Leto unrn
^oitnlna plačana v gotovhi!
1 LJoMJanl, v netfeflo, dne 31. decembra 1939
Stev. 298 fr
Cena 2 din
Naročnina mesečno
29 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v
Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
lelefoal aredniitva ta ■ prave t 4041, 4041, «W», 40-04, «M» — lakaja vaak dan ijatraj rase« ponedeljka in dneva po praznik*
Čekovni račan. Ljubljana itevilka 10.6)0 in 10.349 sa inserate.
U prava: Kopitar ieva ulica itevilka 6.
Ljubljana, 31. dec.
Na pragu novega leta čutimo dolžnost, da vsem prijateljem, naročnikom in čita-teljem, številnim sotrudnikom in dopisnikom, inserentom in podpornikom našega lista z iskrenim srcem želimo vse dobro za bodočnost. Ko v tem trenutku mislimo na pretekle mesece in obnavljamo v spominu velike nevarnosti, ki so nam pretile, se nehote naše novoletno voščilo spremeni v prisrčno prošnjo: Vodnik usode narodov, odvrni dobrotno od nas tudi v bodoče sleherno nesrečo! Obvaruj poedince in celoto pred razbesnelimi silami človeške sovražnosti! Daj vsem, ki so dobre volje, in vsem ljudem mir, kakor ga je človeštvu prinesla božična blagovest!
Temu novoletnemu voščilu pa doda-jemo še posebno prošnjo. V takšnih časih nam je jasen pogled v svet nujno potreben. Ne le telo, tudi duh hoče živeti. Varčevanje na tem idealnem področju bi ne bilo umestno. »Slovenec« Vam prinaša duševno hrano, Vam in Vašim družinam. Ohranite dobremu hišnemu prijatelju zvestobo tudi v bodoče in podprite njegova prizadevanja s tem, da mu pridobite še novih prijateljev in naročnikov.
»Slovenec« Vam ob vstopu v svoje 68. leto obljublja, da bo Vašo naklonjenost povračal z neomejeno zvestobo. V novo leto stopa s trdnim sklepom,, da bo ohranjal vse tisto, kar se je izkazalo za dobro in pravo, da se bo pošteno boril za dosego novih pridobitev in se ves posvetil nalogam, ki jih od njega zahteva čas in ki si jih je sam postaviL »Slovenec«.
Grozno novo leto v Turčiji
Potres je usmrtil polovico prebivalstva pokrajine Erzingjan - Ostali umirajo sredi strašnih snežnih viharjev brez strehe, brez obleke in hrane - Letala mečejo ponesrečencem obleko, hrano in kurivo - Vsa Turčija mobilizirana za pomoč - Novi potresni sunki - Mraz je padel na 30 stopinj pod ničlo
l9tanbul, 30. dec. t. Reuter. Poročila o strahotnih razdejanjih potresa v pokrajini med Črnim morjem in mesti Sivas in Erseruni, so vsak trenutek bolj strašna. Medtem ko so včeraj navajali 30.000 mrtvih kot mejo za smrtne žrtve, je ta številka po današnjih poročilih ie dalefi prekoračena. Mnogo ranjencev je namreč zmrznilo v sneženih viharjih, ki divjajo nad razdejano pokrajino. Mnogo beguncev, ki živijo v gručah na planem okrog velikih ognjev, pa je popadalo od pomanjkanja živeža in od mraza. Poleg tega pa so prišla sedaj poročila tudi od dosedaj neimenovanih naselbin, ki so bile po potresu tudi porušene in s katerimi 90 oblasti šele sedaj prišle v stik.
Turška vlada je spričo groznega obsega te katastrofe mobilizirala tako rekoč ves turški narod, da pomaga nesrečnemu prebivalstvu, kolikor ga je sploh še ostalo pri življenju v krajih, koder je besnel potres. Vlada je poslala letala, da krožijo nad opustošeno pokrajino in poiščejo posamezne skupine ljudi, ki zaman čakajo na pomoč v mrazu in pomanjkanju, brez strehe ter mnogi brez obleke. Letala so v mnogih primerih odkrila nova opustošenja. V drugih primerih pa so odkrila gruče beguncev, za katere ■ do sedaj nihče ni vedel. Velike skupine letal 90 metale obleko in živež med ponesrečence. Tudi premog in drva so metala, da bi si mogli zakuriti in se ogreti, dokler ne pride večja pomoč. Teh nesreč-nežev je na tisoče in na tisoče, ki so zaradi snežnih žametov popolnoma odrezani od sveta.
Istanbul, 30. dec. t. »United Press« poroča, da je njen dopisnik prišel v središče od potresa opustošenja ozemlja v severni Ana-toliji. Dopisnik javlja, da je bil 1 Ietaiom nad nesrečnim ozemljem in da je videl \
<ruče ljudi, ki nn na pol nagi in ki se stiskajo okrog ognjev v zasilnih zavetiščih kakšnega skalovja. Mras je padel 30 stopinj pod ničlo in bo pokončal več ljudi, kakor jih je potres sam. I*o površnih cenitvah je doseglo število mrtvih ie 40.000, število ranjenih in obolelih pa presega daleč 50.000. Po poročilih turške vlade same je od vsega prebivalstvo, ki prebiva po pokrajini Erzingjan in ki šteje 85.000, mrtva skoraj polovica. Toda potres je pustošil tudi v sosednjih pokrajinah.
V Tokatu 90 se potresni sunki spet ponovili. Sledilo jim je votlo grmenje pod zemljo in silni snežni viharji so takoj znova začeli tuliti. Proti črnomorskiin' pristaniščem pluje celo brodovje velikih in malih ladij, ki peljejo obleko, živež, gorivo in zdravila. Toda viharji po Črnem morju jih zadržujejo, medtem ko so vlaki, ki so od obale skušali priti v notranjost pokrajine, obtičali v snežnih zametih. Le kakšnih 10 vlakov je prispelo v Erzingjan, toda ni jim mogoče odpeljati ranjencev in bolnikov, ker je sneg zaprl vse železniške proge.
