^ ««MV.^^ Chfeaf, tlL, eobota, 15. marca (March 15). 1924. -—^gggir ME "-**1 *f »—— * nai. ^ TTa^r. ^ STEV.—NUMEBR €4. Amerika. 1'reiskava je Še pokasala ju tičnega tajnika Daugbertyja v oljni mlaki. Rudarji r K a tisa s u t>o obračunali a Lewiaom. • Nestrankarska liga v Minneso ti se je združila s faimarsko-dj-lavsko zvezo. Wilbur iz Kalilo rn"* imenovan na Denbyjovo mesto. ' Preiskava zbornične podkup-ninske afere je v tekn. Londonski radijski "jazz" ri dosegel Amerike. Inozemstvo. Ameriški bankirji to dvignili frank, toda Francija mora drago plačati. :..■>- Nemčija obdrži svoja zlato re-zervo doma. Nemški parlament je razpti-žčen. " T/ Turčija namerava odpraviti tudi grške i h židovsko "kalife" na svojih tleh. Prvi poraz MacDoneldove vlade v zbornici. Angleški ludarji se pripravlja-jo na štrajk. Ebert je razpustil zbornico, ko so socialisti zahtevali re visijo ia-jemnih zakonov. lans samomorilca Smithn Btinson js izpovedala pred rji, da je pravosulni tajnik šal dobiti nekal oljnih najemo*. Lewieovn klika docala poražena y 14. diatriktu prstno-garska orgnnisncija. Lewis ja bil brsojavno posvan, nnj hitro prid« na konvamcijo, da roži "fronto", toda odgovoril jo, dat g« no bo. Zvosno vrhovno sodišče zavrglo rnaaodok gloda kaneaškega industrijskega aodiiča in Auguat Dorchy ja prost vaah nadaljnjih kasni. PRAVOSODNI TAJNIK DAUO-HMTY NI PODAL Mi NOBENE IZJAVE. I Washington, D. 0. — Bivša že- |na Jesse Smiths, ki je bil eden I najintimnejših zaupnikov pravo-Ldnega tajnika Daughertyja, je Iv četrtek izpovedala še več po-Idrobnosti, iz katerih je rasviduo, I kako ata si šla Jess Smith in prs- Ivosodni tsjnik v raznih dvomlji-Irih transakcijah na roko. -I Glavne točke v izpovedbi gdčnč. [Btinson so naslednje; I Po svojem povratku iz Wash-jingtona. D. C., v Washington jCoart House ji je Je» Smith pokazal ob tjeki priliki 75 tisočskor, ki jili je nosil s sabo za pasom. KAli nikdar pa se nf mogla priča [domisliti, kje jih je Smith dobil p kaj je storil z tistim denarjem. Tajnostna "železna hiša" na ce. lati K blizu pravosoduegs depart-pasta v Washingtonu ja bila shajališče, kjer so ae vršile konfo I renče in sestanki med Daugher-tjjem, Smithom, raznimi senator-ji in drugimi važnimi bsebami. Tiko so mogli tu neipoteni raz-nsotrivnti o svojih tmusakcjjsh In Lmahinacijnh. Smith in Dsugherty *ta plačala kttk po $2,400 polkovniku Jame-«u 0. Dsrdenu kot načelniku brdke Mutual Oil Cempsny, ki w zagotavljala. da Ima uUaj nr* Preiskava zbornične afere. Washington, D. O. — Poslanec Theodore E. Burtou i/ ohajske države bo načelnik zborničnega odseka, cestoječega iz potih članov, ki bodo imeli nalogo preu-kati kriminalne obdolžbe, ueper jene proti dvema podaucema, ko je čikaika porota zasliševala pri-če v škandalu veterauekege uro-da. Imenovanje tega posebnega od-zcka je pooblaSšcno % ipaifocijo, niči demokratski voditelj p okla-nec Garrett. Odsek ima dogmrti istovetnost osumljenih poslancev. Rezolucija najava odseku, n«j se nemudoma loti svojega dela. Turu odpravijo ie druge "kalifate". 