je Kosigin izjavil, da se namerava med svojim biva-mjem v Italiji neposredno seznaniti z nekaterimi najvažnejšimi i-talijanskimi proizvodnimi podjetji ter se sestati z gospodarskimi voditelji, im je pripomnil, da bodo ti razgovori prav gotovo koristni za razvoj odnosov med moskovsko in rimsko vlado. »Srečni bomo, je zaključil, če bo naše bivanje v Italiji služilo okrepitvi naših odnosov v korist naših narodov.«
Zatem sta se Kosigin in Saragat pozdravila in Kosigin je odšel v neki hotel v mestu.
Kakor že omenjeno v začetku, je popoldne imel Kosigin razgovor s predsednikom vlade Morom, pozneje pa se je sestal z zunanjim ministrom Saragatom. Razgovor je trajal eno uro in 20 minut.
Nocoj je bil Kosigin gost ENI na sedežu te ustanove. Večerje, ki so jo priredili njemu na čast, so se udeležili poleg vseh članov sovjetske delegacije tudi minister za državne udeležbe Bo, podpredsednik ENI Cefis in glavni ravnatelj Girotti.
Po večerji je senator Bo v pozdravnem nagovoru poudaril pozitivnost trgovskih odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo in ugotovil možnost nadaljnjega sodelovanja med državnimi podjetji obeh držav.
Kosigin se je v svojem odgovoru najprej • spomnil pokojnega predsednika ENI Matteija in se je pohvalno' izrazil o delu ENI. Tudi on je izrazil željo, naj bi se še dalje razvijali trgovinski odnosi med obema državama v interesu boljšega razumevanja med narodi.
Jutri bo Kosigin začel svoj obisk pri raznih industrijskih napravah. Zvečer s® bo udeležil v sovjetskem poslaništvu »delovna večerje«. Takoj bo polnoči bo odpotoval z vlakom iz Rima v Benetke, kjer sj bo v četrtek ogledal naprave v pristanišču Marghera.
Ogromen požar v Los Angelesu
LOS ANGELES, 17. - V prvih jutranjih urah je nastal v gozdovih v predmestju Los Angelesa požar, ki se je zaradi vetra na-glo razširil na prve hiše mesta. Močan vetert ki je že prej pihal, je podrl vec dreves in telegrafskih drogov. Domnevajo, da je po. žar povzročila iskra, ki jo nasta. la, ko so se pretrgali kabli elek. trične energije. Požar je namreč nastal istočasno na otevi'nih gričih okoli mesta, plameni so se razširili tako naglo, da je bilo učinkovito delo gasilcev nemogoče. Gasilci so se znašli pred pra-vim zidom požara. Ne*a skupina gasilcev ni niti utegnila zbežati. Zatekli so se v notranjosi svoje-ga vozila. Plamen je nadaljeval svoj pohod, potem ko ie zajel vozilo. Nobeden od gasilec/ ra ni bil ranjen. Ze opoldne je bil ves Los Angeles v dimu. Bolj ogrožena predmestja $o evakuirali.
Pozno zvečer so javili, da v bližnjih gozdovih še vedno divja požar in da še vedno p'ha nnčan veter. Do sedaj je požar uničil ali poškodoval 31 poslopi, Na tisoče ljudi je moralo zapustiti domove. Vendar pa je v nekaterih krajih sila požara nekobko poje-njala; m prebivalci so se lahko vrnili domov. Ker se predvideva, da bo veter pojenjal, upajo, da bodo mogli učinkoviteje zadrževa. ti plamene. Na stotine in stotine moških sodeluje v borbi proti ognju z buldozeri, z brizgal o mri i in z vsakovrstnim potrebnim orodjem.
BEOGRAD, 17. — V razpravi na včerajšnjem plenumu CK ZKJ je sodelovalo devet članov CK in med njimi tudi generalni tajnik Josip Broz Tito. V obširni razpravi so obravnavali razna vprašanja, zlasti vprašanje izboljšanja življenjske ravni delovnih ljudi, vprašanje nadaljnjega razvoja socialistične demokracije in opozorili na vprašanja, ki bi jih bilo potreb-
no posebno omeniti v smernicah za predkongresno aktivnost. Prevladalo je mnenje, da se rešitev vprašanja standarda ne more iskati v povečanju osebnih dohodkov, temveč v povečanju produktivnosti dela, bolj rentabilni proizvodnji, v pravilni investicijski politiki, to je v vlaganju novih sredstev samo v taka podjetja, ki bodo proiz vajala to, kar je neobhodno potrebno domačemu trgu, in ki bodo najbolj rentabilno lahko proizvajala tisto, kar se lahko izvaža, in omogočila polno izkoriščanje proizvajalnih sposobnosti.
Prišlo je do izraza tudi mnenje, da se ne smejo zaradi nekakšnih človeških obzirov zadrževati na položajih ljudi, ki tem položajem niso dorasli, in da je v interesu razvoja socializma, da najsposobnejši zavzemajo odgovorne položaje. V zvezi z delom ZKJ je padel predlog, da se posveti večja pozornost partijskemu delu in da se nekateri kadri osvobode vseh ostalih obveznosti in funkcij, da bi se lahko posvetili samo partijskemu delu. Predloženo je bilo nadalje, da se razmisli, ali ne bi bilo dobro, da se zmanjša število članov CK, da se CK spremeni v manjštevilno delovno telo, ki bi se pogostoma sestajalo, da bi razpravljalo in usklajevalo razne poglede in stališča.
Udeleženci razprave so ugotovili, da je razvoj socialistične demokracije omogočil svobodnejše izražanje mnenj in raznih interesov. Danes vrsta organizacij posameznikov sodi, da je popolnoma normalno, da kritično ocenjuje ravnanje vodilnih organov in posameznikov. Stališča delovnih ljudi do nedemokratičnih metod in pojavov so danes mnogo bolj kritična kot prej, kar je velika pridobitev.
Dušan Kveder se Je v razpravi zavzel, da se v osnovnih smernicah obsodi tudi protijugoslovanska gonja v Zahodni Nemčiji in je v zvezi s tem ugotovil, da ni slučajno, da se. je nacizem s posebno besnostjo vrgel na Jugoslavijo, kot ni
slučajno, da so danes poraženi nacisti, ki so ponovno dvignili glave, izbrali prav Jugoslavijo za svoje prve napade.
V SKlepnem govoru se je maršal Tito posebno dotaknil vprašanja standarda in je v zvezi s tem poudaril potrebo preverjanja celotne gospodarske politike, posebno pa politike investiranja, zboljšanja notranje organizacije podjetij, uporabe notranjih rezerv, povečanja produktivnosti dela. Vprašanje standarda, je poudaril Tito se ne more rešiti samo s povečanjem osebnih dohodkov, ker bi to povzročilo samo skok cen, tako da bi standard ostal na isti stopnji.
Predsediniic republike maršal Tito je prejel danes od Jacqutiine Kennedy, soproge bivšega predsednika ZDA Kennedy.u, naslednje pismo;
»Globoko sem hvaležna vam in narodom Jugoslavije za sporočila in izraze sožalja, ki sem jih prejela v tragičnih tednih. Vaše o-sebno priznanje privrženosti mojega soproga delu in prijateljstvu Vaše države, poudarjeno zlasti v jugoslovanskih šolah, delu mojega soproga, uradne komemoracije širom Jugoslavije in iskreni občutki. ki jih je narod aše drža-ve izkazal v pismih jn arugih izrazih sožalja, govori o skupni želji po prijateljstvu, trosim Vas, gospod predsednik, da sprejmete in prenesete mojo hvaležnost vsem Vašim sodržavljanom, ki so skupno z mano delili težo žalosti.«
Na vabilo vodstva patriotske na-rodne fronte Madžarske je danes odpotovala v Budimpeoto delegacija SZDLJ, ki se bo udeležila 3. kongresa fronte. V delegaciji sta član izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ Jovan Vesethiov ;n predsednik glavnega odbora Socialistične zveze Hrvalske Antun Biber.
Danes je odpotovala z letalom na večdnevni’ obisk v Alžirijo in Tunizijo delegacija zvezne skupščine, ki jo vodi' poslanec zveznega sveta in predsednik skupščine Bosne in Hercegovine Rato Dugonjič. Delegacija se bo zadržala v Alžiriji in Tuniziji po sedem dni. S obiskom
tem _ obiskom delegacija zvezr.e skupščine 'vrača obisk parlamen-
lllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||lllllllllllllllll|llll,millllllIIIIIIIH|l,UH,H,l,„1,1,,1,1,
Erhard o sestanku s Hruščovom
HANNOVER, 17.	- Kongres
zahodnonemške demokristjanske stranke je znova izvolil bivšega kanclerja Adenauerja za predsednika stranke za drugi dve leti. Zanj je glasovalo 452 delegatov od skupnih 481.
Kancler Erhard je na tiskovni konferenci pj zaključku kongresa izjavil, da je pripravljen sestati se s Hruščovom, »če bi ta sestanek nudil pozitivne možnosti za združitev Nemčijo.« Ni pa hotel nič reči glede svojega morebitnega potovanja v Moskvo. Izključil pa je možnost pogajanj s predsednikom vzhodnonemške vlade Ul-brichtom. Dalje je kancler izjavil, da navzočnost zahodnonemških trgovskih predstavništev v državah Srednje Evrope omogoča potrebne stike s tamkajšnjimi vladami.
Zatem je Erhard izjavil, da je optimist glede prihodnje "olitične enotnosti Evrope in ie izrekel mnenje, da za sedaj ne bi smeli pritiskati na Veliko Britanijo, da se vključi v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost. Dejal je, da je možna uskladitev francoske in nemške pomoči Latinski Ameriki, in je izrazil željo, naj bi se tej skupni akciji pridružile tudi ZDA.
MOSKVA, 17. — Agencija Tass javlja, da sta Sovjetska zveza in kongoška republika (Brazzaville) sklenili navezati diplomatske odnose na ravni poslaništev.
STOCKHOLM, 17. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prišel davi z letalom v Stockholm na štiridneven uraden obisk. Dom. neva se, da je vsaj delen namen Gromikovega prihoda v Stockholm, pripraviti obisk Hruščova na Švedskem.
ZDA napovedale okrepitev vojne proti Vietkongu
Mislijo ustanoviti ^gverilske sile», ki naj bi se borile proti silam Vietkonga na njihovem ozemlju
WASHINGTON, 17. — Bela hiša je objavila nocoj izjavo, v kateri pravi, da so potrebni ukrepi za ustanovitev v Južnem Vietnamu «dobro izvežbane gverilske sile, ki bo lahko tolkla komunistične gverilce na njihovem lastnem o-zemlju«.
Izjava pravi dalje, da bodo ZDA še dalje nudile Južnemu Vietnamu vso potrebno pomoč, «da bo kos komunističnemu napadu«. Na koncu pravi izjava, da imajo ZDA vse zaupanje v vlado generala Kana in da južnovietnamska vlada »učinkovito in odločno nastopa, da poprovi poraze, ki so jih utrpele njene oborožene sile od oktobra dalje.«
Predstavnik Bele hiše je izjavil, ds ne gre za to, da se vojna prenese na Severni Vietnam s pomočjo teh gverilskih sil, temveč izključno za to, da se koncentrirajo operacije v Južnem Vietnamu.
Pred objavo izjave Bele hiše je bila seja državnega sveta za varnost, ki ji je predsedoval pred-si dnik Johnson. Na seji je podrobno poročal minister za obrambo McNamara o svojem obisku v Južnem Vietnamu.
Izjava Bele hiše pravi, da je južnovietnamska vlada pripravila «trden osrednji načrt za nadaljevanje vojne«, hkrati pa potrebuje Južni Vietnam ((gospodarsko in socialno akcijo, poleg vojaške, da
doseže, da bodo področja, s katerih so eliminirali komunistične gverilce, mogla živeti in se razvijati v svobodi«. Izjava pravi tudi, da se je nadaljevalo oskrbovanje »komunističnih gverilcev z orožjem in osebjem iz Severnega Vietnama« in da so ti gverilci ((neposredno nadzorovani iz Hanoja«. Predsednik južnovietnamske vlade je sporočil ameriški vladi, da namerava Kizvesti v bližnji prihodnosti načrt splošne mobilizacije, ki bo določil službene pogoje s primerno zaposlitvijo vseh južnih Vietnamcev, ki so sposobni za vojsko, v določeni starostni meji«. ZDA bodo oskrbele južnovietnamske letalske in rečne sile ter pehoto z dodatno #omejeno, toda pomembno« opremo. Načrt južnovietnamske vlade hoče »eliminirati komunistične gverilce iz vsake pokrajine posebej in obdržati te pokrajine«. Ta program bo narekoval «bistveno zvišanje« a-meriške tehnične in gospodarske pomoči v Južnem Vietnamu.
Izjava Bele hiše pravi, da je a-meriška politika v tem, da ((umakne ameriško vojaško osebje iz vseh tistih krajev, kjer južnoviet-namsko osebje lahko izpolnjuje nalogo, ki io je imelo ameriško o-sebje«. Minister McNamara in general Tavlor pravita v svojem poročilu, da «bi se mogel položaj močno izboljšati v prihodnji mesecih«.
Med važnejše zunanjepolitične dogodke v teh dneh za Italijo spada poleg milijardnega dolarskega kredita v ZDA tudi včerajšnji prihod podpredsednika sovjetske vlade Kosigina, ki bo prihodnjo soboto prisostvoval odprtju sovjetske industrijske razstave v Genovi. Kosigin se je včeraj razgovarjal že z Morom, Saragatom in Bojem ter poudaril dobre odnose med Italijo in Sovjetsko zvezo.
Kriza okrog Cipra se je včeraj vnovič zaostrila, čeprav je na otoku vse mirno in je prispelo že 400 kanadskih vojakov, ki bodo poleg- britanskih, švedskih, irskih in finskih sestavljali silo miru OZN. Turški parlament je namreč izglasoval vladi potrebna pooblastila, da «v primeru potrebe izvede izkrcanje na Cipru«. Ciprski delegat pri OZN je takoj izročil predsedniku Varnostnega sveta protestno pismo, tajnika OZN U Tanta pa je pozval, naj poskrbi za vse ukrepe, ki se mu bodo zdeli potrebni. Turški tisk pa se očitno veseli zaradi sklepa parlamenta in vse kaže, da bo Turčija nadaljevala sabotažo akcije OZN, da bi imela izgovor za svoj napad na otok. V Atenah vladni krogi v celoti odobravajo Titov predlog, naj sc s Cipra umaknejo turški in grški vojaki.
Tudi v Južnem Vietnamu ne bo kmalu konca vojne, ker je Bela hiša v Washingtonu objavila sinoči izjavo, da so potrebni ukrepi za ustanovitev «dobro izvežbane gverilske sile«, čeprav je pozneje predstavnik vlade ZDA izjavil, da se s tem vojna ne bo prenesla na Severni Vietnam. Izjava pravi tudi, da potrebuje Južni Vietnam poleg vojaške tudi gospodarsko in socialno akcijo, in da bodo ZDA oskrbele južnovietnamske letalske in re.'ne sile ter pehoto z dodatno »omejeno, toda pomembno« opremo, kar pomeni, da bo ameriška tehnična in gospodarska pomoč «bistveno zvišana«.