Vrhovno vodstvo vseh reševalnih del, lci jih je prevzela turška vlada, ima v rokah general Orbay.
raziskavanju opustošenega ozemlja in pri dona-šanju prve pomoči nesrečnim žrtvam tega strahotnega potresa.
Tuja pomoč
Angleška vlada je darovala 100.000 funtov (25 milijonov din), ameriška vlada je poslala pol milijona dolarjev (30 milijonov din), francoska vlada pa bo tudi poslala denar in živež za ponesrečence. Francoska letala sirijske armade so l 1 na pomoč in sodelujejo s turškimi pri
BB
Mt
Obraz nove Evrope..
Francoski ministrski predsednik napoveduje federativna združenja med mnogimi državami - »Francija ne bo odložila orožja prej, dokler ne doseže stvarna in jasna jamstva za trajno varnost v Evropi«
Pariš, 30._ dec. f. Havas: Ministrski predsednik Daladier je imel v petek zvečer v senatu govor, kjer je obrazložil, čemu potrebuje Francija novih denarnih virov. Dokazal je, da francoska oborožena sila sijajno deluje. Za naloge, ki jo čakajo, potrebuje najboljše opreme. V prvi vrsti je treba posvetiti največjo pozornost letalstvu. Francoske tovarne grade tudi ogromne količine tankov vseh vrst. Tudi veliko število vojnih ladij je v gradnji taKO doma kakor v tujih ladjedelnicah. Končno je treba na meji še bolj »okrepiti jekleni in betonski zidc, za katerim diha svobodno življenje francoski narod.
Daladier je daljše govoril o slogi, ki vlada med Francijo in Anglijo ter povdaril to slož-nost tudi v skupni pomoči, ki jo obe državi nudita Finski.
Na koncu svojega govora je Daladier mimogrede omenil tudi vojne cilje Anglije in Francije. O tem vprašanju se je izrazil s temi bsedami:
»Skupni nastop Anglije in Francije določa med njima sklenjeni sporazum, katerega posledice so daljnosežne. Niti mi Francozi, niti Angleži, ne delamo iz sebičnih razlogov. Nas vse navdajajo vzvišeni cilji. Francozi in Angleži so se združili z namenom, da — zmagajo. Bremena za borbo so med obema zaveznikoma pravično razdeljena.«
»Odločno izjavljam in slovesno povdarjam, da Francija brez stvarnih in trajnih poroštev za varnost in mir ne bo odložila crožja. Pristaš sem stvarnih poroštev in ne govorim mnogo o raznih teoretičnih tvorbah. Stvarna poroštva hočem, da bo za vselej onemogočeno, da bi se ponovilo vse to, zaradi česar smo sedaj sredi velikega trpljenja.«
»Nova Evropa, ki jo pripravljamo, bo morala imeti širše državne organizacije, kakor je to bilo do sedaj. Treba je misliti naprej, da bodoča organizacija F.vrope ne bo ovirala izmenjavo blaga. Treba je torej računati na to, da se ustvarijo zavezniški odnošaji med mnogimi evropskimi državami na federativni podlagi.«
»Anglije in Francije pa pri zasledovanju njihovega cilja nikdo ne bo mogel razdvojiti.«
Glasovi tiska
Pariz, 30. decembra. AA. Havas. Današnji francoski tisk naglaša Daladierove besede, ki jih je včeraj izgovoril v senatu, da Francija brez stvarnih in javnih poroštev ne bo položila orožje. Ve« narod čuti, da ie treba v6e sile, da se na osnovi zmage z orožjem pride do pravičnega in močnega miru, ki bo istočasno pomenil kazen za krivce. »Le Peti t B 1 e u« odobrava popolnoma besede Daladiera, da se ne bo spuščala v pogajanja s sovražnikov, ako ne dobi gotovih stvarnih poroštev, ki bodo popolnoma odgovarjale francoskim vojnim ciljem in istočasno ciljem miru vsega omikanega •veta. Do miru ne more priti prej, predno »ovraž-
nik oe sporna svoije usodne zmote. Bilo H napačno
smatrati, da je že blizu trenutek, ko bo v vretah sovražnika prodrlo to spoznale in ko bo omogočeno začeti mirovna pogajanja »Ezcellior« naglaša enakost mirovnih ciljev zaveznikov « mirovnimi cilji poglavarjev nevtralnih držav.
(lPapež in Roosevelt sta glasnika miru"
Newyork, 30. decembra. Ves ameriSki tisk s nevzdržnimi besedami pozdravlja 6iklep predsednika Roosevelta, da pošlje v Rim kot svojega osebnega zastopnika pri Vatikanu g. Myrona Taylorja.
»Ne* Y ork Times« ob tej prilrki piše:
»Papež in predsednik sta glasnika miru, ki imata največji vpliv na svetu, če bo tesni stik, ki ga želi predsednik z Vatikanom, prive-del do izraza njune skupnosti, kar se tiče no. vega reda na svetu in če bo to začetek vzporednega delovanja, potem ne moremo dvomiti, da bodo njuna prizadevanja rodila gotov uspeh.«
Republikanski senator države 1 d a h o , mani Bora h, ki je član senatnega odbora za zunanje zadeve, je izjavil:
»Iz vsega srca pozdravljam ta sklep predsednika, ki pomeni močno okrepitev vseh prizadevanj za mir in bom ta sklep z vsemi silami podpiral.