4 Oržki in armenski patri j ar ha t in židovski rabinat pojde sa kali-fatom. Vse verske šole bodo Kadilski vsll Iz Lesds ss is ssrazlsšsl. Nemčija obdrži zlsts Dawesova komisija svedeneev ja pristala na aahtevo Nemoev, da alata reserve ne sme v tujo deželo. '»vijo spomin as Lenina • ' 3. merce. — Trideeet ('rganisaeU, nključivšl 7"«ka, dijaška in eo-je tukaj prire ,iruki "M v počaet Le-"■rn.ki, m* d katerimi je "" 'n* odličnega fekel-*}tkm liata, ao slavili »«»tivali Kitajsko, naj načelom in organ. 'f '» ka»te sa bej proti PROSVETA K TA lliilm ^rt »^iLrf ** sar H » se prt Mm KDO ZASTOPA INTERESE DELAVSTVA? 2« precej vode je steklo po rekah v oceane, odkar je pridela stavka delavcev v železniških delavnicah. Ko J« bila izdana sodnijska prepoved v zadevi stavke železničarjev, je ameriška javnost sodila, da je prišlo na vseh železnicah do sporazuma med delavcUn železniškimi ravnatelji. In to še iz posebnega razloga, ker eo poročila o stavki delavcev v železniških delavnicah izginila iz velikih dnevnikov in ker je bil sprejet takozvani baltimorski sporazum, na katerega so baje pristale vse železniške družbe. , Rezolucija, katero je predložil socialistični kongrea-nik Berger kongresni zbornici, pa pove javnosti jssno, da na nekaterih železnicah Še traja stavka, katerih ravnateljstva najbrž niso priznala baltimorskega sporazuma« Re-zolucija imenuje sledeče železniške dmžbe, pri katerih stavkajo uslužbend: Pennsylvania; Delaware, Lacka wana, New Haven in WeHern; Chicago, Rock Island in Pacific; New York, New Haven in Hardford; Boston in Maine; Missouri Pacific in Western Maryland.„ Kongresnik Berger je priporočil, da odsek sedem članov kongresne zbornice preišče fakte, ki se nanašajo na to stavko. Berger je naglašal, da je prijel informacije, da ae železniški materljal nahaja v takem stanju, da ugroža življenje železničarjev in potnikov. Nesreče se množe na teh ftelezniqah zaradi slabe opreme. Vaglsial je, da je osemdeset odstotkov lokomotiv defektivnih, ki so v službi na ponnsylvanski železnici Tako je tudi baje na železnici Chicago, Rock Island In Pacific. Zaključil je, da mogoče šele večja nezgoda opozori narod «na U dejstva in kako železniške dražba igra|ft. hazardno igro s človeškimi življenji. Kennies je, ako ni isučenih delavcev, Id so vajeni dela na železnicah, da se lokomotive ne nahajsjo v dobrem ftanju. To bo pritrdil vsak, kdor pozna količkaj železniško službo. V začetku je na lokomotivi mogoče majhna poškodba, ki bi sa odpravile v eni uri, ako bi bil kdo tukaj, da se razume na taka popravila. Ako se taka ppškodba na lokomotivi na popravi takoj, je navadno lokomotive v nekaj dneh tako pohabljena, da je treba na nji delati že en dan ali vač, da se izvrši popravilo. Ako se tudi to svarilo zamudi, se lokomotiva tako polomi, da popravilo vzame nekaj tednov ali da se zgodi železniška nezgoda, pri katari so ljudje pohabljeni ali ubiti. Vzroke za teko nezgodo ja prav lahko slediti do družbe, oziroma do nje-nega ravnateljstva. Družba ne mgra ničesar pod vzeti, da se take razmere odpravijo, ki