V	Bonnu so na demokristjan-skem kongresu vnovič izvolili starega Adenauerja za predsednika stranke, kancler Erhard pa je izjavil nato novinarjem, da je pripravljen sestati se s Hruščovom, »če bi ta sestanek nudil pozitivne možnosti za združitev Nemčije«, izključil pa je možnost pogajanj s predsednikom vzhodnonemške vlade Ulbrichtom.
V	Ženevi se je nadaljevala raz-orožitvena konferenca; predstavnika ZDA in SZ sta primerjala načrta o splošni in popolni razorožitvi, pri čemer je prvi zavrnil sovjetski načrt, za katerega je drugi dejal, da je realističen, ker edini predvideva dejansko razorožitev in pravo nadzorstvo, ter je ponovil Gromikovo negativno oceno dosedanjega dela konference in dodal, da ZDA nočejo odstraniti nevarnosti jedrskega spopada.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.7, naj nižja 2.1, ob 19. uri 4; zračna tlak 1012.9 stanoviten, veter vzhodnik severovzhodnik 19 km s sunki 40 km na uro, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 7.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 1*. marc*
Edvard
Samce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14, Dolžina <3'neva 12.01. Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 23.42
Jutri, ČETRTEK, 19. marca
Jožef
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Svetovalca PSI in KPI zahtevata posredovanje za preklic dekreta dr. Mazze o vrtcu v Sesljanu
Tako zahtevo sta postavila predsedniku pokrajine inž. Pečenko (PSI) in Eombač (KPI) * Sprejet sklep o ustanovitvi univerzitetnega konzorcija za pospešitev študijev in raziskav na inštitutu za liziko
Socialistični pokrajinski svetova, lec inž. Pečenko iin komunistični pokrajinski svetovalec Gombač sta na včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta postavila predsedniku dr. Deliseju vprašanje v zvezi z nedavnim dekretom vladnega komisarja dr. Mazze, s katerim je zavrnil sklep devimsko-nabrežinskega občinskega sveta o otvoritvi otroškega vrtca v Ses-lijarnu za 14 otrok iz Sesljana in Vižovedj.
Svetovalec inž. Pečenko je dejal, da mu je iskreno žal, da mora postavljati to vprašanje. Nato je svetovalec poudaril, da je zvedel iz časnikov, da je vladni komisar dr. Mazza s svojim dekretom smatral za neprimeren soglasen sklep devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, da se odpre o-troški vrtec za slovenske otroke iz Sesljana in Viiovelj. Potem ko je ugotovil, da se prepoved otvoritve vrtca upravičuje s pomanjkanjem denarnih sredstev in z malim številom otrok (14), inž. Pečenko pravi, da te ugotovitve niso upoštevale dejstva, leje so sedanji otroški vrtci v omenjeni občini, in da jih otroci iz omenjenih vasi zelo težko obiskujejo, ker so predaleč. Hkrati pa, poudarja svetovalec, izgovor, da je premalo otrok, ne more držati, če se upošteva, da je v italijanskem otroškem vrtcu na Repentabru 5 otrok, v Dolini 10, v Boljuncu 9, v Ricmanjih 4 itd.
Zato le inž. Pečenko zaprosil predsednika, da bi v skladu z načelom pravičnosti, ki terja, da so vsaj otroci enakopravni ter da se z njimi enako ravna, interveniral pri komisarju, da bi dosegli preklic tega odloka, ki pomeni diskriminacijo v škodo slovenske narodnostne skupine in ki ni v čast pripadnikom italijanske narodnostne skupine, katera — je dejal inž. Pečenko — «Po mojem mnenju, ne more in ne sme gojiti do slovenskih otrok nobene mržnje#.
Svetovalec Gombač pa ugotavlja v svojem vprašanju, da je dekret vladnega komisarja povzročil med slovenskim prebivalstvom splošno nezadovoljstvo. Poleg slovenske skupnosti so bili prizadeti, pravi svetovalec, tudi italijanski demokratični krogi.
Nato se Gombač v svojem vprašanju sklicuje na enakopravnost pravic, ki jih jamči republiška u-stava in na pro£lŠšena nSčela političnega sporazuma, ki je osnova sedanjega pokrajinskega odbora levega centra, in vprašuje predsednika, ali se mu ne zdi primerno, da bi za to posredoval v imenu pokrajinskega sveta pri vladnem komisarju, da se z dejanji zagotovijo slovenski manjšini, ter v tem primeru otrokom iz
Sesljana, upravičene jezikovne in kulturne potrebe.
Na obe vprašanji bo predsednik odgovoril na eni prihodnjih sej.
V začetku sinočnje seje je predsednik dr. Delise sporočil, da je upravni odbor protituberkulozrie-ga konzorcija sklenil nakazati vsem svojim bolnikom v bolnišnicah in sanatorijih 200 lir dnevno podpore v smislu vladnih u-krepov za pomoč tuberkuloznim bolnikom. Nato je komunistični svetovalec Colli prosil predsednika, naj posreduje, da bo v tej kampanji za cepljenje otrok proti poliomielitisu cepljeno vse prebivalstvo do 20. leta starosti in ne samo otroci od 4. meseca do
6.	leta. Komunistični svetovalec Šema pa je predložil resolucijo, v kateri se zahteva, naj vlada nakaže bodoči deželni upravi zadostna začetna denarna sredstva za premostitev velikih gospodarskih težav.
Socialistični svetovalec prof. Medani pa je opozoril predsednika na pomanjkanje uradniške moči v tajništvu slovenske trgovske aka-demiie, kakor tudi v italijanskem zavodu »Leonardo da Vinci«. Zato je predlagal, naj pokrajinska uprava poskrbi za imenovanje potrebne upravne moči na slovenski šoli. kot to določajo zakonski predpisi. Predsednik dr. Delise je odgovoril, da se na omenjenih šolah in tudi na drugih, za katere pokrajinska uprava skrbi za upravno osebje, pokrajina ravna po pravilniku staleža pokrajinskega m sebja, ki zagotovlja šolam več kvalificiranega osebja (asistentov), ki lahko opravljajo tudi administrativno delo. Ministrska okrožnica pa tega osebja sploh ne predvideva in govori samo o navadnem upravnem osebju. Zato je predsednik dejal, da se mora za sedaj pokrajina ravnati po svojih pravilih, ki so jih sprejeii tudi ravnatelji posameznih šol. Ni pa rečeno, je poudaril, da ni mogoče v bodoče celotno vprašanje ponovno proučiti, da se doseže čimboljša rešitev.
Po končanih vprašanjih je pokrajinski svet sprejel sklep o u-stanovitvi univerzitetnega konzorcija za pospešitev študijev in raziskav na inštitutu za fiziko tržaške univerze. Pred glasovanjem je predsednik dr. Delise obrazložil ta sklep in poudaril, da gre za konzorcij, v katerem sta tudi tržaška pokrtijinska in občinska uprava, ki bo gradil in upravljal mednarodni center za teoretsko fiziko, ki ga bodo zgradili v Miramaru. Potem ko je govoril o pomembnosti tega mednarodnega centra, ki je bil ustanovljen v Trstu s sporazumom z mednarodno atomsko agencijo z Dunaja, ki je z italijansko vlado sklenila dogovor, na
«iiiiiiiiiimniimiHiiiuniiiiii*uKiHmiiiiiiniiiiiiiHiiiiitmmtniiiiiiiitmiiiiiiiiimiiiiiiiinniiiniiiiiiiHnm
HUDA PROMETNA NESREČA V UL. FABI0 SEVER0
S fiatom 500 se je zaril pod prednji del tovornika
Šofer osebnega avtomobila si je verjetno prebil lobanjo in so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo
V Ul. Fablo Severo, na nevarnem priglasila na dražbi. — Razna-ovinku pri tovarni mesnih izdelkov rodovanje nabrežinske občine «Masč», ob hišni štev. 141, se je vče- se torej brezobzirno nadalju-raj zjutraj dogodila huda avtomo- je fcijub protestom toliko fio-bilska nesreča, pri kateri se je hu- venskih organizacij, do poškodoval 32-letni gasilec Gior-gio Gregorat iz Ul. Monte Valerio štev. 17.
Okrog 6. ure zjutraj se je Gregorat s svojimi fiatom 500 TS 58773 vozil proti Opčinam, kamor je bil namenjen na neko gradbišče, kjer bi moral nastopiti službo. Ko je privozil na omenjeni ovinek, se je preveč pomaknil proti sredini cestišča kar je bilo zanj usodno. Prav v tistem trenutku je iz nasprotne smeri s težkim tovornikom s prikolico UD 63445 privozil 35-letni šofer Mario Špinače iz Vidma, Ulica Rivignano 44.
šofer tovornika je prepozno opazil pred seboj mali avto in čeprav je z vso silo pritisnil * na zavore, mu ni uspelo ustaviti težkega vozila. Trčenje je bilo neizbežno in Gregoratov avto se je zaril pod prednji del tovornika, kjer se je dobesedno zmečkal. Iz razbitin fiata so potegnili ranjenega Gregora-ta ter ga takoj z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri nesreči si je Gregorat verjetno prebil lobanjo, se ranil nad levi močesom, desni strani prsi in levem kolenu, krvavel je tudi iz desnega ušesa.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli tudi karabinjerji s postaje v Ulici Cologna, ki so opravili potrebne formalnosti.
LETOS V APRILU
Začetek zidanja raznarodovalnih naselij
Ustanova za pomoč julijskim beguncem Je oddala na dražbi gradnjo 440 stanovanj za skupno dve milijardi in 200 milijonov lir. Stanovanja bodo začeli zidati v Skednju in Sesljanu aprila meseca. V aprilu bodo razpisali nadaljnje dražbe za zidanje stanovanj za dve milijardi lir. Gre za milijarde, ki so jih dali na razpolago ustanovi že pred leti, ki pa jih niso mogli upo. rabiti, ker se ni nihče odzval na licitacije zaradi prenizkih vzklicnih cen. Sedaj so te cene zvišali in podjetja so se
Motorist v avto
V Ul. Revoltella v bližini križišča Rocolske ceste, je včeraj popoldne I7-letni barist Giusto Co-slovich s Scala Bonghi 34 z motornim kolesom treščil v levi del fiata 600 TS 62976, ki ga je tedaj 30-letni Ettore Spongia iz Ul. Sol-ferino 24 obračal na levo. Pri padcu se je Coslovich pobil po čelu, bradi in spodnjih udih, verjetno ,ie zadobil tudi nosne kostne poškodbe. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtom RK, i£e bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni.
osnovi katerega se italijanska vlada obvezuje, da bo nudila denarna sredstva za vzdrževanje centra, je predsednik dejal, da je Tržaška hranilnica že določila 100.000.000 lir za nakup zemljišča, na katerem bo zgrajen center, tržaška pokrajinska in občinska uprava pa bosta morali poskrbeti za denar za gradnjo zgradbe centra. Stanovanja za znanstvenike in za tečajnike pa bo zgradila ustanova INCIS. Italijanska vlada, je dejal dr. Delise, je že zagotovila 250.000 dolarjev letno za vzdrževanje centra in 28.000 dolarjev letno za študijske štipendije. Stalni sedež centra mora biti zgrajen do konca aprila 1965. Zato je pokrajinska uprava za sedaj poskrbela za začasni sedež centra, ki bo na Trgu Oberdan. v palači, kjer je ženski tehniški zavod.
Nato je večina svetovalcev zavr-nila komunistično resolucijo, ki predlaga, naj se pokrajinska u-prava zavzame, da bosta, vlada in parlament čimprej sprejela učinkovite ukrepe v zvezi z nesrečo v Vajontu, češ da je to vprašanje parlamenta. Prav tako je bila zavrnjena komunistična resolucija o krajevnih financah.
Župan dr. Franzil je sprejel ravnatelja laboratorijskega in raziskovalnega oddelka mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju prof. Sanielevicija. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi ravnatelj inštituta za fiziko na tržaški univerzi prof. Budini, so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so povezana z ustanovitvijo mednarodnega centra teoretske fizike v Trstu.
PRIPRAVE NA DEŽELNE VOLITVE
Danes znani kandidati PSIUP včeraj objavljeni kandidati PII
Tudi socialdemokrati bodo že ta teden seznanili javnost s svojo kandidatno listo
Priprave na deželne volitve so že v polnem teku. Po demokristjanih so včeraj objavili svojo okrožno kandidatno listo tudi liberalci. Na njej so: Carlo Beltrame, Armando Bregant, Bubnich, Lulgi della Ros-sa, Antonio della Santa, Benvenuto Delpiccolo, Piero de Favento, Emi-lio Gomisel, Antonio Marussi, Daniele Morpurgo, Romano Sancin, Alessandro Santi, Italico Stener, Sergio Trauner in Ferruccio Zan-nino.
Snoči so se v Tržiču sestali predstavniki tržaške, goriške, videmske in pordenonske federacije PSIUP ter določili kandidatne liste za vseh pet volilnih okrožij. Nadaljevali so tudi s proučevanjem volilnega programa ter se domenili o organiziranju volilne kampanje. Sestanku je predsedoval član osrednjega odbora Giambra Iz Rima. Po informa. cijah iz krogov PSIUP bodo objavili kandidatno listo za tržaško volilno okrožje še danes.
Tržaška federacija PSDI sporoča,
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiitiiiiiiiuiiiiiiuitiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiMniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
PO URADNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Pomorski in železniški blagovni promet dosegel skupno v februarju 726.790 ton
Znatno se je, v primerjavi z lanskim in predlanskim februarjem, povečal predvsem pomorski promet - Skupno v januarju in februarju skoraj 1 milijon ton prometa
Tržaška trgovinska zbornica je objavila uradne podatke o celotnem blagovnem prometu tržaškega pristanišča za februar. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je bil letošnji februarski promet znatno višji od lanskega in predlanskega februarja, saj je dosegel skupno po morju in po železnici 726.650 ton, pri čemer pa niti ni vštet promet s tovornimi avtomobili, za katerega poročilo trg. zbornice ne navaja podatkov, ker jih daje statistični urad vladnega generalnega komisariata.
Sam pomorski promet je znašal v februarju 499.850 ton v primerjavi s 383.706 tonami v februarju 1963 in 422.782 tonami v februarju 1962. Od tega odpade 392.269 ton na izkrcano blago (1.	1963	—
239.561 ton, 1. 1962 — 299.719 ton) na vkrcano blago pa 107.581 ton (1. 1963 — 94.145 ton, 1. 1962 — 123.063 ton).
Promet po železnici pa je dosegel skupno 227.100 ton v primerjavi z 202.299 tonami v februarju lani in 217.895 tonami v februarju 1962. Od tega odpade na dovoze 52.728 ton (1. 1963 — 61.804 tone,
1.	1962 — 98.361 ton), na odvoze pa 174.372 ton (1. 1963 — 140.495 ton, 1, 1962 — 119.534 ton).