Demokratičtri poslanec Newyor1ta, Bloom, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, pa je izjavil:
»Imenovanje izrednega poslanika pri papežu je najbolj važen sklep, ki je bil do danes storjen z namenom, da se svetu zagotovi boljša bodočnost. To je eden najbolj pomembnih korakov, ki so ga storile Združene države v zadnjih desetletjih. Sicer pa bi bila velika napaka, če bi Združene države še poslej bile pri Vatikanu nezastopane, ko pa imajo tam svojega zastopnika skoro vse . '•rif.ave sveta.«
Maršal Gdring vošči novo leto letalstvu
»Miru nočete, pa imejte vojno!«
Berlin, 30. decembra, t. Maršal G S r i n g je za
novo leto poslal posebno poslanico na nemško letalstvo. V njej pravi, da se Nemčiji ni posrečilo uresničiti svojih mirovnih vzorov, ki bi bili koristili vsem narodom sveta. To pa zaradi tega ne, ker ae je Anglija odločila, da uniči nemški narod in Nemčijo. Tako je nastopila ura, ko je voditelj Nemčije dal povelje narodu, naj stopi na branik svojih življenjskih pravic in naj zmaga. Poljska ni pri izbruhu vojne igrala odločine vloge. Vojno so hotele zahodne velesile, ki nočejo miru. Ker pa nočejo miru, naj pa imajo vujnul Nemško letalstvo je ža do sedaj pokazalo, kaj zmore. Nemški orel ae bo dvignil in udaril, kadar bo Hitler dal povelja za to.
Geelo nemškega letalstva v norem letu 1940 je: Zmagal
Tudi rrhovni poveljnik mornarice admiral R a e d e r in vrhovni poveljnik kopenske vojske general Braunitsch sta svojim podrejenim edinicam poslala podobna novoletna voščila.
Papežev nuncij šestkrat pri nemški vladi
Kopenhagen, 30. dec. t. »Politiken« poroča !z Berlina, da je bil papeški nuncij msgr. Orsenigo r preteklem tednu šestkrat pri zunanjem ministru Ribbentropu. V diplomatičoih krogih je to vzbu-
Zcmljevid prikazuje ogromno 900 km dolgo in 60 km globoko minsks polje, s katerim se je Anglija zavarovala proti Nemčiji. Skozi to minsko polje vodita samo dva prehoda, eden na severu, drugi na jugu, kjer bodo morale trgovske ladje imeti posebno angleško vodstvo, da se ne zaletijo med mine. Skozi severno pot bodo vozile trgovske ladje skandinavskih držav, skozi južni prehod pa belgijske in nizozemske. Srednji prehod je zaprt.
dilo veliko zanimanije. »Politiken« dodaja, da vlada tudi mrzlična delavnost med nemško in italijansko vlado.. V poučenih krogih menijo, da gre ves trud za tem, da bi 6e na vsak načni preprečila razširitev vojnega požara. Italijanska vlada pa se trudi pri berlinski vladi tudi v tem smislu, naj Nemčija stori, kar more, da prepreči nadaljni razmah komunistične Rusije v Evropi. »Politiken« končno zanika poročila, da bi bil papeški nuncij, ki se je z nemško vlado razgovanjal o položaju Cerkve v Nemčiji, predložil Hitlerju kakšne mi-rorne posredovalne predloge.
„Skorajšnja razjasnitev med Bolgarijo in Romunijo"
Razveseljiva izjava romunskega poslanika
Sofija, 50. dec. t. Reuter: Romunski poslanik v Turčiji Stoica se je ustavil v Sofiji, kjer je povabil k sebi časnikarje ter jim dal dnljšo izjavo o romunsko-bolgarskih odnošajih. Pred sestankom s časnikarji je bil sprejet pri predsedniku bolgarske vlade Kjuseivano-v u. Poslanik Stoica je časnikarjem dejal, da je »treba pričakovati skorajšnje razjasnitve med Romunijo in Bolgarijo glede vseh vprašanj, o katerih vladajo navzkrižja med obema vladama.
Zelo so opazili, da sta bila za bolgarskim poslanikom pri predsedniku vlade Kjuseiva-
novu sprejeta tudi jugoslovanski poslanik dr. Jurišič in grški poslanik. Oba sta ostala dalj časa pri predsedniku. Ti razgovori so v zvezi z bližnjim sestankom Balkanske zveze, h kateremu bo — verjetno — tudi Bolgarija poslala svojega opazovalca. V Bukarešti so sicer službeno razglasili, da jim o kakšnem takšnem sestanku ni znano nič in da se stališče romunske vlude v zunanjepolitičnih vprašanjih ni spremenilo, toda kljub temu so v mednarodnih krogih v Sofiji prepričani, da se položaj obrača na boljše in da je treba v kratkem nriča-kovati bolj razveseljivih razvojev.
Brzovlak v potniškega
40 mrtvih In ISO ran|enlh pri veliki železniški nesreči pri Neapl]u
Rim, 30. dec. t. Havas: Pri Neaplja sta na postaji Annunziata trčila drug v dragega brzi vlak in potniški vlak, ki je bil poln potnikov, med njimi mnogo vojakov. Brzi vlak se je v potniikega zaletel s tolikšno silo, da sta oba vlaka popolnoma razbita. Do sedaj so potegnili izpod ruševin že 40 mrtvih. Ranjencev pa je nad 150. Iz Rima so takoj odpravili na kraj nesreče vlake s posebnimi strokovno iz-vežbaoimi delavci, ki pomagajo pri rešilnih delih. Toda reievanje je skrajno težavno, ker so vozovi zlezli tako rekoč drug v dragega in s« nahajajo ranjenci sredi navzkrižnih razbitin. Težav« so povečali ie snežni viharji, ki divjajo nad vso pokrajino. Prva preiskava o vzrokih
nesreče kaže na to, da le bila katastrola povzročena od napačnega eroikanja železniškega tira.