lahko povzročijo večjo nezgodo. Trmoglave je in nikskor noče podvzeti korakov za spravo s svojimi dilavci; pa četudi delavci sami pridejo in ponujajo spra* vo, jo naravnost ali pa nedirektno odbije. Kadar nastanejo take razmere, je gotovo na mastu, da poseže v stvar kongree in železniški družbi pokala, da ai železniška družba najvišja oblast v deželi, ampak da ima kongres malo več moči kot družba privatnih podjetnikov, ki eo ee združili, da večajo svoje dohodke. Kongresnik Berger ni ravnal le pravilno, ker je predložil resolucijo, ampak je tudi pokazal, da zastopa inte-reee Železniških delavcev in ne železniške družbe. Taka rezolucija bi bila lahko že zdavnaj vložena v kongresu. Ob času stavke bi bila lahko vložena še strožja rezolucija, ki bi železniške družbe podučila hitro, da se morajo ravnati po Esh-Cumminsovem transportnem aako-nu tako, kot je zapiean in ne tako, kot ga same tolmačijo. Ako bi bilo takrat trideeet ali štirideeet socialistov v kongresni zbornici, ko js izbruhnila stavka železniških delav-cev, bi prav gotovo ne zrastel nekaterim železniškim družbam greben, kajti stavkujoči železničarji bi imeli v kongresu močno skupino poslancsv, ki bi podpirala njih pravičns zahteve. Te skupine ni bilo v kongresni zbornici po krivdi ameriškege delavstva, ker je rajše volilo demokrate, republikance in druge vsakovrstne "prijatelje" v kongreeno zbornico meeto socialistov. In tako niso dobili stavkujoči železničarji v kongresni zbornici tiste podpore, ki ja bila potrebna, de zmagajo. O. fPorcat Psrk.) — .Vai*n poročati bih eevie. Z delo* riaeose naprej poligonu kakor povsod. V tukaj^ ajih opekarnah «bo dobili sekate n pešitaicc pred d rman aseecce mm mckeailsrji, kitari aa vesn-mejo na popravljanje strojev Ia ran* metanjis del«. Kretkoča aiH smo m med tem čeoom t razni-mi knjignssi in isatpfai, pa pe * Kazi mir je visi is CkkSga. Priid je agent flečkajnarjev v našo naselbino, ps brez pravih u-apekov. čeravno j« revne aedaj na jpriprav ii'-jii las za MJtftrj«. nje licte, ko so js neveeta primoži» In v Cleveland. • / Nafte drnltvo «t. SOS j« akleni lo na zadnji svoji m ji. dn nabavi draštveno aeatsvo pri br. K tržete. Ko bo dalo izvrfeno in se bo vršilo razvitje zeatave. bi Želsl, ds bi imeli kako predstavo v as» šem lepe» Narodnem domn, ki nu jg srsdiščo novo domovino. Tam ni kakor v kak«-m Kazimirje-vesi kloltru. Društvo it 406 Meje 35 do 40 Henov, ali isl no dnevnik Proeve to je aarošenik samo pot. Pasti» mo fsrške flike, ako so kočemo i-meno vati napredna organlzaeija in zavedni člani, g podpiranjem naloga list s Proevete, podpiramo nafte organizacijo, ¿redimo jo v SMčno zgradbo, kjer bomo prejemali pomoč v «lučaja bolezni. O rodimo vsi dol je mogočno zgradbo, ki ao jo začeli zidati le pred na- mi. l ¿J 1 k"" f? Poat je srinil brez posebnih ceremonij. Obilo je bilo plohov, čc-revno emo bogati na obok spolih. Pozdravljam napredno mialečc ftitntelj« Proevete in ¿Ione 8. K P. J. - Joaeph Oermelj j «lav i jI ia oije as itaL obrtnike v naU drftsvi. Keagovon v aekei-jah imajo sicer