Podobno kažejo tudi skupni podatki za letošnji januar in februar znaten porast v prometu v primerjavi s prejšnjima dvema letoma. Skupni pomorski promet v letošnjem dvomesečju januaMe-bruar je znašal namreč 982.585 ton v primerjavi s 784.520 tonami v enakem razdobju 1.	1962 in s
856.910 tonami v enakem razdobju
1.	1962. Od te vsote odpade 762.361 ton (585.276 1. 1963 in 618.501 1. 1962) na izkrcano blago ter 220.224 (199.244 1. 1963 in 238.409 1. 1962) na izkrcano blago. Po železnici pa so v dvomesečju januar-februar letos prepeljali skupno 477.177 ton blaga primerjavi s 360.515 tonami 1. 1963 in 453.332 tonami 1. 1962. Od tega odpade 141.864 ton na pripeljano blago (1. 1963 — 127.785 ton, 1. 1962 — 196.182 ton), na odpeljano blago pa 335.313 ton (1. 1963 — 232.730 ton, 1.	1962 —
257.150 ton.
Poročilo trgovinske zbornice tudi za dvomesečje januar-februar ne navaja prometa s tovornimi avtomobili.
Uspela stavka v Lucky Shoe
V tovarni čevljev Lucky Shoe Je bila včeraj 24-uma stavka, ■ katere so se udeležili delavci, delavke in
uradniki stoodstotno. Gre za okoli 1000 delavk in delavcev, ki so stavkali skupno z delavci po vsej državi. Stavko so napovedali, ker se delodajalci nočejo pogajati za sklenitev nove delovne' pogodbe.
* * *
V podjetju Silma je nastal spor med delavci in ravnateljstvom. Najprej ni hotelo podjetje priznati notranje komisije, nato pa Je pristalo nanjo, toda je hkrati sporočilo, da odpusti dva njena člana, ki sta mu kot trn v peti. Seveda je pri tem navedlo druge razloge. Zato so delavci napovedali stavkovno pripravljenost, FIOM pa se je pritožila na inšpektorat za delo In na združenje srednjih industrijcev.
jonov lir stroškov za popravilo mestnih ulic in trgov, 35 milijonov lir za gradnjo javne pralnice in kopalnice v Trebčah in 500.000 lir za popravilo šolskega športnega igrišča v Kolonji.
Nato je odbor izrekel javno pohvalo in določil denarno nagrado mestnemu redarju Mariu Bussani-ju, ki je prijel skupino mladih malopridnežev, ki so kradli skuterje. Odborniki so tudi sklenili, da bo občinska uprava za prihodnjo volilno kampanjo za deželne volitve postavila tri govorniške odre, in sicer na Trgu Goldoni, na Trgu sv. Antona in na Trgu Garibaldi, ki bodo na razpolago vsem strankam.
V začetku seje je župan sporočil, da bo v Trstu od 19. avgusta do 2. septembra letos mednarodni kongres ženske zveze, katerega se bo udeležilo 250 žena iz 58 držav.
Snoči ob 23.30 so se na pravni fakulteti zaključile volitve za reprezentativni organ študentov tržaške univerze. Danes bodo začeli šteti glasove.
da je deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom senatorja Zan-niera, odobril program za deželne volitve, ki so ga pripravile študijske komisije. Politično, upravno in gospodarsko plat programa sta orisala dr. Vittorio Piša in dr. Walter Tudorov. Deželni odbor je tudi odo. bril smernice, po katerih so se ravnale tržaška, videmska in goriška federacija pri sestavitvi kandidatne liste, katero bodo objavili še ta teden.
Včeraj se je tajnik tržaške federacije Oberdan Pierandrei skupno z deželnim tajnikom dr. Nardinijem sestal v Rimu z vsedržavnim tajnikom stranke Tanassijem. Razgovar-jali so se o organiziranju volilne kampanje.
Deželna socialdemokratska parlamentarca Zanier in Zucalli sta te dni intervenirala na ministrstvu, da bi čimprej odobrili statut tržaške pristaniške ustanove ter da bi zagotovili, da bi bil izhodiščna točka naftovoda Tržaški zaliv.
Na sedežu PSI praznik žena
Zenska sekcija tržaške federacije PSI je včeraj priredila proslavo mednarodnega ženskega praznika, povezano s prijetnim družabnim popoldnevom.
Na proslavi, ki je bila na sedežu federacije v Ul. Mazzini, je v italijanščini najprej spregovorila Sereni Simona, članica glavnega pokrajinskega odbora PSI iz Benetk, ki je razčlenila svoj govor na dva važna problema: na borbo žene za svojo enakopravnost ter na splošne politične probleme, ki zadevajo vse prebivalstvo. Podala je pregled političnih dogodkov od fašizma do danes, orisala program socialistične stranke v šedanjem političnem položaju, govorila o vladi levega centra ter o nalogah, ki jo čakajo, poudarila vlogo naprednih žen tudi v sedanji kampanji cepljenja otrok s cepivom «Sabin« proti otroški paralizi
V slovenščini je spregovorila Nadja Pahor, ki je obširno govorila o gospodarskih ukrepih vlade levega centra ter se je nato zaustavila pri vprašanju, ki trenutno naj bolj zanima tržaške žene, to so deželne volitve, ki bodo 10. maja. Poudarila je, da bodo imele žene pri teh volitvah važno besedo ter da predstavlja 'ustanovitev dežele važen faktor prt reševanju tako gospodarskih,1 kot jaolitičnih problemov, pa tudi problemov slovenske manjšine.
Navzoče žene, ki so se na sedežu zadržale v prijetnem pogovoru, je pozdravil tudi tajnik tržaške federacije PSI Amaldo Pittoni.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
250.000.000 lir za popravilo ulic
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so odobrili 250 mili-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiimiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiintiiuiiiniiiiiiiiinirini
»FBI* V BOLNIŠNICAH SPET P»ED SODIŠČEM
Zaslišanje dveh bivših članov uprave ki nista videla nobenih nepravilnosti
Oba sta imela popolno zaupanje v dr. Stena • Obsojen zaradi tihotapstva in žaljenja financarja
Na procesu v zvezi s škandalom v združenih bolnišnicah, sta včeraj nastopila dva člana bivše u-pravne komisije združenih bolnišnic.
Prvi je podal svoje izjave prof. Priamo Mandruzzato, ki je med drugim omenil, da je imel vedno največje zaupanje v dr. Stena. Nikoli ni opazil, da bi obtoženec zagrešil kak prekršek v knjigovodstvu.
Predsednik je vprašal pričo, kdaj je dr. Steno izročal upravni komisiji zapisnike prejšnjih sej. Prof. Mandruzzato je odvrnil, da se je to zgodilo skoraj redno na naslednji seji.
Predsednik: «Ali ste kdaj opazili, da v zapisnik niso bila vneše-na vprašanja o katerih so člani komisije razpravljali na prejšnji seji?«
Mandruzzato:	«Ne, kaj takega
nisem nikoli opazil«.
Predsednik: «Ko ste v komisiji razpravljali o raznih gradbenih
Uspeh delniške družbe OM
Včeraj Je ob prisotnosti oblasti ln jugoslovanskih ter italijanskih novinarjev odpotovala Iz Trsta čez obmejni blok Fernetiči - Sežana kolona 50 težkih tovornikov TITANO, ki jih je OM izročila dvema izmed največjih jugoslovanskih prevozniških podjetij.
Gre za prvi del pogodbe za 200 tovornikov, ki jo Je OM dosegla po ostri tekmi z raznimi evropskimi znamkami težkih tovornikov: v Beogradu so se hoteli odločiti le po mnogih preizkušnjah in dolgi poskusni dobi, kateri so bili podvr-
žena razna vozila, ki so Jih proučevali.
TITANO s 230 HP ln nosilnostjo 120 stotov, se Je briljantno uveljavil. Tako je utrdil v Jugoslaviji ugled stare lombardske družbe, ki Je v bližnji preteklosti v to državo že poslala nad 2000 vozil.
delih, kdo je vam poročal o teh vprašanjih?«
Mandruzzato: «0 teh vprašanjih je poročal inž. Cisilin, o drugih pa so poročali razni šefi oddelkov. $ef tehničnega oddelka je obširno poročah o ponudbah zasebnih podjetij. Za ves ta oddelek pa je odgovarjal član upravne komisije inž. Colautti.
Sodnik Romanelli: «Ali ste vedeli, da je v bolnici pri Magdaleni krožil okužen zrak?«
Mandruzzato: «Zdi se mi, da se je zgodilo nekaj takega, ker da naprave za prečiščevanje niso pravilno delovale.«
Odv. Moro: «Ali ste se udeležili vseh sej?«
Mandruzzato: »Vsaj velike večine«.
Nato Je predsednik Boschini vprašal pričo, če-se spominja pri« mera Cimarelli (šlo je za neko bolničarko, ki je ponaredila na o-sebni izkaznici datjum rojstva, bi lahko še naprej delala). Pri je odgovortl pritrdilno ter pojasnil, da je upravna komisija sklenila, da ne kaznuje uslužbenke.
V svojih nadaljnjih izjavah je prof. Mandruzzato pojasnil, da je upravna komisija vedela za imena oseb, ki so jih nameravali sprejeti v službo in da ni nikoli slišal o kakih nepravilnostih. Na vprašanje odv. Sferca je odgovoril, da so zdravniki večkrat zahtevali, naj se v razne načrte vnesejo določene spremembe.
Za prof. Mandruzzatom so sodniki zaslišali odv. Antonia Trombo, ki je bil tudi član upravne komisije. Njegovo pričevanje pa ni bilo kdovekaj koristno, ker se je često izgubljal pri pojasnjevanju obrobnih zadev, ki niso bile v zvezi z zastavljenimi vprašanji. Ce pa ga je predsednik opozoril, naj odgovarja na stvarna vprašanja z da ali ne, je priča navadno izjavil, da se ne spominja. Na vsak način odv. Tromba ni nikoli opazil kakih nepravilnosti. V dr. Stena in dr. Bernija pa je imel največje zaupanje.
Sodniki so zaslišali pričo tudi glede sprejemanja v službg, Tromba je pojasnil, da se je to vršilo ali z natečaji ali pa na podlagi prošenj posameznih interesentov. Dejal pa je, da je upravna komisija v tem primeru odločala le o sprejemanju v službo, ni pa oczra-la prosilčevega imena. V vseh svojih desetih letih delovania v združenih bolnišnicah ni nikoli spoznal Cergola, ki danes sedi na zatožni klopi.
• • •
Pred prizivnimi sodniki (predsednik Geri, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi, obramba Verrl) se je zagovarjal včeraj 38-letni E-milio Fontanot iz Ul. Cesca 23, ki je bil obtožen, da je posedoval neugotovljene količine in vrste
Ob šestdesetletnici rojstva pesnika SREČKA KOSOVELA, priredijo gojenci Slovenskega dijaškega doma
danes 18. marca ob 20. uri
POČASTITEV MLADEGA PESNIKA
Najprej bo mladina s primerno svečanostjo položila cvetje h kipu Srečka Kosovela v domskem parku, nakar bo sledil kulturni program, pri katerem bo sodeloval tudi komorni zbor «Jakopus Galus«.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar,
Ul. Momteochi 6, vabi člane in simpatizerje 20. t.m. ob 20.30 na petkov večer. Na sporedu je zanimiv film o »Zgodovini Amerike«. Vljudno vabljeni. Vstop prost.
OD VČERAJ V LJUBLJANI
Železniška konferenca za blagovni promet med Avstrijo in Trstom
Na konferenci zastopnikov železniških uprav članov tarifne zveze za blagovni promet med Avstrijo in Trstom, ki se je včeraj začela v Ljubljani, proučujejo tarifna vprašanja železniškega prometa in možnosti konkurenčnosti železniških tarif s tarifami ostalih prometnih sredstev. Konferenca, ki ji predseduje načelnik zunanjega oddelka direkcije avstrijskih železnic, Albert Kos in na kateri so navzoči zastopniki jugoslovanskih, italijanskih in avstrijskih železnic in zastopniki tržaških podjetij, bo verjetno trajala do 20. marca.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 18. t. m. ob 20.30 na OPČINAH
DARIO FO:
Dve pištoli v rokah pa z klim in črnim gleda
Režira JOŽE BABIC Gostuje IVA ZUPANČIČEVA članica Drame SNG iz Ljubljane
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
Neprimerno za mladino pod 18. letom starosti.
Obvezno cepljenje otrok proti davici
Županstvo sporoča, da bo od 1. aprila do 31. maja letos brezplačno spomladansko cepljenje otrok proti davici. Starši bodo morali pripeljati na cepljenje vse otroke, ki so se rodili med 1. januarjem in 30. junijem 1962. leta, in vse tiste otroke, ki so se rodili pred tem datumom pa še niso bili cepljeni. Otroke bodo cepili v delavnikih v občinskih ambulantah na dan in uro, ki bo sporočena na posebnem pozivu, ki ga bodo dobili prizadeti. Kdor ne bi dobil tega poziva, mora ravno tako obvezno pripeljati svoje otroke na cepljenje proti davici Ari zgoraj omenjenih dneh. Tiste osebe, ki;želijo cepiti svoje otroke proti davici pri zasebnih zdravnikih, bodo morale predložiti občinskemu oddelku za zdravstvo, Ul. Cavan 18, zadevno zdravniško potrdilo napisano na posebnih obrazcih, ki se dobijo na higienskem oddelku. Ta potrdila bodo morala biti predložena takoj po cepljenju, odnosno najkasneje do 10. julija letos. Županstvo obvešča vse prizadete, da bodo prijavljeni sodnim oblastem, če ne bodo odgovorili na ta poziv.
Nazionale 15.30 «Giornl caldi a Palm Springs« Technicolor. Troy Dona-hue, Ty Hardin.
Arcobaleno 15.30 «Far west» Tedhmi-color. Troy Domahue.
Excelsior 16.00 «I'ntrigo a Stoccolms* Paul Nevvmam, Elke Sormmer. Tech-nicolor.
Feuice 15.00 «Mc Limock« Technico-lor. John Wayne, Mavreen 0’Hara.
Grattacielo 16.00 «Fammi pošto, te-soro» Technicolor, Doris Day, James Garner Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Ij pelo nel rruin-do» Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 15.00 «Ierl oggi domanli Tecihmicolor. Sopbia Loren, Marcel-lo Mastroianm.
Filodrammatico 16.00 «Duello nel Te-xas» Technicolor. Richard Harnson.
Aurora 16.00 «Id mio amore con Sana anth a«.
Cristallo 16.00 «La ragazza di bube* Claudia Cardinale.
Capi to i 16.00 «Alle donne cil penso io» Teohnicotor. Frank Sinatra.
Garibaldi 16.00 «Solo sotto je stelle* Kirk Douglas.
Massimo 16.00 «11 leggendario con-quiistatore» Technicolor. Frank Lati more.
Impero 16.30 «Lhdolo di Acapulco«.
Moderno 16.00 «Femmine al Luna Park« Igrata Aldo Leccherlni in Rlna Kent. Na platnu »Peccato che sla una canaglia«.
Astoria 16.00 »Ursus nella vatle dei leoni« Technicolor.	i
Astra 16.30 »f comancheros«.
Vittorio Veneto 15.30 «L’amore dlf-flcile« Oatherine Spaak, V. Gass-man, E. Salerno. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 »Scotland Yard in a scolto« S. Sesselman, M. Silwester.