Današnji številki so priložene prosimo ce Jih blago v
»Io venca«
tožnice. - Vljudno e naročnike, da se čimprej poslužiti!
Pravoslavni bogosiovcl o nevarnost! komunizma
V Belgradu Izdajajo pravoslavni bogoslovci svoje glasilo »Hriščanska Mi6ao«, kjer je tc dni ii-šel članek komunizma med pravoslavnimi Srbi. List naglaša, da so boljševizirani v velikem delu dijaki, da komunizem razjirja svojo literaturo med ljudstvo, da je veliko belgrajsko časopisje polno tihega komunizma, da je belgrajsko Vreme celo v muzikalni rubriki propagiralo komunizem, da je celo »Ošišani jež« pokazal svojo rdečo barvo, da je takoimenovani »salonski komunizem«, presitih in lenih intelektualcev nuiogo nevarnejši kakor 6e misli. Nato pravoslavna »Hriščanska Misao« naglaša, da politične stranke niso sposobne uspešno se upreli temu gibanju, da je inteligenca suženjska do boljševizma, če pa ni, je pa brez oriijen-tacije, da pa bo med srbskim narodom morala postaviti se komunizmu po robu pravoslavna cer
Boj Fincev za svobodo
Sovjeti so poslali novih 150.000 moi proti Fincem
Stockholm, 50. dec. AA. Reuter: Po vesteh,
ki so prispele s Finske, je prisi>elo na sovjetsko bojišče nu Karelijski ožini 150.000 sovjetskih vojakov iz Sibirije in Kavkuza, da se okrepi sovjetska fronta.
2e 24 ur Sovjeti zaman napadajo
MannsrDieimove utrdbe
Helsinki, 30. decembra, b. Rdeča vojska napada že 24 ur Mannerheimovo obrambno črto in sc ne ozira na žrtve pri naskokih. Nova poveljnika sovjetske vojske na Finskem, maršal B 1 ii c h e r in general Stern, sta pustila vse ostale od=eke bojišča na miru ter vrgla vse razpoložljive sile proti trdnjavski črti, kjer naj pride do končne odločitve. General Stern je prepričan, da bo s predorom Manncrheimove črte borba v kratkem končana in da bo Finska po svojem porazu na
-------T, .--- , - , • t, , . ... h tem bojišču prisiljena k miru. 2e celih 24 ur brez
k<rv: .Ko je pravoslavna cerkev mogla to storiti H pres(anj<a traja topniško obstreljevanje. Sovjeti so za časa konkordatskega boja, more in mora to ■ ' rivlekH na svo:e položaje topove najrazličnejših zdaj ponoviti. In sicer še toliko prej, ker je komu- g j.a|ibrov ^ poljskih do ladijskih topov, ki so nizem neprimerno večja nevarnost. Vsi drugi boji B fflontiranj nek[e na finsko-ruski meji. Razen tega eo aiaoj važni. Nekateri rnned njih bodo trajali g ?o govjeti uporabiIi tudi nekaj topov najtežjega
kalibra, ki so montirani na vagonih in ki stre-
šc stoletja dojgo.
^psr v pravoslavni cerkvi
Poročali smo po belgrajski »Politiki« o pridigi, ki jo jc v Bitolju imel tamkajšnji pravoslavni epi
Ijajo s železniške proge pri Teriokiju. Topništvo in pehoto podpira sovjetsko letalstvo, v kolikor dopušča vreme.
V strašnem ognju sovjetskih topov pa sovjet-
... . ------- —_ , . - :„i ~„_ K	v sirasnciii ufjuiu auvjtianm iv/^. p-
skop Platon zoper z.ckega pravoslavnega episkopa |	sk. y masah nepretrgoma naskakujejo fin-
dr. Nikolaja. Zdaj pa pise belgrajska »Politika«, da □	položaje, kjer jih neusmiljeno kosijo finske
je ta govor imel mučne posledice med pravoslav- B	J tL^-.iu.r.
nimi poslušalci in vso javnostjo. Dopisnik »Politike« je obiskal episkopa dr. Nikola v 2iči ter ga prosil, naj mu kaj v tej zvezi pove za javnost. »Vladika Nikolaj me je dolgo gledal ter ni nič spregovoril. Ta pogled in ta molk sta jasneje odgovarjala kakor vsakršna beseda.« — Belgrajska »Pravda« pa o tem poroča iz Bitolja ter pravi, da je »episkop dr. Nikola imel v Bitolju irnogo simpa-tizerjev in spoštovalcev, zaradi česar bitoljski verniki niso hoteli priti k svojemu vladiku Platonu ter mu častitati za njegovo krstno ime. Ta vzgled je posnemalo tudi več učiteljev bitoljskega pravoslavnega bogoslovja.«
Za prijateljstvo, zaper sovraštvo
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek zoper hujskače, ki Srbe hujskajo zoper Hrvate, ter prnvi: »Srbski kmetje niso nasprotniki Hrvatov. Srbom jo cclo prij>oročeno, naj ustanavljajo svoja društva, medtem ko so poprej oblasti hrvatska društva razpuščala. Res pa je, da so na Hrvatskem razna nehrvatska društva izgubila svoj mo-nopoteki jwložaj, ker morajo na Hrvatskem vse ustanove živeti svobodno, toda iz lastne moči. Ne morete zahtevati, da bi na Hrvatskem ljudje in mladina morali stopali v društva, ki vanje nočejo stopati, kakor no morete zahtevati, da bi se razmetaval denar za taka društva. To pa je dokaz enakosti, ki vlada na Hrvatskem... Zato je na škodo srbskega elementa, kdor hoče zbirati Srbe zojier Hrvate in Hrvatso. Ni treba pozabiti, da je Hrvatska prava domovina Srbov na Hrvatskem, ki ji morajo zaradi tega pomagati, ker bo njim dobro, če 1k> Hrvatski dobro. Prijateljstvo in sodelovanje je vedno koristnejše ko sovraštvo in prepir, zlasti še, če Hrvati za kaj takega ne
nobenega povoda.« .	.,,„ -.