neobvezen inašoj Glavna teütoéa p« jo, ker mam maojkn eariaaka tarifa, katgptfi pripravijo vlade, ki noj bi aejpo zii« j c 1. aprila «topilo v veljavo. Trgovinski dogovor s Itolijo bo aklenjca lo ns novi tarifi in jo porama, dn so bodo pogan ja ja na dolgo zavleklo. di molo bolj livo razvije, vin. Poročila iz JiniMli.Aki M^fai lg- mArem 1.1, v bo- rVI vrnit« M. ss^sisvijs. Lanske vina nadkriljojejo ona Is leto 1SZ2, kor so vinograd, niki valed odredbe vlade bolj po-sno trfsli in grasdje tudi bolj skrbno opravljati. Upati jt, ds ae kopel spomnijo tudi ns te kraje kor vfna tudi niso predraga L % Število 11 vine v Uni se jo naltelo v ssfti driavi j»o uradnik podatkih 4,051,115 24. Precejšno Itevilo poalaneev jc glav govejo Uviea, od tek v Slo- SI. íebmnrjs 1SSA Odobronjo riaskcj V aedaji seji Nsrodne akup Mino ja pri glasovanju an rati-fikaeijo rimskega aporsaumn gis sovalo za 1SS poslancev, proti pa l*0|ajaaja mod klubi epoeieije ae, 4o nos vsa ne vara, vsodarlo mogočo \ id ovil predlogo esmo to» dn noj bo opotlnljeki blok alolon aamo prt deln as mlenje v lede, vse o» stslo os bo po (»sarjo uredilo. Dragi po aahtovaje revizijo neti* ve, kor po demokratom nil ne d i» li. V slučaju, da bi prišli rodile* o! v Beograd, bi bU blok le vovt. zljonietičca. ki bi prevari vlado s nslogo, do prerode re t Iti jo. Dolge ae riele |e oolo stvar tn mo« rebill «e le spravi kaj skupoj. líelo ae jo še prilel* ki po ni lahko la oai rom nolo, ker ao sta. vili Italijani arlo volih« zahtevo, k Dogodki ia vsakdanjega ilvljanja govor« jamo ko« ko „ M 04i bali dan. da bodo morali delavci v politiki hoditi v bodoč-1 j. Mhi«« nriiuk. »tejfcv. u immU drugo pot, kot da hodijo aa republikanskimi in d«. ■ «•«• ?«•»!»•<•». u kit.rU » mokrauklmi profaaijonalniml pollUiarJI in *datav*IM SSSSt HJataUI", ako hotejo dobro Mbi In -vojin, potomeam. «"uL^^l.^ J^ Dopisnik "Jntrs" poroéa is P. «So v raagovorn s prodstsvBl* kom uaaa. K. Jujoujovost dn so "odnolaji med ubesaa drla vama ss mrtvi tolki Dobo dolgega ko-lobanja vlsdo SfiS. doba diaknzi-je v tlako in ialsijnHvnik korskov poaarne/niii nem nakioujenili di plomntov in ooob jo 2o končana. Kakor šitam ofioijelnem tlako, so je poeto vilo vlsda ftBS as stsüft6e, da ae naj v pral« c je odnoftnjSf s Rusijo odgodi no poanojü ¡čas, dn so vidi kako koristi bodo imele druge drlsvo, ki eo stopilo a Ru-s jo v normalna odnoloj«. Jugo* slavijo a to lajsvo potrjuje svojo prineipijelno pripravljenost priznanje USSR v primernem momentu. Prisiljen ps som iijsviti, dn njeno stnlitto no odgovarja duhu šaao. Javno imnjc U8SR U kn aedaj konkretne korake ln js zelo aksptilno napram ofleljstnl pripravljenosti. Ü88R jo pokazala io doati lojalnosti napram Jago* tlavijt. Ako hole Jugoslavija čakati, Iskko Saks tudi Rnaijs." Vinaki aejem v leU Krajini. Vinska knplija V Boli Krajini te nahaja v solo isloatuem atnaju. Kraji, kakor Črnomelj, Metlika in Semift ao tskorokoš pozabljeni od ost olik vinorodnik krajev. Med vinogradniki jo prgveota potrtost radi tek rasmor. Kmetijsko po-dnUnlon v Bemlču