Ideale 16.00 »FBI agente implacabilc« Eddie Constamtine.
Marconi 16.00 »Atlas 11 trlonfatore di Atene« Scopecolor. Mike Forest.
POTOVALNI URAD AURORA
prireja od 22. do 26. aprila letos
IZLET V PARIZ
IZREDNO UGODNE CENE IN SE NA OBROKE I
Prijave sprejema potovalni urad »AURORA«, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243
vtihotapljenega blaga ter da je žalil nekega javnega funkcionarja.
Dogodek, ki je Fontanota pripeljal pred sodnike, se je odigral 12. aprila lani. Bilo je okoli 17,30, ko se je moški pripeljal na glavni blok v novi prosti luki, Financar je pregledal sprednji del avtomobila, nato pa je stopil še do zadnjih vrat in jih odprl. V tistem trenutku pa je Fontanot pognal avto z vso naglico ter se odpelja' proti mestu.
Med preiskavo je moški izjavil najprej, da je bil sam v avtu. Pozneje pa je dejal, da je bil _ njim še neki njemu neznan delavec. Trdil je, da se je odpeljal ker se mu je zdelo, da mu je financar rekel dobesedno: »Izviv lite naprej«. Na zaslišanju 30. a-prila pa je zabrusil financarju, ki ga je ustavil, v obraz: »Lažnivec«, zaradi 'tega sq‘ ga prijavili sodišču tudi z obtožbo žalitve.
Kazenski sodniki-so v oktobru lani spoznali Fontanota za krive ga ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v * kazenski list na 6 mesecev zapora ter na 100.000 lir globe. Prizivni sodnik so potrdili to razsodbo.
V predoru pod Montebellom
Z vespo trči! v kolo prikolice
V predoru pod Montebelom na državni cesti štev. 202 se je včeraj zvečer pri prometni nesreči hudo ponesrečil 50-letni Libero Alzetta iz Ul. Lorenzetti 54. Ko se je vozil s svojo vespo TS 11671 proti Ul. Doda je sredi predora izgubil nadzorstvo nad motornim kolesom in silovito treščil v zadnje levo kolo prikolice UD 3001, ki jo je v nasprotno smer vlekel tovornik UD 52414, za volanom katerega je sedel 24-letni šofer Bruno Bertoz iz Fiumicella, Ul. San Lorenzo 14.
Zaradi močnega sunka se je Alzetta prevrnil in se hudo pobil po desnem sencu, se ranil po levem stegnu in si zlomil desni gleženj. Z zasebnim avtom, ki je privozil mimo, so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Motorno kolo v tovornik
Na vogalu Ul. Trento in Ul, Milano je včeraj popoldne 46-letni uradnik Giovanni Orzan iz Ul. Ca-podistria 18, ki je bil namenjen na Ponterošo, treščil v tovornik TS 7610, ki ga je po Ul. Milano navzdol vozil 51-letni Alfredo Mo-rin iz Ul. Pier della Francesca 3. Pri nesreči se je Orzan pobil po spodnjem delu hrbta in levi rami. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh.
KINO PROSEK-K^NTOVEV
predvaja danes 18. t. m. ob 19.30 uri Wamer Bros film:
«AVVENTURE A MALAGA*
(Dogodivščine v Malagi)
Igrajo: TREVORD HOWARD, DOROTHY DANDRIDGE in ED-MUND PURDOM
Kine na tjičii
mm
predvaja danes 18. t. m. ob 18. uri film:
LA MANO
CALDA
(TOPLA ROKA)
Igrajo:
JACQUES CHARRIER FRANCA BETTOJA MACHA MORIL
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. marca 1964 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo Je 18 oseb
UMRLI SO: 73-letmi Giovamii De-grassi, 74-letnd Federico Sauzin, 43-letna VVanda Tolot vd. Turcnl, 65-letna Giusepplna Bolsi, 76-letm Au-gusto Vanich, 60-letnt Antonio Fra-gilaeomo, 8l-letna Francesca Flego vd. Godina, 73-letna Maria Oosani poi. Franco, 48-1 etni Giuseppe Gregori, 84-letnd Ettore Marcon, 79-tetma Ada Se. gre vd. Haschek, 39-letn| Glusepoc Koojanclc, 72-letnl Nicolo Tamaro, 6a-letmil Ennlo Melt, 72-letna Gluaenipii-na Konestabo vd. Tavčar, 70-lecnl An-drea Grahonja, 77-leuia Lucia BU-sevlch vd. Dumovlch, 74-letna Lucia Dapretto vd. Vaslerl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1*. - 22.)
AlTAlabarda, Ul. delTlstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarrott 11; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26; Mizzan. Trg Venezla 2; Barbo-Carntel, Trg Garibaldi 4; De Leltenburg, Trg. S. Giovanni 5; Vlelmetti, Trg della Bor-sa 12; Miami, Drevored Miramare 117.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (IS. — 22.)
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; De Leltenburg, Trg S. Giovanni; Vlelmetti, Trg della Borsa 12; Miami Drevored Miramare 117.
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« priredi dvodnevni Izlet 25. In 26. aprila v Begunje, dolino Drage, Vrbo, na Bled, v Cerklje Im na Krvavec z žičnico. Vpisovanje se prične v društvenih prostorih 19. ,nar-ca od 10. do 12. ure, 20, marca -<1 20. do 21. ure Im 22 marca od 11. do 12. ure.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je 16. t. m. za vedno zapustila naša ljubljena
Josipina Konestabo vd. Tavčar
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: hčere, sestra, brat, zet, vnuki in ostali sorodniki
Trst, 18.III.1964.
OB 60-LETNICI BOJSTVfl TAKO RANO UMRLEGA PESNIKA
Srečko Kosovel o vlogi umetnosti
Umetniški nazor Srečka Kosovela se je razvil organsko iz naših evropskih socialnih in književnih razmer po prvi svetovni vojni. Smer tega nazora nakazuje že dejstvo, da je sprejel za svoje osrednje idejno umetnostne pobudnike Ivana Cankarja, Maksima Gorkega, Petra Bezru-ča in Romaina Rollanda.
V nekaterih pesmih in člankih »e ukvarja Kosovel predvsem z dvema važnima vprašanjema, ki zadevata dogajanje v povojni slovenski književnosti. Prvo obravnava položaj umetnika in umetnosti v kapitalistični, meščanski družbi, tedaj problem, ki ga je z vso jasnovidnostjo opisoval že Ivan Cankar, drugo pa govori o pravi in zgolj artistični umetnosti.
Kosovel je bil prepričan, da kapitalistična družba ugneta in uničuje umetnika ter ponižuje njegov poklic na običajni obrtniško prodajni poklic. Izrazito materialno, dobičkarsko usmerjena sredina izdaja vsakogar, kdor je «človek svojih sanj« in »umetnik Po svoji dušiš (Pišem mrtvaški list.) Tak položaj umetnika, kulturnega ustvarjalca izraža seveda določeno krizo meščanske zavesti. Kriza pa je razvidna najbolj iz dejstva, da stoje nekateri književniki v procesu kapitalistične dehumanizacije bolj ali manj neprizadeti ob strani, se zatekajo v kavarniško in «javkajoče» 1;-teratstvo in gojijo književnost, ki se je dala zriniti na stranski tir. Kosovel svari pred nevarnostjo (Razpad družbe in propad u-
Pričujoča razprava o Srečku Kosovelu je vzeta iz novega, 63. zvezka Knjižnice Kondor (Mladinska knjiga) «Razgledi v književnosti. 1918-1941». V dokaj obširnem zvezku je dr. France Zadravec zbral vrsto esejev in kritik, ki so jih napisali Fran Albreht, Oton Zupančič, Srečko Kosovel, Bogo Teply, France Vodnik, Josip Vidmar, Bratko Kreft, Ferdo Kozak, Anton Ocvirk, Ivo Bračič, Vladimir Pavšič, Vladimir Martelanc, Boris Ziherl, France Koblar, Božidar Borko in Vladimir Kralj. Zadravec, ki je zvezek uredil, je napisal tudi obširno spremno besedo pod naslovom Umetnost za človeka Tu so razen o Kosovelu še zaokrožene razprave o Josipu Vidmarju, Bratku Kreftu, Ivu Bmčiču, Borisu Ziherlu, o socialni književnosti, in o reviji Književnost. — Na ta zvezek Knjižnice Kondor opozarjamo zlasti dijake višjih razredov, profesorje. Knjižica je (ali pa bo v naslednjih dneh) na razpolago v Tržaški knjigami.
metnosti), ki se ji izpostavlja umetnik, kakor hitro ni dovolj kritičen do kulturne ideologije meščanskega sloja, njenega individualističnega življenjskega načela. Ne samo da se skoraj zagotovo odtrga od totalne družbene stvarnosti, se izključi iz “vsakdanjih življenjskih borb« in začne razkrajati svojo umetnost v pasivno, boječo se romantiko m dekadenco — pač pa se na Jej poti začne predajati tudi pretežno oblikovnim vprašanjem in se tako vedno bolj razhaja s pravo umetnostjo, z njenim bistvom ■n imperativom: z umetniško resnico in njeno skladnostjo z življenjem. Največ krivde za to, da se sodobni umetnik zapreda v sv°j lastni jaz, odvrača pa od "loralnih problemov svojega oko-tJ.a, izvaja Kosovel iz nemoralnih načel sodobnega družbenega r®da, in šele potem tudi iz oseb-ne pasivnosti in neborbenosti posameznih umetnikov. Na eni strani je ogorčen zaradi pojava, da s® tudi slovenski povojni umet-nik vedno bolj uvršča v množijo propadajoče kapitalistične in-leligence v Evropi, na drugi pa ga hrabri pomembno spoznanje, sodobni evropski poet vendarle ni več osamljen in izob-cen. Oktobrska revolucija je nam-J’®® bistveno premaknila družbe-n® sile v Evropi v smeri integracije človeka s seboj in z druž-“0. Kosovel je vedel, da ta preusmeritev še kako potrebuje o-svežujoče angažiranosti resničnega umetnika (Rdeči atom, Sebi). ^•0 svari uipetnika pred nevarnostjo meščanske kulturne ideo-°gije, ga odvrača od tega, da a® podiužbi. Toda s tem ga ne vrača« k njemu samemu v smi-bega pred stvarnostjo! S sta-j*~a. integracijskih moralno so-ainih sil ga družbi vrača in ga »j ° obvezuje, da tem silam slu-, ■ ”a Kosovelova rošada umetni-ove «službe» je razvidna zlasti z tega, kako umeva resničnost UnJ®tnosti in resničnost meščanke kulturne ideologije in še zla-htevZ te®a’ oc* umetnika za-
, ®®,snica, za katero se je po Ko-ovelu dolžan postaviti sodobni u-|u®tnik, je socialno etična resni-J? . “Vsak resničen umetnik je Postavljen pred alternativo: slu-g,‘l_. ®li resnici ali buržoaziji«. „ juti resnici pa pomeni z umet-‘kovega stališča, ne prikrivati ‘varnosti, ne bežati pred njo v avarniški kot ali pa v stroge kvire subjektivizma. Prva umet-kova na)oga je, upodabljati, o-msovati vso resničnost. Ravno v „]■* zahtevi so se Kosovelovi po-5!,. * na umetnost najbolj zjas-„ }n izostrili. Prepričan je, da metnost mora biti in tudi je "elementarni soizraz življenju in nai I?ore zatajiti resničnosti, ako aJ bo prava umetnost«. «Ne mi-a ° realnosti, ne nad realnostjo, toi*38*1 “kuži to realnost proti ,) realnosti. Edino skupno geji;: my°d®rne umetnosti mora biti: te(an«t«o» (O umetnosti). Popolnoma človečanska pa je lah-samo tista umetnost, ki je polna ,‘esničnosti. Meščanska kultur-a ideologija pa umetnika odvra-™ resničnosti, hoče »ubraniti klen -0,ti vstop v umetnost«, o-ePa in naganja ga v oblikovne
probleme, v artizem. Po dveh poteh pa^ ni mogoče hoditi. Ali sprejmeš »umetnost za človeka« ali pa se odločiš za «umetnost zaradi umetnosti«.
Umetnost povezuje Kosovel s snovnimi in duhovnimi premiki v družbi. Po njegovem prepričanju umetnost te premike tenkočutno izraža in odraža, osvetljuje, umetnik se nanje čustveno in i-dejno odziva. Umetnost ne more in tudi ne sme zatajiti družbeno duhovnih tal, iz katerih raste. To zgodovinsko osnovanost umetnosti je jasno opisal v članku Kriza, prav tako tudi v članku O umetnosti, kjer izvaja «nered, ki vlada v sodobni umetnosti« iz nasprotij med starim svetom, »ki v teoriji proglaša romantično sentimentalni humanizem, a ga v praksi zatira«, in novim svetom, »ki proglaša edino borbo za gospodarski humanizem«. Najbolj točen odgovor o tem, kaj je prava umetnost, pa lahko pri Kosovelu izvajamo iz sodb, ki jih je zapisal o Ivanu Cankarju. Njegovo umetnost opisuje med drugim takole: »Cankarjeva umetnost je tako velika in močna, da je zmožna popolnoma preobraziti človeka. V Cankarjevi umetnosti se človek prerodi in prenovi in če je dovolj močan, postane sposoben, da pretrpi in žrtvuje vse za to, da zagovarja resnico, da se bojuje za Pravico« (Umetnost in proletarec). Cankarjeva in zato vsaka velika u-metnost vsebuje potemtakem revolucionarno spodbudo, tisto humanistično silo, ki človeka nepretrgoma mobilizira za boj za resnico in pravico. Takšna humanistična aktivizacija človeka je po Kosovelu osrednja naloga sodobne ter sleherne umetnosti.
Zato ni slučaj, če si razlaga rojstvo umetnika v konfliktu med sanjami in resničnostjo, kakor so si ga razlagali že romantiki.
V	članku o Prešernu pravi namreč o tem rojstvu naslednje: «Dva tečaja sta trčila nasproti, eden bi se moral zdrobiti. Oni strašni tok življenja s svojo banalno ozkosrčno nizkotno vsakdanjostjo... ter ona jasna mladeniška vera v lepoto, v dušo, sila, ki deluje večno po svojih večnih zakonih. Ce ti dve sili trčita, ubije se ne nobena. In tu je začetek konflikta v vsaki duši, tu je izvor razkola, tu je ključ za umevanje vsakega pesnika«.
Kosovel pa ne brani umetnosti samo pred meščansko kulturno ideologijo, ampak tudi pred modnimi socialnimi pesniki, vulgari-zatorji poezije, brani jo pred vsakršno grobo politizacijo (pesem Mistik). Tuj mu je idejno-vsebin-ski pragmatizem, se pravi tista lepljiva tendenčnost, s katero resnična socialna umetnost nima nobene zveze. Ko pesnika «pod-rejuje« progresivni oziroma družbeni resničnosti, mu hoče hkrati ohraniti tudi popolno svobodo in pravico do najbolj intimne pesmi.