Hrvatski 0nevnsk o Srpskem glasu
Srpeki glas, glasilo Srpskega kulturnega kluba v Belgradu, ostro piše za srbsko fronto. Hrvatski Dnevnik, glasilo HSS in dr. Mačka, je te dni na naslov tega lic-ta tudi to le zapisal: »Tednik Srp>ski glas je docela stopil na pota »Balkana«. Iz Hrvatske prinaša brezimne dopise, kjer lažnjivo in hujskajoče popisuje položaj Srbov na Hrvate, da more potem klicati v6e Srbe na okup, češ, da 6rbstvu grozi nevarnost.«
Sposobnost in ne strankarstvo
»Seljački dern«, glasilo HSS, prinaša značilen članek pod naslovom »V naši domovini je naj-preij* poštenost!«. V tem čanku med drugim pravi: »Gotovo bo med tistimi najvišjimi po stroki ln znanju tudi kaj takih, ki brez ozira na 6voj tuji rod, kateri se jim že iz imena razbere, hočejo poštene domače sinove iztisniti, da ne bi prišli na zaslužena me>sta in taiko služiti svojemu narodu. Tukaj bodo advokati, inžemjerji, profesorji, zdravniki ter vsi doktorji in docenti raznih naukov, ki menijo,
strojnice in lahko topništvo.
Finsko vrhovno poveljstvo poroča, da sovjetska vojska v 24 urah strahovite borbe ni dosegla niti enega cilja. Nikjer se sovjetski vojaki niso mogli niti približati v neposredno bližino utrjenih postojank in zaenkrat še ni nikjer nevarnosti, da bi rdeča vojska prebila finske postojanke. V borbi se nahaja še vedno manjše število finskih vojakov, ker vrhovno poveljstvo skrbno varuje velike rezerve, ki so na varnem mestu in ki bodo stopile v borbo tam, kjer bo postalo nevarno. Ker se je finsko vrhovno poveljstvo prepričalo, da je Sovjetom ležeče na tem, da prebijejo karelijsko bojišče, je potegnilo z ostalih bojišč večje rezerve na to bojišče ter na ta način zmanjšalo nevarnost prodora.
Finska poročila
London, 30. dec. AA. R enter: Zadnja poročila iz Finske pravijo, da je treba pričakovati nov pritisk sovjetskih čet na Maunerheimove utrdbe. Po nekem poročilu, ki je prispelo iz Stockholma, je na Kerelijski ožini že 150.000 vojakov, ki so bili poslani tja kot ojačenje iz Sibirije in Kavkaza. Finski vojaki, ki so se morali umakniti čez norveško mejo, in ki so bili poslani v Ilarstad na Norveškem, izjavljajo. da je na odseku pri Petsamu 120.000 sovjetskih vojakov. Na tem odseku je od začetka vojne izgubilo življenje tisoč Sovjetov, stalno pa prihajajo nove rezerve. Dopisnik >Daily Telegrapha« iz Helsinkija poroča, rla fin?ke pa-trole, ki se jim je posrečilo prebiti se skozi sovjetske bojne črte proti murmanski želez,-nici in proti Kemijaerviju, štejejo 1200 mož. Na tem odseku je 10.000 sovjetskih vojakov. Poveljnik finskih čet na severu general Vale-nius ie zbral veliko število rezervnih čet, da bi dal Sovjetom skrajni odpor.
Rdeča poročila
Moskva, 30. dec. AA. Havas: Agencija Tass objavlja sporočilo Ijeningradskega voi. okrož-ja# Sporočilo pravi, da so bile 29. decembra
Eraske med izvidniškimi oddelki na več točkah ojišča. Te praske so se_ spremenile pozneje v resne spopade. V pokrajini Jalomenta so sovjetske čete obkolile dva finska bataljona, ki sta pustila na bojišču veliko število mrtvih. Sovjetske čete so ujele 35 finskih vojakov. Letalstvo je izvršilo izvidniške poleie. V teku zračnih borb je bilo sestreljenih šest sovražnih letal. Fno sovjetsko letalo so ni vrnilo v svoje oporišče.
Sovjetski »mirovni predlogi«
London, 30. dec. A A. Ilavas: Sovjetska ra-diopostaja, ki je na valovni dolžini Finske postaje v Lahtiju objavila mirovne predloge, se zdaj ne javlja več. Po teh mirovnih predlogih naj bi se Karelijska ožina vrnila Finski,, vsi finski delavci naj bi imeli plačan dopust, ukinila naj bi se veleposestva in davki malih kmetov. Postaja je tudi objavila, da si tako Sovjetska Rusija Kakor Finska želita miru.
Vsake tri dni izda Francija I milijardo za vojno
Pariz, 30. decembra, t. Havas: Včeraj je Imel francoski ministrski predsednik Daladier v parlamentu daljši govor, v katerem je naglasil vojne potrebe Francije, nato pa so glasovali o kreditih v te svrhe. Vse predloge ministrskega predsednika je parlament z odobravanjem enoglasno sprejel, samo za letalstvo je bil izglasovan kredit v iznosu 106 milijard frankov, to se pravi, skoraj 9 milijard frankov mesečno, ali 1 milijardo Irankov na vsake tri dni.