priredi snto, ao ae kaplijo s vinom saj veniji 348,2591 V splošnem zalo napredujemo gamo v Sloveniji amo proti lota 1921 u okroglo W000 glav. Število konj po jofl lansko loto 1.084.l.io komadov la v sploinom Itevilo tudi nazaduje. pre4 glasovanjem zapustilo zbor nieo, med temi vai klerlksloi in muslimani. Nemei ao aejo aploh nieo udeležili. Za ratlfikseijo 10 (deloval, radikal«;!, dleinijst» arb-sks stranka ln Rumuni, pfoti pa navzoii demokrati iS zcmljorad-niki. Ker Itoje po sokoua akup-ičina 313 poslsneev, je 128 |la-aov radiksteko turlke valine, kar pomeai, ds je ssmo nekaj nsd tretjino ljndatva. v diiavi, ki o* dobravo tak Kporazum kakor smo gs sklenili mi, Kaulu i»o s p reje-mu aporaauma v akapttini gn jo p«-d pisal kralj ln dsnes bodo roti* fikoeije izmenjano med otejna dr* . sms. V soboto bodo pa itslijs-ui evakuirali Delto ia Bero». Ob priliki priklopitvo Boks k Italiji sc bodo vrtile velike avelanoati. ltslijsnaki vladni listi pilejo eelo pohvalno o nnU driavi in gra« jajo Slovence, ki ao nsjhujli ns-»protnikl pskts, ter hvslijo spo-roaum, a katerim bo pololsj ns Jadranu stabiliziran in aegotov-Ijen obema drlsvams normslui i a svoj goapodarakego livljenjs. — V skupllini sta bili te dni tudi sprajstl pogodba s lehoalovalko »•publiko radi nredltvs vssjsm* nih pravnih odnolsjsv In sdfsv. m vena pogodbo a Poljsko kar jo bilo sprejeto tudi od eele opoaieU je radi Utrditve prtjsteljekih od-qoftsJev med temi drfavsmi. Med trm pa je bil sprejet tudi zakon /jfrglllM »Ss v aadnjem pismu drlavni hipotsksrnl bsuki. s kongreau OUvnogn saveaa jugo- «lovsoakik vinogradnikov. Obkk js bil poveljen ia oolo drlsvo psa. cej vinogradnikov tttdl iz S« ara Ka dinar, ki js kad ni? Uden tsko hitro lfssl v višino, je prišel to teden sopet psdstl. riaaašai minister je priznal, da aé ja dlan* rja v tujini polotila ¿pekulaeija ln ga pokupovsla. Kakšns aa« ae je imelo a ajlm, botau gotovo kmalu eiUnli.. Pred tednom js hetirsl v Curihu is ltd do&im danes atoji le m Prilakovati js ne moremo^jfti, da bi ostal Sn tej viMnl, kar bi aov«ds tudi sa sale ffospodsrstvo ne bi bilo rsv no pre vel ugodno. Odprava obratnik zsapaiksv. Uradni Ust drl. lelesulo jo pri-noael odlok, da ss odpravlja I» etltueljo obratnih sanpnlkov v d> lsvnloah in nn progsk* ki ji»> i prevzela vlada od julne lolezalec Gospod ravnatelj pa so jo isra-sil dsputaeiji loleanilerjev, ki j« prills protsatiratl toiodevno — do nima ¿ana se sgovarjsti Prav po balkonsko, neti Igr» «odaj ravaotelj dt^lMat. is-ls aa Urami, Id js raferiral o vprs-lanjtt vinske krioe in vlnakogs so kooa. Iz referatov pisaomints. da Isasmo v Jugoslaviji 174^00 hektarov vinogradov, v katerih ae pridela S ia pol miljena hektoli-tro v vino, katerofe ae porabi v driavi okrog | miljoaa hI, za Iz vos ga aam pa ertsae 1 ia pol do 9 mlljona M. — Kot asdeš eavsas se js dololli Martbor. Sprejete ao bilo naslednje reeolaoije ki noj si tt polt e rajo od merodsja» fok tor Je v r 1. V vseli drlsraik trtalh na-sndlh nsj so gojijo aomo oepljene orate, ki oo dobra kakorostl. 