V	Himni poeta ga prikazuje kot človeka bolečine, kot nemirnega iskalca in viharnika, kot bitje, polno sanj in človeških idealov. Ekspresionistično, «raztrgano» pesem brani nasproti vsakršni pragmatični in klasični estetiki kot dokument žive, stvarne in izmučene duševnosti. Iz njegovih o-znak postaja deloma razvidno, kako globoko je čutil in poznal povojno moralno depresijo, ki se je polotila tudi umetnikov, kako je poznal stisko ekspresionističnega življenjskega občutja in kako pravilno je umeval umetnika in njegove dejavnost sploh.
Kosovel se je pridružil novi povojni umetnosti tudi z estetskega vidika. Odločno odklanja pravico klasične estetike, da bi v svojem imenu negirala pomen novih umetnostnih pojavov. Vsaka doba prinaša novo vsebino in zato tudi obliko v umetnost, in Kosovel ironizira #arhivalne» dokaze o njeni upravičenosti in neupravičenosti, tisto kabinetno teoretsko miselnost ljudi, ki so »zaprti v svoj preživeli krog« in gojijo akademske predstave o u-metnosti na podlagi zgolj klasičnega umetnostnega ideala.
Ko je usmerjal umetnost na e-tične vrednote življenja, je nujno zadel na esteticistično pojmovanje umetnosti, na larpurlatizem negativne vrste. V tej zvezi je značilna vrsta njegovih izjav. «V znamenju umetnosti prihajamo: ne one, ki se košati v obliki, ne one, ki se oblači po modi«. Ko v pesmi Rime zavrača esteticizem, kult forme, poudarja, da pesem naj ne bo zvonkljanje rim, »pesem bodi trenje bolesti«. In drugje zopet: “Zato ne iščite v novi umetnosti forme, ampak človeka«. Oblike, ki jih uporabljajo futuristi, ekspresionisti forme, ampak človeka«. Oblike, ki jih uporabljajo futuristi, ekspresionisti, konstruktivisti, zenitisti... po njegovem mnenju niso vezane, ampak proste in rasto naravnost iz nove življenjske vsebine.
Njegov odpor do esteticizma pa nikakor ne pomeni zatajevanje umetniških oblik oziroma tega, da bi obliki pripisoval sekundarni pomen:	Kaže	predvsem to,
da umetnosti ni pojmoval samo kot estetsko vrednost, ampak tudi kot humanizirajočo silo. Zato je odklanjal tisto smer slovenske estetike, ki je poudarjala, da ima »umetnost svoje zakone in je vzvišena nad vsakdanjostjo«. Ta struja je po njegovem mnenju škodovala razkosanemu narodu, je ustvarjala pasivizaci-jo in, ker je vztrajala predvsem pri oblikovnih vprašanjih nove umetnosti in se zatekala k očiščevanju skozi krščanski nauk o trpljenju (tudi preko Dostojevskega!), je zakrivala zgodovinske probleme slovenskega človeka. Se pravi, da je umetnost pehala
egavanje realnosti, boja-ed trdo palico vsakdanjo-
v »izbe,
zen preč __, _ B sti... popolno dezorientacijo... beg v nejasen misticizem in ekscentrični solipsizem lastnega izpopolnjevanja« ter v nesmisel »osamljene duševnosti«. Mistika, idealizacija in programski pesimizem pa po Kosovelu niso mogli in tudi ne bi smeli biti temelji slovenske književnosti v tem času Zato je njegovo geslo Umetnost za človeka pomenilo globok revolucionaren krik iz posebne zgodovinske situacije slovenske-
ga ljudstva, klic po umetnosti, ki bi morala človeka vrniti njemu samemu, in ga rešiti iz razklanosti in odtujenosti.
Zaključimo lahko, da je bil ob vsem širokem umevanju umetnosti, njenih smeri in oblik Kosovel pristaš realističnega umetnostnega nazora, vendar realist po svoji filozofski usmerjenosti do življenja. Iz te usmerjenosti je lahko uveljavljal poglede, ki so enaki materialistično dialektičnim načelom med človekom, družbo in umetnostjo. Rojstvo nove in velike umetnosti je po tej logiki povezoval z voljo ustvariti novo, humanistično družbo ter s pomladitvijo in sprostitvijo vseh narodnih energij.
Njegovo revolucionarno pero se je strlo sredi desetletja (1926). Za njim je nastala v razvoju slovenske umetnostne miselnosti občutna vrzel in praznina. Pomembna Vidmarjeva literarnokritična in estetskoteoretična akcija te praznine ni mogla povsem zapolniti.
FRANCE ZADRAVEC
Prizor iz Fojevega dela: «Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda«, ki ga bo Slovensko gledališče nocoj ob 20.30 uprizorilo na Opčinah
Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA MATICE HRVATSKE
:-:	4	V.1.X ;■
Lep in spodbuden obračun uspešne dejavnosti
Poleg drugih se je, kot predstavnik Slovenskega kluba iz Trsta, občnega zbora udeležil dr. Robert Hlavaty - Plodna založniška dejavnost Matico
Pred kratkim je\ v\ Zagrebu bila letna skupščina književno-znanstvenega društva Matice hr-vatske. Ob tej priliki so bile načete predvsem tri osnovne in najpomembnejše naloge omenjene u-stanove: nujnost sestave dolgoročnega načrta društvene dejavnosti Matice hrvatske, nadaljevanje dosedanjega uspešnega sodelovanja z Matico srpsko glede izdaje slovarja sodobnega hrvat-sko-srpskega knj iievnega jezika ter ustanovitev novih pododborov Matice hrvatske in zagotovitev le-tem vsestranske pomoči.
Skupščini so prisostvovali član ideološke komisije Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške, Vojin Jelič, v imenu Matice srpske Zivojin Boškov, predstavnik Slovenskega kluba iz Trsta dr. Robert Hlavatg, predstavnik PEN-klubov Jugoslavije, Miroslav Feldman, ter predstavniki več
kulturnih ustanov iz Zagreba. Slovenska Matica je skupščini postala pozdravni brzojav. Poročilo o delovanju Matice je imel tajnik Joža Horvat, za njenega predsednika pa je ponovno bil izvoljen Jakša Ravlič.
Od konca l. 1962 do začetka tekočega leta je Matica hrvatska skupno izdala 64 knjig. Z zadovoljstvom je moč ugotoviti, da je od tega 38 del domačih avtorjev ter sodobnih pisateljev. Med omenjenimi 64. deli je precej tudi knjig, ki so že izšle v drugi, tretji in celo enajsti izdaji, kot je to primer z Zgodovino NOB. Ce pa izločimo omenjene »druge izdaje», je število originalnih del manjše, toda še vedno jih je štirideset,- Večno prisotno vprašanje finansiranja založniške dejavnosti, se je negativno izrazilo tudi v založniškem programu Mavce hrvatske — je rekel v' svojem
ANALIZA NEKATERIH DRŽAV V LUČI ŠTEVILK IN ODSTOTKOV
V SZ 20 milijonov več žensk kot moških
Najmanj kmetov na Angleškem
Portugalci žive «na podeželju», Angleži v mestu - Pridnost ženske na Finskem - Odnos med številom prebivalcev in aktivnim prebivalstvom
Tisti, ki ne morejo spati — in teh ni malo — si bodo mogli pomagati z elektronsko napravo, ki jo vidimo na sliki in ki deluje neposredno na možgane. Elektronsko nar pravo so izdelali v Franciji
Za narod, ki' ima več žensk kot moških, pravijo, da je mlad in zdrav. Ta »sentenca« temelji na nekih starih postavkah, morda bolj domnevah, ki kore-ninijo v preveč velikodušnem tolmačenju nekaterih bioloških zakonov. Ce pa je razlika med številom ženskega in številom moškega prebivalstva prevelika, kot npr. v Sovjetski zvezi in Nemčiji, je treba vzroke iskati drugje in v konkretnem primeru jih ne bo težko najti. Po napol uradnih podatkih je SZ v zadnji vojni izgubila nad 20 milijonov ljudi, seveda v pretežni večini moških, saj so sovjetski vojaki kar množično padali že v samem začetku zadnje vojne na umiku in nato od dobe Stalingrada dalje na svojem pohodu proti Zahodu vse do zloma nacizma v Berlinu. Poleg tega je ogromno sovjetskih vojakov kot jetnikov pomrlo v nacističnih taboriščih. Prav tako je padlo zelo veliko nemških vojakov, saj so njihovi grobovi posejani vse od ,se-
lllillltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnlllllliiliiiuillllilllIllillltlliilliiuiniillillllllllllllillililiimiiiiiilMlllIl
IZ UMETNOSTHIH GALERIJ
Učenci Rokoschkove šole v Nemškem krožku
Znameniti avstrijski ekspresionist Oskar Kokoschka ni toliko važen kot preusmerjevalec oblikovnosti sodobnega slikarstva, kakor kot učitelj novega gledanja stvarnosti upodobljenega sveta, ki nas uči spoznavati njegovo notranje lice, dospeti do resnice tako rekoč od njene prikrite zadnje plati. Zato ostaja Kokoschka kljub svojim 78 letom vedno v ospredju umetniških dogajanj, posebno še, ker vzgaja vedno nov slikarski naraščaj v svoji šoli gledanja ha mednarodni poletni akademiji upodabljajočih umetnosti. Ta je v obsežnem gradu Hohensalzburg na Solnograškem in nudi popolno oskrbo nekaj sto mladim ljudem raznih narodnosti.
Da imamo sedaj priliko videti v Nemškem kulturnem inštitutu akvarele Kokoschkovih učencev, je zasluga tržaškega slikarja Lui-gija Daneluttija. Skupno z njim razstavljajo tri likovnice in štirje likovniki. Danelutti je že dograjena osebnost in vpliv Kokoschkove šole je opazen le v poduhovljenju slike «Zeleno deklet). Ta vpliv pa je močnejši prt Romanu Lottu iz Vicenze in Genovežanu Francu Leidiju, ki sta, poleg Dunajčana Ottmarja Zecherja, nauk o notranjem gledanju zelo uspešno doumela. Lotto nam v treh živahno obarvanih listih odkriva notranji obraz solnograške pokrajine, Leidi pa onega ljudi in svojega v Štirih akvarelih odlične zasnove, ki izdajajo njegovo višjo slikarsko izobrazbo. Kokoschkovi barvitosti se izneverja edinole Zecher, ki se nagiba k mračnosti barv, s katerimi skuša podati notranjo žalost svojih živih objektov.
Močni sredozemski značaj, ki ga ima Franco Sirugo, pa žene tega, da bolj osebno predelava učiteljev nauk. Njepoui trije akvareli žarečih barv so Sicilijanci, ki pa govore Kokoschkov jezik. Posebno značilen za to je akvarel »Inspiracija«, ki nam daje razumeti, da zna biti zadnja plat resnice o načeti temi včasih groteskno patetična. Z enim samim akvarelom pa Sredin ja Solgeg Jager Giivle premalo pove, kako je uspela razširiti svoje notranje gledanje sveta Prodirnejša pa je v tem vsekakor njena rojakinja Annila Sterner, kot se to kaže v štirih listih ženskih in moških glav. Prekaša jo le Dunajčanka lrmtraud Zimmermann Gčllheim posebno v sočnem akvarelu male podeželanke zagorelih lic med mladim zelenjem. Kokoschkov duh umirjenega ekspresionizma se torej koristna vključuje v trenutno zelo aktivno obnavljanje oblikovnega slikarstva, kar nam dobro kaže ta tržaška razstava.
MILKO BAMBIČ
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Utrdite si svoj položaj s tem, da boste sprejeli novo nalogo. Pazite, da ne bo kdo izkoriščal vaše dobrote.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V delov-
verne Afrike do Narvika na severu Norveške ter od atlantskih obal na Zahodu do Povolžja, Podmoskovja ter tudi severno od Leningrada
Toda pustimo utemeljevanja ob stran in preidimo h konkretnim številkam, ki nam bodo pokazale, kje je med bolj civiliziranimi narodi žensk razmeroma več kot moških. Začnimo s Sovjetsko zvezo, kjer je ta razlika iz že navedenih razlogov ogromna. V SZ je po pisanju nekega statističnega biltena Evropske skupnosti 114 milijonov 777 tisoč žensk in 94 milijonov moških, tako da je razlika med ženskami in moškimi kar 20 milijonov. Glede Nemcev bomo vzeli v poštev le podatke iz Zahodne Nemčije, kjer živi 25 milijonov in pol moških in 28 milijonov in pol žensk, to se pravi, da je kar 3 milijone več žensk kot moških. Tudi Velika Britanija ima precej negativno to sicer pozitivno bilanco. Na Angleškem živi 25 milijonov 847 tisoč moških in 27 milijonov in pol žensk.
Kaj pa pri nas — v Italiji? Italija šteje nekaj nad 51 milijonov prebivalcev. Žensk je v Italiji 26 milijonov, moških 25. Razlika je torej en milijon in to pomeni, da je italijanski narod «mlad in zdrav«, seveda po starih trditvah, v konkretnejšem primeru je treba ta milijon razlike prišteti izseljevanju pretežno moške delovne sile v tujino. Združene države so prav tako «mlade in zdrave«. Tam živi namreč 89 milijonov in 300 tisoč moških ter 91 milijonov 300 tisoč žensk. Razlika je torej 2 milijona več žensk kot moških. V sosedni Kanadi pa je narobe. Tam so našteli 9 milijonov 200 tisoč moških proti 9 milijonom žensk. Razumljivo je, da je ta pa čeprav neznaten višek moških treba pripisati močni emigraciji v povojnih letih. V Belgiji, v Luksemburgu, na Holandskem, Norveškem, Švedskem, Danskem, v Švici in Avstriji ter na Portugalskem in v Finski pa je razmerje med moškimi in ženskami «biološko uravnoteženo«, to se pravi skoraj enako z neznatno večjim številom žensk.
Ko smo opravili razlike v številu ženskega in moškega prebivalstva v nekaterih izrazito tehnično razvitih in civiliziranih državah, se bomo lotili nekaterih drugih podatkov, ki nam dajejo nekakšno družbeno sliko posameznih držav. Začnimo z najmanj razvito in civilizirano Portugalsko, kjer po podatkih istega bilterta živi v mestih komaj
12.7	odst. prebivalstva, dočim živi vse ostalo prebivalstvo «na Podeželju«, v naseljih in mestecih z manj kot 50.000 prebivalci. Za Portugalci pridejo na vrsto Grki, kjer živi v mestih komaj
17.8	odst. prebivalstva. Mimogrede bomo dodali, da živi v
Belgiji jr mestih komaj 17,8 odst. prebivalstva, toda belgijsko podeželje že ni več podeželje, kajti življenjska raven, tehnični razvoj, komunikacije in ostalo omogoča tudi podeželanu, da živeč na deželi, živi že mestno življenje
Za razliko od gornjih pa žive Angleži v glavnem v mestu. Skoraj 59 odst. Angležev živi v mestih z nad 50.000 prebivalci. Koj za Angleži pridejo na vrsto Holandčani s 45,2 odst. prebivalcev, ki žive v mestih.
Kaj pa mi? V Italiji živi 33 odst. ljudi v mestnih središčih z več kot 50.000 prebivalci. Kmalu za nami je Sovjetska zveza z 29 odst., dočim živi v ZDA 36 odst. prebivalcev v mestnih središčih, ostalo pa na podeželju.