Zaprt, ker ni prijavil premoženja
Dunaj, 30. decembra. Današnji dunajski listi objavljajo, da je bil neki Dunajčan obsojen na leto dni zapora, ker j« v svoji železni blagajni imel 55 tisoč mark, ki jih ni prijavil oblastem. Obsodba pravi, da je vojskovanje skupna zadeva vsega nemškega naroda in da ne gre, da bi jo nekateri hoteli izkoristiti v to, da si kopičijo premoženje. Denar bo zasežen in uporabljen v rodoljubne namene.
!oJi na lalhodni fronti
V zraku
London, 30. dec. t. Reuter: Obe vojni poročili, francosko in nemško, pravita, da se ponoči in tekom današnjega dneva na fronti ni zgodilo nič novega. Slabo vreme traja dnlje in ovira delovanje letalstva.
Ha morju
London, 30. dec. f. Reuter: Admiraliteta poroča, da se je poškodovana oklopniCa vrste »Queen Flisabeth«, ki jo je naatrelila nemška podmornica na škotski obali, vrnila v aligleškp pristanišče v popravilo. Vrnila «e j« % svoj. I ustno pogonsko silo. Od morn##tev. p eden umrl, tako da znaša število mrtvih zdaj štiri. Popravila ne bodo trajala dolgo časa.
Razmerje med angleškim in nemškim brodovjem
London, 30. dec. AA. Reuter: Odnos sil med Veliko Britanijo in Nemčijo, in sicer sil vojne mornarice, je od začetka vojne dosti boljši za Veliko Britanijo kakor pa za Nemčijo — pravi med drugim pomorski strokovnjak »lJaily telegrapha«. Pravi tudi, da po tem, kakor zdaj
stvari stoje, imata obe brodovji o svojem sestavu sledeče ladje: Velika Britanija ima 14 linijskih ladij, 9 pa jih še gradi, dočim ima Nemčija 4 linijske ladje in 4 še gradi, Velika Britanija ima 6 ladijnosilk letal, 6 takšnih Ja-dij je v gradnji, dočim ne razpolaga Nemčija niti z eno ladjo te vrste in prvi dve šele gradi. Dalje ima Velika Britanija 59 križark. Po potopitvi »Leipziga« in še neke druge ladje od strani britanski podmornic ima sovražnik samo še 6 križark. Anglija gradi 25 križark, Nemčija samo 7. Pomorski strokovnjak omenjenega lista trdi, da ima Anglija 180 protitorpedovk, Nemčija pa le 22, da pa obe državi nekaj takšnih ladij še gradita. Prav tako Velika Britanija .razpolaga zdaj s 60 podmornicami. Nemčija pa jih je ob začetku vojne imela 61 — kakor pravijo — od njih pa jih je bilo 40 uničenih od začetka vojne sem.
ESa suhem
London, 30. dec. A A. navas: Po uradnih poročilih je bilo nemško orjaško letalo »Dor-nier«, ki je v sredo padlo v morje, vse prebito od izstrelkov. Vsa angleška letala, ki so se borila z nemškim letalom, so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča.
17 novem letu
da je njihova strankarska legitimacija obenem do- ■ skega letalstva v preteklem letu. V tem pregle-
T___ '')______ ______T____i ■ .______ ' i'	•*,_______I . ° ...	___:______l.„ Ulnln 1 n ian/nicl/A
kaz njihove sposobnosti, čeprav niti v njihovo ro-doljubje ni treba vedno verjeti. Mi kmetije ne želimo, da se oddajajo službe zgolj po legitimacijah učenim, katerih mi ne moremo presojati, marveč po znanju in delu, vsekakor pa morajo domači sinovi Hrvati imeti prednost pred tujci.«
Nova ofenziva Japonske — Miru še ne bo
Angleški poslanik zapustil Moskvo
"r" Moskva, 30. decembra. AA. Havas: Angleški veleposlanik Seed je zapustil Moskvo, češ da že davno ni bil na dopustu. Kakor je znano je Seeds skupno s Strangom vodil v imenu Anglije skupno francosko delegacijo pri pogajanjih » sovjetsko vlado.
Delovanje japonskega letalstva
Tokio, 30. dee. t. Domei: Japonsko letalsko ministrstvo je objavilo pregled o delovanju japon-
G!asi!o tacsv za rsvo lato
v Sloveniji
V Zagrebu izhajajoče glasilo nacionalističnih Nemcev v • Sloveniji »Deutsche Nachrichten« prinaša novoletni članek, kjer je med drugim tudi takole rečeno: »Nam Nemcem v Jugoslaviji so bili prjzanešeni dogodki, ki se dogajajo po svetu. Valovi teh dogodkov so res udarili tudi ob našo obal, vendar, kaj so te naše žrtve v primeri z onimi naših rojakov po širni zemeljski obli. Ne vemo, ali ne bo usoda danes ali jutri zahtevala od nas večjih žrtev, doslej pa čuje nnd nami dobrotna usoda ter nas in naše domove varuje vojnih strahot. Toda ta sreča nam nalaga v večji meri dolžnost, da strnemo svoje vrste ter delujemo za ustvarjanje skupnosti nemških ljudi, ne da bi s tem delom niti za hipec prenehali. Kar duši naše narodno telo, inora biti odstranjeno, če hočemo živeti. Da dosežemo in ohranimo svoje temeljne pravice, nam je potrebna nacionalna in socialna skupnost vseh našiti rojakov. Tudi naš obstanek ni mogoč brez boja. V tem ne bomo zaostajali za tistimi, ki nas z njimi veže ista narodnost. V novo leto stopamo brez pretiranih upov za življenjske razmere in temelje v svoji domovini, vendar ne bomo nikdar prenehali dvigati svoj glas ter izrekali pravične zahteve nemštva v tej deželi. Prepričani smo, da bo nekoč najx>čil dan, ki bo naši narodni skupini prinesel svobodo kulturne in gosr>odarske delavnosti. Z obljubo, da se bomo zn ta cilj po svoje bojevali, stopamo v novo lekj!«
Odlikovane Kočevarice
»Deutsche Nachrichten« poročajo v svoji zadnji številki o slavnosti, ki se je godila v Ljubljani, ko je bilo razdeljenih materam z mnogo otroki več odlikovani. Med častnimi gosti te slavnosti je bilo tudi osem mater iz Kočevja, ki so nemško državljanke. Ljst prinaša irliena toh mater, kakor tudi število njihovih otrok, ki jih imajo po 5 do 8. Odlikovane KoCevarice no poieg odlikovanja dobile tudi povolje z lastnoročnim podpisom nemškega vodje Adolfa Hitlerja.
du ugotavlja, da so japonska letala in japonsko protiletalsko topništvo zbili v znanih bojih na mongolsko-mandžurski moji pri Nomanbanu vsega 1370 sovjetskih letal. V bojih na Kitajskem pa so Japonci zbili 490 kitajskih letal. Japonske Izgube pa znašajo v borbah proti Sovjetom 188 letal. Številke o izgubah na Kitajskem niso objavljene, a so brez dvoma ueznatne.
Eksplozija v Nemčiji
Stettin, 30. decembra. AA. DNB: V bližini Schlochaua se je dogodila eksplozija. Štiri osebe so bile ubite, pet pa jih je bilo težko ranjenih. V živinski kuhinji je eksplodiral kotel, v katerem se je kuhala hrana. V kuhinji je bilo devet oseb, ki so bile vse ranjene, od njih pa štiri ženske tako težko, da so umrle med prevozom v bolnišnico zaradi opeklin. Med umrlimi so tri sestre.
Irski revolucionarji so ukradli 27 ton municije
Dublin, 30. decembra, t. Reuter: Irski revolucionarji so iz vojaških skladišč v Phonix Parku v Dublinu odnesli za 28 ton municije. Ta dogodek, ki se je pripetil pred nekaj dnevi, razburja vso javnost. Vojaške oblasti so ukrenile obsežne preiskave in se jim je posrečilo velik del ukradene munlciie dobiti spet nazaj. Ukradena municija predstavlja približno en milijon 250.000 nabojev po pet patron, ki so bili hranjeni v 7C0 zabojih. Hišne preiskave so po vsej irski državi.
Prav tako je vzbudilo veliko vnemirjenje dejstvo, da so irski revolucionarci imeli svojo lastno tajno radijsko postajo, po kateri so govorili trikrat tedensko. Policija je sedaj to postajo odkrila.
London, 30. decembra. AA. Havas: Več oseb, verjetno članov republikanske irske armade, je vdrlo snoči v uredništvo lista »Irimpress« v Bel-fastu. Napadalci so naperili revolverje nad urednika lista Samuela McKena. Nato so položili bombo v mali sobi v prvem nadstropju. Bomba je kmalu nato eksplodirala ter povzročila znatno' materialno škodo, vendar ni bil pri tem nihče ranjen. Eden izmed napadalcev je izjavil McKenti, da je član irske republikanske armade, in da s tem protestira proti načinu, kako =!rirr.prcss< po^ roča o uporu, ki je nastal v zaporu v Londjj^j derryju.
Hitler ob novem leta ne bo sprejemal diplomatov
Berlin, 30. decembra. Nemški Usti objavljajo, da državni kancelar Hitler letos ne bo sprejemal inozemskih diplomatičnih zastopnikov, kakor je to navada v začetku novega leta. Tudi velikega skupnega diplomatiinega sprejema leto« ne bo pri Hitlerju.
Rdeči križ za reveže
Belgrad, 30. decembra, m. V starem dvoru je bil pod predsedstvom Nj. Vis. kneginje Olge sestanek delovnega odbora za zimsko pomoč. Na seji so posamezni funkcionarji podali poročila o izvršenih delih za podpiranje revnih slojev. Kne-ginja Olga je izrazila željo, da bi se delovanje delovnega odbora razširilo na vso državo.
Predsednik vlade Cvetkovič je izjavil, da je ministrski svet izdelal uredbo o podpori v znesku 2,000.000 din, ki se bo dala za zimsko pomoč in razdelila na posamezne banovine. Predsednik vlade Cvetkovič je sam nakazal odboru 100.000 din podpore.
Nagrade dnevničarjem, ki so bili poklicani k vojakom
Beograd, 30. decembra. AA. Finančni min!, eter dr. Juraj Sutej je na podlagi uradniškega zakona predpisal navodila za izplačevanje nagrada honorarnim uslužbencem in dnevničarjem, ki 6o bili poklicani na vojaške vaje. Po tem navodilu pripada honorarnim uslužbencem in dnevničarjem s področja finančnega ministrstva, ki so bili kot obvezniki v rezervi poklicani ca vojaške vaje, pravica do odškodnine za ves čas vojaške službe pod pogojem, da so bili v državno službo sprejeti najmanj 15 dni pred vpoklicem na vaje.
Nagrada 6e ijim bo izplačevala po vrnitvi iz vojaške službe v ocnem znesku, ki jim je pripadal na dan vpoklica na vaje pod pogojem, da niso prejemali plačo kot rezervni častniki ali kot rezervni vojaški uradniki.
Te določbe veljajo tudi za one honoiam* uslužbence in dnevničarije, ki so bili poklicani as vaje, še predno stopijo v veljavo ta navodila.
Aca Stanojevič nevarno obolel
Belgrad, 30. decembra, m. Vodja starih radi« kalov Aca Stanojevič je težje zbolel in leži v sana-toriju Petkovič v Nišu. Včeraj so mu zdravniki dali injekcijo kalre za okrepitev srca.