Toda zgrešeno bi bilo misliti, da se odnos ljudi, ki žive na podeželju, odnosno v mestu ujema s številom ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu odnosno industriji. Pri nas npr. živi na podeželju v najširšem smislu besede 67 odst. prebivalstva, toaa le 28 odst. aktivnega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, kajti 39 odst. se ukvarja z industrijskim delom, 30 odst., aktivnega prebivalstva pa je zap j-slenega v upravi in v terciarnih službah, torej trgovini itd. Ostali 3 odst. predstavljajo »ljudi brez zaposlitve«. Za primerjavo bomo navedli še ZDA, kjer po gornjih podatkih živi 36 odst. prebivalstva v mestih, ostalo na podeželju. Toda od 64 odst. ljudi, ki žive «na podeželju«, se komaj 8 odst. aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, 35 odst. je zaposlenih v industriji, 46 odst. v raznih terciarnih službah in administraciji, preostalih 11 odst. pa je v številu »ljudi, ki niso zaposleni«.
V Sovjetski zvezi je več kmetov kot industrijskih delavcev in sicer 27 odst. nasproti 33 odst. ter zelo veliko v terciarnih službah ter birokraciji: 40 odst. Toda Sovjeti se lahko pohvalijo z nečim drugim. V Sovjetski zvezi odpade kar 49 odst. vsega prebivalstva na aktivno j,re-bivalstvo Podobno je na Finskem, na Angleškem znaša ta odstotek 48, enako v Avstriji in na Danskem, v Zah. Nemčiji 47, dočim se ta odstotek uri nas i zniža kar na 40, da bi na Holandskem padel na 37 odst., v Kanadi prav tako na 37 odst., dočim so v ZDA, v Belgiji in Franciji približno na isti ravni kot v Italiji
Zaradi primerjave bomo navedli Anglijo posebej. Na Angleškem j'e 48 odst. prebivalstva — aktivnega. Toda na Angleškem se komaj 5 odst. aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, 44 odst. se ukvarja s tercialnim delom in kar 51 odst. z industrijsko proizvodnjo. To je prav gotovo izredno razmerje. Anglija je torej industrijsko bolj razvita kot so ZDA.
Zal nam omenjeni bilten ne nudi podatkov za nekatere druge razvite države, kajti zelo zanimivo bi bilo ogledati si podatke za Češkoslovaško, ki je glede industrializacije nekakšna Vel. Britanija Vzhodnega sveta.
Ker smo začeli z ženskami, bomo z, ženskami tudi končali. Najbolj pridne so finske ženske, kajti kar 38 odst. finskih žensk je zaposlenih. Za njimi pridejo Avstrijke s 36 odst., Američanke s 26 odst., daleč za njimi so Italijanke z 22 odst., da bi delež državljank v proizvodnji zaključil; s Špankami, kjer je zaposlenih komaj 13 odst. aktivne delovne sile.
poročilu Joža Horvat. Opuščeno je bilo izdajanje domače in tuje dramske literature, premalo je monografij in likovnih izdaj Zanimivo je, da tudi eno od klasičnih del svetovne književnosti, Tassov vOsvobojeni Jeruzalemu, že več časa čaka na tisk, Matica pa nima sredstev, da bi ga izdala. Navzlic temu je med objavljenimi deli nekaj zelo važnih in vidnih. Tako na primer Sišičev «Pregled zgodovine hrvaškega naroda», Maretičeva «Gramatika«, Ravličeva «Spomen-kni-ga Matice hrvatskett, zatem enci-klopedijski slovar pedagogije, «Fi-lozofija zgodovine umetnosti», dela Tolstoja in Turgenjeva, Jese-njikove pesmi itd.
Na Hrvaškem deluje danes 10 pododborov Matice hrvatske, vsi ti pa razvijajo svoje delo v posebnih pogojih. V njih se zbirajo različne moči, različni so njihovi finančni pogoji in tudi njihove naloge. Zaradi tega je v bolj razvitih centrih predvideti še tesnejše sodelovanje Matice s temi ustanovami, predvsem kar zadeva varovanje in ohranitev bogate preteklosti hrvaške in jugoslovanske kulture in pa izdajanja del sodobnih piscev. Skupno z Matico srpsko bo še naprej potekalo tudi delo za izdajo Slovar sodobnega hrvaško-srpskega književnega jezika. Razen tega je v teku delo za sestavo Terminološkega slovarja, vtem ko se je začela akcija za objavo Zgodovine književnosti jugoslovanskih narodov.
Do sedaj je bila osnurna naloga Matice hrvatske predvsem ta, da je zbirala okrog sebe književnike in pomagala izdajati njihova dela, tako literarna kot znanstvena, ki jih je zatem širila med ljudstvom. Zaradi tega je štela samo okrog 70 delavnih članov, pretežno književnikov tn u-niverzitetnih profesorjev. Matica hrvatska pa je zdaj prešla na širše delo prosvetnega značaja, in sicer tako, da je v mnogih krajih ustanovila pododbore, katerih delovanje je podobno onemu, ki ga razvija pri nas Prosvetna zveza: prireja predavanja in večere, ki se na njih največ obravnavajo teme iz krajevne zgodovine, književnosti in folklore. V zadnjih dveh Letih so se takšni pododbori ustanoviti v Petrinji, Pakracu, Sibehik u, Dubrovniku, Pulju ipd. Med temi, se zdi, kaže največ pobud odbor na Reki, ki je na svojem občnem zboru, dan pred občnim zborom v Zagrebu, že postavil temelje tako imenovanega «j odranskega sodelovanja«. Zanimivo je, da tudi večina revij izhaja v okviru Matice hrvatske, m sicer: vRiječka revija», «Zadarska revija», »Dubrovnik » (v Dubrovniku), »Kolo« (v Zagrebu) itd. Pododbori, ki prirejajo že omenjene prosvetne večere, pa so s temi nadvse zadovoljni. Bržkone je takšna oblika kulturno-prosvetnega dela, ki ga poznamo tudi iz Slovenskega kluba prt nas, res še najbolj prikladen način širjenja prosvete in kulture krajevnega ter splošnega značaja.
Poleg tega je Matica hrvatska v preteklosti priredila še večje število knjižnih razstav. Njena dejavnost pa se s tem — je bilo rečeno na skupščini — ni tzči-pala. Poleg tega, da je bil ustanovljen Založniški zavod Matice, bo ta pomembna kulturna ustanova morala v bodoče tudi tesneje sodelovati s Društvom književnikov Hrvaške in pa s Socialistično zvezo na področju graditve socialistične kulture.
HOROSKOP
nem kolektivu bo precej napetosti in pa nezdravega ozračja. Nekdo v družini vam bo očital nekaj, česar vi niste storili.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugoden dan za vse, ki imajo smisel za upravno delo. Imeli boste nekaj sporov okrog povsem brezpomembnih stvari.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pazite se pred lastno lahkomiselnostjo. Žrtev, ki ste jo bili storili pred časom, vam bo zdaj rodila plod.
LEV (od 23 7. do 22.8.) Okoliščine vas bodo za nekaj časa potisnile ob stran. Prijetna presene-
čenja In zanimiva prijateljstva.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce imate kako dobro idejo, jo čim-prej razkrite tudi drugim. Ne bodite do skrajnosti brezbrižni do svojega okolja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V teku jutra boste rešili zelo važen denarni problem. Omogočili boste, da se bo v družino spet povrnil mir.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V spopadu, ki vam bo vsiljen, ohranite predvsem mirno kri. V čustvenem pogledu boste uresni-
čili svoj sen.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekomu boste izpolnili prošnjo, toda ne z navdušenjem. Iz gole dolžnosti boste nekaj časa morali prenašati prisotnost neke nesimpatične osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pod vplivom oseb, ki jih niti ne poznate, boste sprejeli ukrep, ki se ga boste kesali. Ogibajte se vseh razgovorov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce hočete uspeti v svojem podvigu, bodite bolj spravljivi. Ne kažite zavisti v odnosu do nekoga, ki je na bolišem položaju od vas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobri poslovni izgledi za one, ki potujejo. V ljubezenskem pogledu dan ne bo najbolj uspešen.
Radio Trst A
7.00
,.w Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Jug. orkestri; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije; 17.00 Safred igra na marimbo; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon;
18.15	Umetnost in prireditve;
18.30	Slov. skladatelji: »Jakob Zupan«; 18.45 «The Lettermen«;
19.00	Pevski zbor «Vittore Vene-ziani«; 19.15 Higiena in zdravje;
19.30	Domači in tuji motivi; 20.00 šport; 20.30 Revija glasbil; 21.00 Simf. koncert; v odmoru Knjižne novosti; nato Romantične melodije.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Giordanova opera «Andrea Chenier« — II. in IV. dejanje;
14.35	Furlanski glasbeniki.
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 12.50 Turistične beležke; 13.40 Plošče: 14.00 Melodije in ritmi; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Solisti ljubljanske Opere; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček- 17.00 Kubanske pesmi; 17.40 Zborovsko petje;
18.00	Prenos RL; 19.00 Melodije;
19.30	Prenos RL: 22.15 Plesni orkestri; 22.40 Čajkovski; »Serenada« za godalni orkester.
SREDA, 18. MARCA 1964
la; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Mozart in Beethoven; 13.25 Lahka glasba; 14.25 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 16.00 Program za najmlajše: 16.30 Maninove skladbe; 17.25 Operna glasba; 18.40 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 9.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Lahka glasba;
21.05	Feli Silvestri: »Makedonski nokturno«; 21.55 Ellington in Fitzgerald; 22.15 Violinistka Ida Faendel in pianist Beltrami.
II.	program
7.35	Jutranja glasba; 8.35 Poje Enzo Guarini; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci: 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.35 Koncert;
16.00	Rapsodija: 16.35 Orkestralna glasba; 17.35 Malg enciklopedija: 17.45 Nemška lahka glasba;
18.35	Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Simf. glasba; 20.35 Filmske novosti.
III.	program
18.30	Stara zgodovina; 18.45 Faurejeve skladbe; 19.00 Knjižne novosti, 19.30 Koncert 20.30 Revijski program 20.40 Brahms;
22.15	O Italu Svevu.
Slovenija
8.00 Poročila; 8.C5 Jutranji di-veriimento; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.25 Jug. zabavna glasba; 10.15 Zbor RTV Zagreb; 10.45
Nociomlni program *?£&&!&	®S5
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.25 prednosti!; 12.05 Zabavna glasba-Naš jutranji pozdrav; 9.15 Pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 La-10.00 Operna antologija; 10.80 So- hek opoldanski spored- 13.30
Glasbeno popotovanje; 14.05 Radijska šola; 14.35 Poljski plesni ansambli; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Iz albuma Kabalevskega;
17.35	Iz fonoteke radia Koper;
18.00	Aktualnosti: 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Bravničar: Prva simfonija; 20.30 Lepe melodije; 21.05 Mozart: Zaida; 22.10 Popevke:
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki.
Ital. televizija
8.30	Šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 P. De Filippo; »Un pomeriggio in-telettuale«; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna, ob koncu Otvoritev predora pod Velikim Sv. Bernardom; 22.30 Jean Thiellemans; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 E. De Fi-lippo; «La paura numero uno«;
23.30	Šport.
Jug. televizija
18.00	Poročila; 18.05 Jože Šmit: »Čigava je ta hišica«, avtorjeve pesmice bo risal slikar in karikaturist Bogo Kos; 18.20 Na črko, na črko... oddaja za otroke; 19.00 TV obzornik; 19.20 Potopisna reportaža: 19.50 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 «Večer z Bojanom Adamičem«, zabavno glasbeno oddaja; 21.45 Kulturna panorama;
22,15	»Moja žena je znorela«, TV film; 22.45 Poročila.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU
Svetovalci hočejo imeti tajnika samo za potrebe svoje občine
Otroke bo v vrtec vozit luksi, polne stroške pa si bodo razdelili starši, pokrajina in občina
V soboto zvečer je bila v Ste-verjanu redna seja občinskega »veta, ki je sprejel več važnih »klepov. Najprej so sklenili otvo-riti otroški vrtec v Steverjanu, ki bo deloval samo spomladi, poleti in jeseni. Ker stanujejo otroci precej vstran od otroškega vrtca, jih bo vsak dan prihajal iskat taksist Marko Kovačič. Prevozne stroške si bodo razdelili starši o-trok, prefektura in občinska u-prava.
Znova so razpravljali o otvoritvi gostilne pri pokopališču in sprejeli ponovno resolucijo proti njeni otvoritvi. V kolikor nam je znano, je števerjanski župan že podpisal odlok, s katerim priznava prosilcu pravico do obrtnice. Do tega ga je pripravil prefekt, ki je ragrosil z imenovanjem komisarja, če se bo upiral izstavitvi dovoljenja.
Steverjanska občinska uprava je doslej imela občinskega tajnika napolovico z občinsko upravo v Sovodnjah. Svetovalci so sklenili izstopiti iz konzorcija in poiskati občinskega tajnika, ki bo zaposlen »amo na občini v Steverjanu.
Svetovalci so nadalje pooblastili županstvo, da se pozanima pri gradbenih podjetjih, katero bi ponudilo najugodnejše finančne in gradbene pogoje za asfaltiranje še preostalega dela občinske ceste v vasi. Delo bi opravili še v tem letu.
Ker je dolžina občinskih cest precejšnja, so sklenili nakupiti tovorni tricikel, s katerim bi cestar lažje obhodil poti in skrbel, da bi bile vedno v dobrem stanju. Odobrili so pravilnik za brivnico, vendar v občini zaenkrat nimajo namena odpreti takšnega lokala, ker tudi nimajo brivca.
Občinska uprava je že razpisala dražbo za gradnjo pokopališča V Jazbinah, vendar se ni prijavil noben ponudnik zaradi prenizke osnovne cene. Da bi pritegnili pozornost gradbenih podjetij, so sklenili zvišati osnovno ceno ter dražbo znova razpisati.
dr. Gallarotti. Na dnevnem redu so bili razni upravni in drugi problemi, ki se tičejo goriške občine.
Ob isti uri je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli sklical tudi redno tedensko sejo pokrajinskega upravnega odbora, na kateri so obravnavali pokrajinske upravne probleme, ki so bili na dnevnem redu.
Seja občinskega in pokrajinskega odbora
Včeraj ob 18. uri je bila sklicana seja občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval župan
VERDI. 17.15 in 21.00:	«Lauren
ce d’Arabia», P. OTooln, Alec Guinnes in Anthony Quinn; ameriški kinemaskopski film v barvah.
CORSO. 17.15: «11 comandante«, Toth, čmobeli italijanski film. V1TTOR1A. 17.15: «Amore e deside rio», M. Oberon in C. Jurgens. A meriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «1 cuori infran ti», Nino Manfredi in Franca Va-leri Italijanski čmobeli film Mia dini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava oz 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI, na Travniku, tel. 29-72.
Načrt za reformo volilnega zakona
Državni podtajnik pri notranjem ministrstvu poslanec Ceccherini je sporočil, da vlada proučuje načrt za reformo volilnega zakona za u-pravne volitve, s posebnim ozirom na občinske uprave. Po tem osnutku naj bi uvedli 'properčni sistem za vse občine, kjer imajo nad 5000 prebivalcev. Kot znano
velja sedaj proporčni sistem samo za občine z nad 10.000 prebivalci.