Belgrajsko novico
Belgrad, 30. decembra, m. Belgrajska občina je iwWala proračun za prihodnje -proračunsko leto, ki znaša 409,700.000 din proti 372,400.000 din, kolikor je znašal sedanji proračun.
Belgrad, 30. decembra, m. Kakor običajno, to tudi letos velik sprejem diplomatov na francoskem poslaništvu.
Zakaj zamude vlaifov
Železniška uprava opozarja:
Zadnje dni je nastopil izredno močan mraz, ki vpliva nevšečno tudi na železniški promet in povzroča zakasnitve vlakov. Živahen potniški promet pa zahteva vkljub temu, da mora železniška uprava voziti dokaj dolge vlake? ki se eeve le težko ogrevajo zaradi njihove velike dolžine in se zlasti zadnji vozovi pri vlakih hladnejši. To je povsem razumljivo z ozirom na omejeno možnost vporabljanja lokomotivske kotelne pare za gre-vanje. — Železniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, da bo mraz povzročal zakasnitve vlakov. Prav tako pa prosi, naj se vsi, ki nameravajo potovati, toplo oblečejo za pot, da se izognejo mrazenju v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljno pre-kuriti. Prosimo Istočasno vse potnike, naj tudi sicer pazijo na to, da bl se že ogreti vozovi ne shladili. Zato naj nihče ne odpira po nepotrebnem oken in pušča odprtih vrat pri vstopanju, oziroma istopanju; pra" tako naj ostanejo zaprte tudi vse prezračevalne linice nad okni. Dalje priporočamo, naj potniki zasedejo prvenstveno potniške vozove, ki so čim bližji lokomotivi, ker so toplejši od onih na koncu vlaka. — Samo s tesnim in vzajemnim sodelovanjem potnikov z železniškimi uslužbenci se bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih izredno mrzlih dneh ostali potniški vlaki zadostno ogreti.
Zvita komunistična propaganda
Pred nekaj dnevi smo opozorili na pisanje »Slov. Naroda«, ki je v poročilo o mirovni akciji in borbi Vatikana proti komunizmu na zvit in grd način vštulil svojo propagando za komunizem. »Slov. Narod« je na našo ugotovitev poskušal odgovoriti s tem, da je trdil, da so tudi drugi listi enako poročali. Njegov bratec »Jutro« pa bi v včerajšnji številki rad opral zamorca z daljšim odgovorom, v katerem tudi navaja razne odlomke Iz pisanja listov, ki naj dokažejo, da so tudi drugi listi v istem smislu poročali kakor »Slov. Narod«.
To izmotavnnje tiska JNS je silno značilno, ker dokazuje, da naši napredni gospodi ni več I čisto po volji, če se njeno početje imenuje s pravim imenom. Razen tega pa je prizadevanje dr. Kramarjevega tiska tudi povsem pogrešeno, ker si tako »Slov. Narod« kakor »Jutro« za svojo obrambo poslužujeta neresnice. »Slov. Narod« je trdil, da bo Cerkev po vsem svetu s prižnic širila mirovne predloge, ki jih bo lansirala italijanska vlada in da bo Cerkev zlasti podpirala italijansko vlado v borbi proti komunizmu na Balkanu. — Ce bl to bilo res, potem Je pravilen in edino možen tisti zaključek, ki ga je »Slov. Narod« s svojim poročilom nakazal:
Cerkev, ki Ke bori proti komunizmu, Je le v sitlibi itaUjnntkega imperializma. Vatikan se je podredil italijanski driavni politiki in se bori proti komunizmu zato, ker to služi italijanski zu-fjnji politik', zlasti njeni politiki na Balkanu. la^ofj jasno povedano se lo pravi: Kdor je proti
fO' ^jfomunizmu, ta je za italijansko nadoblatll
& r
Toda takega porodila z besedilom in smislom, kakor ga jo imel članek v *Slov. Narodu* ni v resnici prinesla nobena agencija, ne Unitea Press, ne Havas, ne Reuter in ne Avala, kakor otepa »Jutro*, raiunnjoč na nepoučenost občinstva. Prinesel ga je izključno le »Slov. Narod*. In še nekje smo ga čuli: Že nekaj časa ga vztrajno razširja po Sloveniji in po ostalih delih države komunistična propaganda, ki bi hotela od sebe odvrniti pozornost na ta način, da razširja lažnjivo intrigo, češ kdor se bori proti komunizmu, je za italijansko nadoblast. V »Slov. Narodu« pa smo to zlagano, pa zelo spretno komunistično propagandno geslo dobili na lepo prikrit način formulirano. Zalo smo trdili in ie trdimo, da j »Slov. Narod« no zvit in grd način poiskust. obrambo komunizma, ko je s svojim poročanjem hotel kompromitirati protikomunistično akcijo zlasti na Balkanu, torej predvsem tudi v Jugoslaviji.
Sedaj naj pa »Jutro« še enkrat prebere svoje citate iz listov, ki iih navaja v prilog »Slov. Naroda«, pa ne bo din s povečevalnim steklom našlo besedila, kakor ga ima »Narod«. Svetovni tisk je v glavnem podčrtal dobro razmerje med Vatikanom in Kvirinalom. knr dokazujejo zadnji obiski, komentiral je mirovna prizadevanja sv. očeta, ki so našla ugoden odmer tudi pri italijnnski vladi, toda tudi v Ameriki, v Londonu in med drugim gotovo tudi v Belgradu. Toda to Je povsem
1" nekaj drugega, kakor pa so izmišljene in v prilog komunistične propagando napisane trditve »Slov. Naroda«, »Jutrovega« popoldnevnika.