Ce bo ta osnutek sprejet bo prišlo pri prihodnjih občinskih volitvah leta 1965 na Goriškem v poštev za proporčni sistem poleg Gorice'in Tržiča še drugih pet občin, ki imajo vsaka vsaj po pet tisoč prebivalcev. To so Krmin, Gradiška, Gradež, Ronke in Škocjan.
Zanimivo je v tem oziru proučiti volilne izide na podlagi zadnjih volitev v teh občinah. Tako bi s proporcionalnim sistemom v Kr-minu dobila KD 9 svetovalcev, KPI 7, PSI 3 in PSDI 1. V Gradiški bi dobila KD 9, KPI 8, PSI 2 in 1 svetovalca PSDI. V Ronkah bi imeli KD 8, KPI 8, PSI 3 in PSDI 1. V Gradežu bi ohranila absolutno večino KD, v Škocjanu pa pravtako KPI. V vseh drugih občinah pa bi na podlagi takih rezultatov bile možne različne kombinacije.
NA CESTI PRI KRMINU
Huda prometna nezgoda zidarja iz Renč
Odpeljali so ga v krminsko bolnišnico in včeraj se mu je stanje nekoliko izboljšalo
V noči od nedelje na ponedeljek, okrog polnoči, se je peljal 23-letni zidar Jožef Kaus, doma iz Renč pri Mirnu, s svojim skuterjem po cesti od Corone proti Kr-minu. Ko je privozil do mostu blizu Corone, pa je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom ter je precej trdo padel na tla in obležal.
Domačini so mu čez nekaj časa
KLUB »SIMON GREGORČIČ* Večeri ob sredah
Danes 18. marca ob 20. uri bo v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane)
Trinkov večer
ki ga je pripravil prof. Rado Bednarik. Njegova izvajanja bodo opremljena z glasbenimi vložki in recitacijami Trinko-vih pesmi.
Vabljeni!
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,1 stopinje ob 13.50, najnižjo 1 stopinjo nad ničlo ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 45 odstotkov.
Vsi so ga cenili kot poštenjaka v blagajni pa manjka 10 milijonov
Mladoletnika nadlegovala žensko in se protivila javnim organom
Včeraj dopoldne se je pred go-riškim okrožnim sodiščem pričela razprava proti bivšemu tajniku in blagajniku kmečko obrtne posojilnice iz Farre, 61-letnemu Vini-ciu Bombigu. V obtožnici je rečeno, da si je krivično prisvojil o-krog 10 milijonov lir na škodo te hranilnice ter da je take poneverbe delal večkrat.
Obtoženec ni bil prisoten, ker je bolan in se bo morda predstavil pri nadaljevanju razprave v soboto. Vsekakor pa ga v Farri smatrajo kot delovnega moža, poštenjaka, tipičnega intelektualca, ki je vodil knjigovodstvo pri raznih podjetjih in v katerega so imeli vsi zaupanje. Zato je tudi njegov branilec dr. Macoratti predlagal sodnikom, naj zaslišijo nekaj prič, med katerimi tudi bivšega goriškega župana dr. Poterzia, ki naj bi potrdili poštenost današnjega obtoženca.
Obtožnica pa dolži Bombiga, da je napravil navedene poneverbe v letih od 1959 do 1961. Gre za nevpisane podpore, za nevpisana vplačila članov hranilnice in za kredite, ki so bili vpisani v breme kmečke zadruge (za 3.490.000 Ur) in končno za primanjkljaj, ki so ga ugotovili v blagajni hranilnice dne 27. januarja 1961 (1.030.000 lir). V celoti 10 milijonov.
Tisti, ki bi hoteli opravičiti obtoženca pravijo, da ti Bombig ni prisvojil nobenega denarja, ampak da je ta šel za kritje dolgov lokalne kmečke zadruge. Pri včerajšnji razpravi so zaslišali celo vrsto prič, med katerimi je bn predsednik kmečke hranilnice, predsednik kmečke zadruge iz Farre in na koncu še obtoženčeva žena Palma Malaroda, ki je med drugim izjavila, da je njen mož idealist, ki mu ni mar za denar ter da je delal vedno za demokracijo. Vsi drugi pa so izjavili, ali da niso prejeli denarja ali pa da ne dolgujejo hranilnici več ničesar.
S tem so razpravo prekinili o-krog ene ure in se bo nadaljevala v soboto dopoldne, ko bodo zaslišali še nekaj prič in ko bo sodišče izreklo tudi razsodbo.
Pri drugi razpravi so se morali zagovarjati 19-letni Giuliano Mar-chesan iz Tržiča, Ul. Toti 21 in 18-letni A. U., prav tako iz Tržiča zaradi pustnega dogodka 11. februarja na cesti v Tržiču.
Ob 19.45. uri tistega dne se je peljala 31-letna Caterina Butti-gnon por. Ciini iz Tržiča, Ul. Volta 12 s svojim Fiat 1100 skupaj s prijateljico Lidio Magrin. Kar naenkrat se je na cesti pred njenim vozilom pojavil Marchesan ter je ni pustil dalje. Ko je odprla o-kenca ji je Marchesan stavil opolzke predloge, nakar je Buttignon izstopila in ga oklofutala. Ta je reagiral in vmes so posegli še neki pešec, karabinjer in mestni stražnik, Marchesanu pa je prišel na pomoč njegov soobtoženec A. U.
V obtožnici je rečeno da sta se pregrešila proti javni morali, da sta se upirala javnemu organu in preklinjala. Prvi obtoženec je priznal vse, razen kletvin, A. U. pa je zanikal vse.
Po zagovoru odv. Bonija iz Tržiča, ki je zahteval manjšo pogojno kazen za oba. je sodišče obso-
LETOVANJE OTROK
Slovenska kuiturno-gospodar-ska zveza prireja s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije tudi letos letovanje otrok v Gorjah pri Bledu v mesecu juliju. Starši, ki želijo poslati svoje otroke na letovanje, naj se zglasijo v uradu v Gorici Ul. Ascoli 1 od ponedeljka dalje med 9. in 12. uro. Za letovanje pridejo v poštev le slovenski otroci v starosti od 8. do 14. leta. Vpisovanje bo trajalo do zasedbe razpoložljivih mest.
dilo Marchesana na 8 mesecev in 20 dni zapora in plačilo globe
60.000	lir z olajševalnimi okoliščinami.
Državni tožilec Mellano, predsednik sodišča dr. Storto, sodniki Arculeo in Mancuso.
Menični eksekutor v zaporu
V	zvezi z aretacijo glavnega meničnega eksekutorja pri okrožnem sodišču v Gorici, 35-letnega Costan-tina De Noio iz Potenze, prihajajo na dan še nove podrobnosti Tako se je izvedelo, da je bil kazensko prestavljen leta 1962 iz Foggie, kjer je bila proti njemu vložena ovadba zaradi posiljevanja in so ga tudi v Gorici s tem v zvezi zaslišali.
V	času svojega dveletnega bivanja v Gorici si je kupil vilo, v kateri stanuje. Glede cene, ki jo je plačal, so mnenja zelo različna. Zena govori o 7 in pol milijonih, drugi pa navajajo višje vsote in nekateri celo 27 milijonov lir. Včeraj je prišel v Gorico njegov brat in povedal, da živi De Noia ločen od svoje žene in stanuje sedaj z neko dru go žensko, ki prav sedaj pričakuje otroka. Arestant. pa je že včeraj zahteval, naj mu pošljejo v sodne zapore kazenski zakonik, da bo sam preštudiral svoj položaj.
priskočili na pomoč ter poskrbeli za njegov prevoz v krminsko bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili večje rane na obrazu, zlom ključnice in pretres možganov ter so ga pridržali na zdravljenju z rezervirano prognoso. Na kraj nezgode so prišli tudi karabinjerji sodnega oddelka iz Krmina, ki so napravili zapisnik in ugotovili, dn ni bila nobena druga oseba zapletena v nezgodo.
Včeraj popoldne se je zdravstveno stanje ponesrečenega Kausa nekoliko izboljšalo in zdravniki u-pajo, da ga bodo rešili.
Urnik trgovin za Jožefovo
Danes IS. t. m. bodo lahko vse trgovine odprte zvečer do 19.30; mesnice bodo obratovale tudi popoldne od 16. do 20. ure.
Jutri 19. t. m. na Jožefovo bocfo odprte trgovine s kruhom, in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem m zelenjavo od 8. do 12. ure ter cvetličarne od 8.30 do 13. ure.
Vse ostale trgovine, vključno brivci in frizerji, pa bodo na Jožefovo imeli ves dan zaprto.
Sindikalne vesti
Sindikat CGIL poroča, da je bil včeraj na sedežu zveze industrijcev v Tržiču podpisan sporazum s predstavniki delavcev podjetja Cilfit iz Tržiča, po katerem se bodo meseca aprila ponovno sestali za določitev proizvodne nagrade, na račun katere bodo izplačali po 10.000 lir za velikonočne praznike.
Danes ob 12. uri pa bo na uradu za delo v Gorici sestanek prizadetih, da bi proučili plačilo predujma na proizvodno nagrado za leto 1964 za uslužbence tekstilne tovarne v Podgori in Ronkah.
ZAKLJUČENA DIRKA PARiZ-NICfl
Selsu zadnji cilj Janssenu pa zmaga
NICA, 17. — Tudi 14. izvedba kolesarske dirke Pariz - Nica ima svojega dokončnega zmagovalca. To je Holandec Jan Janssen, ki je znal učinkovito braniti svojo belo majico leaderja vse do zadnjega cilja, ki je postal plen Belgijca Selsa. Današnja etapa ni pomenila mnogo, še posebno, ker so se številni
kolesarji, ki bodo nastopili na četrtkovi Milano - Sanremo, odpovedali zadnji preizkušnji. Tako je končna zmaga ostala Nizozemcu, ki jo je za las rešil pred napadi Francozov Annaerta in Forestiera.
Končna lestvica je naslednja:
1.	JAN JANSSEN (Hol.) 41.56’28”
2.	J. C. Annaert (Fr.) 41.57’29”
3.	Jean Forestier (Fr.) 41.59’26”
4.	Planckaert (Belg.) 42.00’26”
5.	Ramsbottom (VB) 42.00’33"
6.	Anquetil (Fr.) 42.01’07”
7.	Francois Mahe (Fr.) 42.01’09”
8.	Sels (Belg.) 42.01’23”
9.	Milesi (Fr.) 42.03’07”
10.	Brandts (Belg.) 42.04'43”, 11.
Zilverberg (Hol.) 42.04'44”, 12. Post (Hol.) 42.06’36”, 13. A. Desmet (Belgija) 42.06’51”,	14. Bellone (Fr.)
42.09’28”, 15. Hamon (Fr.) 42.1017”, 20. Giorza (It.) 42.2718”.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne okrog 15. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 50-letnega Stanka Matesiča iz Gorice Ul. Scogli 50, ki si je zlomil desno roko v zapestju, ko je bil na delu pri podjetju Co-melli v Gorici. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju.
Deset minut pozneje pa so pripeljali še 60-letno Vando Folgari iz Gorice Ul. Parini 6, ki se je pobila na hrbtu, ko je padla na svojem domu. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju.
Prispevki za nabavo semenske koruze
V okviru zakona št. 1094 od 10. decembra 1958 bodo lahko dobili tudi letos mali diTektni obdelovalci in spolovinarji državni prispevek za nabavo semena hibridne (križane) koruze. Prispevek se lahko dobi samo za nabavo izbranega semena s poizkusnega posestva za koruzo pri Bergamu. Vsak prosilec ima pravico za podporo pri nakupu 25 kg semena, spolovinar pa 12.5 kg. Prispevek lahko doseže polovico kupnega zneska.
Prizadeti morajo napraviti prošnjo do 20. aprila na posebnem o-brazcu, ki ga lahko dobijo na pokrajinskem kmetijskem nadzorni-štvu v Gorici, Ul. Aosta 113 in pri podružnicah tega zavoda. Prošnje bodo vzeli v poštev ie, če bodo pravilno izpolnjene. Račune od nakupa semenske koruze je treba predložiti na kmetijskem nadzor-ništvu najkasneje do 10. maja.
Ker je za te prispevke določenih za našo pokrajino le 2 milijona lir, bodo sprejemali prošnje le do tega zneska. Prosilcem se priporoča, da naj si že prej rezervirajo pri svojem dobavitelju semensko koruzo, ki jo želijo nabaviti z državnim prispevkom.


V počastitev spomina 20-obletnice smrti Ivana Delpina iz Podgore, da. ruje družina za Dijaško Matico
5.000	lir.
Včeraj na 235 km dolgi progi
Italijan B. Mealli zmagovalec dirke St. Vincent-Meda
MEDA, 17. — Današnja dirka St, Vincent - Meda, ki je potekala na 235 km dolgi poti, se je končala z zmago Italijana Bruna Meallija, ki je progo prevozil s povprečno hitrostjo 39,871 km na uro. Ta dirka je veljala tudi za dodelitev trofeje Cougnet. Po prvi dirki je v vodstvu Mealli. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1.	BRUNO MEALLI 5 ur 53’38”
2.	Dancelli
3.	Magni
4.	Carlesi
5.	Marcoli
6.	Bariviera
7.	Bruni
8.	Vicentini * 1 2
mu moštvu Fenerbache. V madžarskem moštvu bo igral tudi reprezentant Istvan Nagy.
* * *
BRATISLAVA, 17. — Prvo tekmo četrtfinala za pokal Rappan so odložili na torek, 7. aprila. Tekmo so morali odložiti zaradi snega v Bratislavi. Povratno srečanje bo verjetno v torek, 14. istega meseca.
DANES V BRESCII
Trening drugoligaške reprezentance Italije
Tudi Di Vincenzo in Porro med povabljenci
BRESCIA, 17. — Danes so se zbrali v Brescii igralci, ki pridejo v-poštev za sestavo drugoligaške reprezentance, ki bo 19. aprila igrala proti ustrezni francoski enajstorici. Med povabljenci sta tudi dva člana Triestine in sicer vratar Di Vincenzo in napadalec Porro. Jutri bodo imeli igralci trening. Tržačana bosta igrala v drugem polčasu in sicer s postavo Di Vincenzo (Trie-stina), Rogora (Padova), Barbierl (Padova), Savoia (Verona), Signo-relli (Pro Patria), Montefusco (Na-poli), Spelta (Varese), Lodi (Poten-za), Innocenti (Lecco), Postiglione (Palermo), Porro (Triestina).
Treningu bo prisostvoval tudi tehnični komisar italijanske reprezentance Edmondo Fabbri.
...
KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE I. LIGE
Pred spopadom Knorr-Ignis
Zamujena priložnost Goriziane
Že osem dni pred samim direktnim obračunom se je pričel dvoboj med bolojnskim Knorrom in vareškim Ignisom. Obe ekipi sta izkoristili nedeljski nastop za zadnji trening v pričakovanju spopada, ki bo v Bologni. Težje delo so imeli emilijanski igralci, ki so gostili ekipo iz Livorna — «enfant terribile« letošnjega prvenstva, ki šteje med svoje žrtve kar Simmenthal in Ignis. Bolonjčani so se zavedali ne-
MEDNARODNI NOGOMET
varnosti gostov. Zato so pričeli tekmo s polno paro in že v samem začetku dvoboja jasno nakazali končni izid. Toskanska ekipa ni nikoli Drišla do besede in Knorr je pokazal odlično igro ter s tem nastopom razblinil dvome svojih navijačev. ki so v skrbeh gledali na dvo-boj z Ignisom.
Ienis je igral v lastni telovadnici. Ker padovski Petrarca ni predstavljal nobene resnejše ovire, so vareški igralci kar pridno polnili koš gostov in si nabrali polnih 100 točk.•
Simmenthal je osvojil še dve točki na nevarnem igrišču v Cantuju; tako je obdržal korak z vodečo dvojico in bo prežal na vsak njun spodrsljaj.
Neapeljski Partenope pa v zadnjih
RIM, 17. — Enajstorica MTK iz Budimpešte je nocoj prispela v Rim, kjer bo jutri popoldne nastopila v tretji tekmi četrtfinala za po. kal pokalnih prvakov proti turške-
ZA REORGANIZACIJO AVSTRIJSKESA NOGOMETA
10 točk novega t.k. Josefa Walterja
Maja meseca odgovor vodstva zveze
DUNAJ, 17. — Novi «zvezni ka ietan», kakor imenujejo v Avstriji tehničnega komisarja za državno n >gometno reprezentanco, Josef Wal-ter je danes predložil nogometni zvezi program reform, ki je razdeljen na 10 točk. Spiejem tega sporeda je pogoj, da bo Walter sprejel nalogo.
Vodstvo nogometne zveze, ki je
že danes delno razpravljalo o programu. bo proučilo VValterjeve predloge in se bo dokončno izreklo med majskim občnim zborom
Domači tisk je javil vest o prihodu trenerja Sampdorie Ocwirka na Dunaj. Vse kaže, da se je Ocwirk sestal z novim tehničnim komisarjem, s katerim sta si izmenjala misli. Ocwirk je še istega dne odpotoval v Genovo.
Listi objavljajo tudi program, ki ga je zahteval Josef Walter in sicer:
1.	strogo ločiti klube, ki lahko plačujejo igralce od klubov, ki lah ko najamejo le amaterske nogometaše
2.	nove določbe za premestitev igralcev
3.	elastičnost pri določitvi norm za izselitev igralcev v tujino
4.	revizija norm o plačilu igralcev
5.	najem kvalificiranega trenerja za rezervne igralce
6.	bolj resno delovanje klubov
7.	takojšnja pogajanja s finančnim ministrstvom za ureditev vprašanja davkov, ki tlačijo klube ln igralce
8.	določitev vsot za premestitev igralcev
9.	ostrejše norme za najem tujih igralcev
10.	dokončen pravilnik o napredovanju v višje lige m nazadovanju i nižje.
Walter se Je tudi obrnil na vse, ki se zanimajo za nogomet, da s konstruktivno diskusijo pripomorejo k organizaciji avstrijskega nogometa
časih pridno niza točke z direktnimi interesenti v borbi za rešitev in vse kaže, da bo le uspel. V nedeljo je premagal Algor iz Varese ja, ki kljub igralcev z zvenečimi in priznanimi imeni, nastopa v zadnjih kolih dokaj nezadovoljivo in prepušča točke celo na lastnih tleh.
Biella nadaljuje na svoji premočrtni poti m v nedeljo je premagala Fides. Ravno tako važna tekma za položaj na dnu lestvice je bila na sporedu v Rimu. Tamkajšnja petorka GBC je uspešno zaključila svoj nastop z zmago nad DDM iz La Spezie, ki ni nikoli delala skrbi gostiteljem.
Pred lastnimi navijači je Gorizia-na zamudila več kot odlično priložnost za zmago. Rimska Stella Az-zurra se je skozi celo tekmo morala zadovoljiti s podrejeno vlogo in je le v zadnjih trenutkih dvoboja zaigrala na vso paro ter iztrgala domačinom rezultat, na katerega ni več upala.
Ta neuspeh spravlja še bolj v zagato soško petorko, ki se bo morala pošteno potruditi, če se hoče izogniti kalnih voda spodnjega de-i& lestvice
Košarkarji ne bodo počivali niti na Jožefovo, ker bodo izkoristili ta praznik za odigranje 16. kola, kar jim bo omogočilo predčasen zaklju. ček prvenstva in bo tako imela državna reprezentanca več časa za priprave ria olimpijski turnir. Partenope - Algor	66:63
Biella - Fides	82:75
GBC - DMM La Spezia 76:56 Simmenthal - F. Levissima 89:75 Stella Azzurra - Goriziana 75:74 Knorr - Livorno	92:60
Ignis - Petrarca	100:68
I. P.ZIO
SZ BOR
Atletski odsek
Na tekmovanju v Gorici bodo nastopili naslednji atleti:	SANCIN
STOJAN, ŠVAB DUŠAN, FURLA-NIC IVAN in KRIŽMAN BRUNO.
Atleti naj se zberejo jutri v četrtek, 19. t. m. ob 7. uri na glavni
železniški postaji.
• • •
Zbirališče atletov, ki bodo nastopili v četrtek, 19. t. m. na tekmovanju »Giro di San Giusto* bo ob
9.	uri v občinskem zabavišču »E. Toti* (Ul del Castello). Za Bor bo v hitri hoji tekmoval Rapotec Ma-
JOŽA H0R V A Tt 'W*W'W*W*W*W*W ’

Delegat je listal po zapiskih, želel je, da bi še pred večerjo vsaj bežno pregledal in videl, čemu je pravzaprav podobna moralno politična slika prve desetnije prvega voda prve čete prvega bataljona prve kalniške udarne brigade. Listal je torej, urejeval podatke in bral... Presneto je imel kaj brati: Falačec... kmet, pobegnil pred ženo! Vodenjak... domobran, ostal zaradi umazanih gat! Kapsula... žandar, vse gre v službeno dobo. Djak... razredno zaveden, zgradila ga Je policija! Stevica... nejasen glede narodnostnega vprašanja! Martin... šofer, krava ga je pripeljala k partizanom! Repica... zažiga državo, nagiba se na levo! Kapara... ujel satnijo, najstarejši partizan! Zdaj, ko je tako v celoti pregledal desetnijo, Je delegat osupnil. Da, že prej je marsikaj vedel o teh Kaparovih hajdukih, vendar so ga ti podatki pretresli: Kaj bo šele, ko bo novi komisar če* te...?! Ni si mogel kaj, da tega borcem takoj ne pove.
— Tovariši... ko bo to videl, kar sem napisal, naš novi komisar čete Rukljač, ne bo mogel verjeti, da je vse res. že zdaj ga vidim, kako stoji pred vami in sprašuje: «Ste mar vojaki revolucionarne vojske? Ali so taki kot vi vojaki naše partije? Srce me boli, ko vas gledam. Se zavedate, kakšna je vaša preteklost? Se zavedate, da jih je mnogo od vas spadalo k sovražnim družabnim slojem, ki morda pritajeno še danes živijo v vas in vas delajo omahljive, slabijo v vas duha revolucije, duha naše slavne m junaške komunistične partije! Tovariši, kaj naj napravimo z vašo desetnijo? Moramo jo ali raz-
pustiti ali pa Ji spremeniti socialni in narodnostni sestav! Temu, ki vas je zbral in sestavil, temu se še sanjalo ni, kakšni nevarnosti izpostavlja četo, ker, tovariši, tako omahljiv sestav se lahko pokaže ravno v najtežjem položaju med borbo in de-setmja lahko razpade, kakor da je nikoli ni bilo! Kaj potem? Ne gre samo za desetnijo. Ce se razleti prva desetnija, se bo razletet prvi vod. Ce se razleti prvi vod, se bo razletela prva četa. Ce se razleti prva četa, se bo razletel prvi bataljon. Ce se razleti...«
Kapar! ni bilo dalj vzdržati. Ustavi ga ostro in odločno: — Ne skrbi, tovariš delegat, kaj bo o nas mislil komisar čete! To prepusti njemu! Ce želi videti, kakšna je naša desetnija, in ali se bo razletela ali ne, naj gre nocoj z nami v borbo! A preteklost...? Vrag naj odnese preteklost! Fantje — se obme Kapara k svojim tovarišem z duhovitim predlogom — fantje, d« bi se naši komisarji pomirili, vam predlagam, da nocoj vsak zase in vsi skupaj z menoj vred z golažem pojemo svojo preteklost kot prikuho, da bi se s polnimi trebuhi ponoči laže bonli za prihodnost!
Na robu gozdička in noči zagrmijo klici tako složno kot nikoli: — Živel naš desetar Ilija Kapara! Živel goveji golaž s preteklostjo.,.I
IV.
SPOPAD MED KAP ARO IN KOMANDIRJEM ČETE- ALI BO SIRACA LAZO VZEL PARTIZANSKEMU MAČKU KARABINKO, NJEGA PA POSLAL V BOLNIČARSKO ČETO? KAPARA OBLJUBLJA, DA BO TRI DNI HODIL BOS ZA BRIGADO, ČE PRI NAPADU NA ZELENO MRK-VICO PRVI NE IZPOLNI NAL(X;E. KAPARA GA POLOMI! ALI BO PO VOJNI UVEDENO PARTIZANSKO ODLIKOVANJE, OZIROMA MEDALJA ZA PREŽIVETI STRAH? LUNA ODKRIVA NA BOJIŠČU ZAJCE IN ČALME. NEVERJETNO A RESNIČNO DEJSTVO: V HRVATSKEM ZA-
GORJU JE KAPARA ZAJEL — VOJNO MORNARICO!
Strmec...
«Noč, mrak, tarna, tema, krnica, tmlca, na vrh tomja se dam sova žmirka». Okoli vasi goste straže, ne moreš ven, ne moreš noter. Pst... mir! Nihče ne ve, kar vsi vedo. Vsa vas spi ha videz, a vsi vedo, a vsi vedo, da se pripravlja, da se pripravlja... Se kaj pripravlja? Da... oho, to ni tako nedolžna reč. Pripravlja se napad. Napad na okraj! Napad na sovražno oporišče Zeleno Mrkvico. To m kar tako — okrajno mesto! Zato se je brigada stisnila okoli svojih starešin, šepeia, se dogovarja, brusi srca in noči kuje podkve. Ehej, kakšno hrzanje bo opolnoči! V vaško šolo je komandir Sirača Lazo zbral svoje borce, Jih razposadil po klopeh kakor učence in jim razkriva načrte. Govori kakor učitelj mirno in razločno.
— Tovariši, glavni stan divizije je na predlog tovariša Ka pare sklenil, da nocoj napademo sovražno oporišče Zelejio Mrk-vjco. Pri napadu sodeluje vsa divizija in sicer: brigada «Brača Radič« varuje napad v smeri proti Zagrebu, brigada «Matija Gubec« varuje v smeri proti Varaždinu in Križevcem, naša kalniška brigada pa je dobila častno nalogo, da uniči sovražno oporišče.
— Kdo pa naj bi, če ne ml! — vzdihne Kapara iz zadnjih klopi, a komandir je imel tanka ušesa in je strogo vprašal: — Kdo je to rekel?
— Jaz.
— Kapara, imaš kaj proti temu?
— Nimam. Jaz sem rekel le — kdo drug, če ne mi. Ml smo zmeraj na progi, ko je treba z boso nogo ustaviti vlak, zmeraj smo na poti, ko je treba s prsti kopati mine, navadili smo se na to, pa zakaj bi bil zdaj proti?
Molk. Sirača Lazo m vedel, kaj bi. Naj se spusti v prepir s to klepetuljo, naj pobija njegove samovoljne trditve, naj prizna, naj ga okrca... kaj bi ukrenil? Z grozečim pogledom je prediral Kaparo, v mislih ga še enkrat vzame na piko in nadaljuje:
«Na oporišču v Zeleni Mrkvici razpolaga sovražnik s kakšnimi petsto možmi, večinoma legionarjev, žandarjev, nekaj Nemcev in domobranov. Najmočnejše sovražnikovo oporišče je v kmetijski šoli. ki stoji malo ob strani, za cerkvijo in za parkom. To je dvonadstropna zgradba, močno utrjena, in to bo napadei tretji bataljon naše brigade s svojim komandantom Jovico na čelu.
— To sem mu že povedal — se zopet oglasi Kapara.
— Kaj si mu povedal?
— To... Rekel sem mu, da hoče komandant brigade z n'im popoprati noč!
Sirača Lazo zdaj plane: — Sonce ti ognjeno, kaj se pleteš, kjer je treba in kjer ni trebal Kdo pa si? Čeprav si Kapara, čeprav si ljubljenec komandanta brigade, mar misliš, da smeš razkrivati vojne tajnosti in prekinjati svojega komandirja? Ce samo še zineš, pa ti vzamem karabinko in dobiš nosilnice pa te pošljem v bolničarsko četo! Razumeš?... Kje sem jbstal? Aha... tretji bataljon! Tretji bataljon ima nalogo uničiti to kmetijsko šolo, drugi bataljon Je v rezervi brigade, naš bataljon pa bo uničil sovražnika, ki Je na cerkvenem zvoniku, na pošti, na okraju, v šoli, hkrati bo opravil z bunkerji m rovi, k: obkrožajo oporišče Da bi lahko opravili napad, Je štab našega bataljona izdelal naloge posameznim četam ln sicer: prva četa, to Je naša, bo razbila sovražne utrdbe na južnih dohodih. zavzela cerkev in pošto ln takoj na levem krilu vzpostavila zvezo s tretjim bataljonom. Druga četa bo obračunala s sovražnimi gnezdi na vzhodnih dohodih in uničila sovražnika, ki se je utrdil v okrajnem glavarstvu. Tretja četa bo pobezala po bunkerjih in rovih ob severnih dohodih in nato bo zavzela šolo in se na desnem krtlu povezala z Jovico, da se popolnoma sklene krog okoli sovražnika in onemogoči vsak beg. Vte druge podrobnosti vam bom pozneje povedal Obvezovaiišče ho za cerkvijo, znaki za spoznavanje «Zagreb — zatvarač« Toliko za sedaj. Vodiči so zagotovljeni, vse Je pripravljeno. Preden podrobneje razdelim vsaki desetnijl naloge, poslušajte tovariš« komisarja!
,	(Nadaljevanje sledi)
■ ’rfi)N14T\0- TRST — UL. MONTECCH1 8 II	TELEFON 93-908 in 94-6*9 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1 II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št 20	— Telefon	37-339	— NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt-
iptna 2 250 Ur polletna 4 400 lir, celoletna 7 700	tir — SFRJ' v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni tekoCi raCun: Založništvo	tržaškega	tiska	Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana-
RtHH tre 4/1 'telefon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki » Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za v»ak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Malt	oglasi 40	lir	      ...
Stari trg i I. teieron ,	P naročajo prt upravi. -Uvseb drugih pokrajin Italije pri »SocietA Pubbllciti Italtana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Isdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
lir beseda - Oglas) tržaške ln goriške pokrajine