1 Od zoeobaib fojiieljtv trt nsj ao iatomko aoktovo gojonj« samo cepljemih vfst dobra kako. voeii t...... ! trtnlh nooodov v nilinah, ojivah la aplok no «esaijišla, ki jg pri. k ledno so ktklno drago kali oro. L Optasülev davkm asi ss fst- Mri na va« nove viaske nasade, a-ko dotUno zemljišč- ni .prikladr u sa aebeao drago kulturo razen za vinograd. 5. Koct rol« konsnnu vin v vaeh prodajalnah In trgovinah nsj h SOBOTA, Ig. MARCA, Mifclkl se obeti m, Ms. strogo i,'v «ji. 4. Čimprej naj as uradi enotni vinski zakon za oolo drlavo. - 7. Zahteva oo brezpogojna zaščita domala produkcije pri «klepanju trgovinskih pogodb s tu-jiaai državami. 5. I>o»ele naj ss dovoljenje za izvoz vin v Avstrijo tudi pod 13 stopinjam:. " * a Pri sklepanju, trgovinskih pogodb oe mora casigorati izvoz nafik vin. 10. Zakoni, ki zadevajo vinogradnike ia vinoko trgovino flftOfajo pred predložitvijo narodni sknpŠOni dati v proošavanje gospodarskim, predvsem vinogradniškim organizacijam. 11. V proračunu naj se »gotovi večje vsota aa poopsšsvsnje vinske trgovino ia kletarstvo. 12. V kolikor je potrebno, nsj ss pookrbi ss boljie železniške . 13. Železniške tarife in earine nsj as znižajo, v kolikor ovirajo is voz. 14. Osnujejo naj se postaje za agoMevoajo .mosta v svrho po-večanja alkohola v vkw| U. Posebna orgaaizaetts atro-kovnjakov naj nadzoruje izvsjs-njc zakonov, ki zadevajo vinogradništvo in visoko trgovino Ts točke so vso apoitovsajs vredne in jlk bo trebe tudi upo Števsti, ako bomo koteli, da se ro; limo krizo v katero jo seflo nsle vinogradništvo. Posebno Tslnoat je polsgatl pri sklepanju trgovin •ke pogodbo s Italijo, kjer zakte. vo aamo Trgovska zbornies v Gorici izvos najmanj 100,000 ki vi-ns goriške produkcije livisa karljoza v Nsn- im. ■ ■ i pravilnost v Nemliji js as^U, odksr imajo glavno beoodo denar, ai in Induatrijaki velemagnati. Devet drsetink vtek dsvkov pla-«kjejo najsiromalncjle in srtdaje plostr nstaškega naroda, msdtom ko prispavsjo b v tea Otiru. ke prispevajo aiybogatoj« aleji, S nazadovali veleiadastrijei ia bsakc, komaj oao deaetino rssk davkov. Najkrfviiaejls odredba, ki il splok kdaj isHs v kaki pravni driavi, pa js dololba, ki jo je igé dsU vlada pred kratkim as podlagi pooblastllasgs zakona. Po tej odredbi ao amejo "oooajeveti hipoteko asa» da 15 odstotkov. Proti tej nezaslišani krivici nsd aialUal štsdilsl la nepremetab* sloji 00 odlolao protestirali sodni, ki nemškega najvišega sodišča, državnega sodišča, Toda zastonj V Koelaa js protsstirale organi, taeija pravnik aoatopalkov 4 (odvetnikov) aa vel zborovanjih pro. U tlj odredbi, keT js sladajs oro-pals tlsati mladoletne vsravanee ttjlk poslednjegs imetka. Tudi to je bilo breztiapolno. Skoro ■ laooplaje js nastopilo preti odrod-hi — rac zastonj. Ljudje, ki ima jo aa podlagi pooblaatilntga za-koss mo« v svojik rokah, ee ne menijo sa noben dokaz. > Zunanji minister Strossaiaan je na nekem aborovanjn govoril tudi o ocenjevanju hipotek. De-jel je, da os mora otopati tudi preko mrttftev. Serads on to lah ko sUroo ralo, kojti v njemu bli za otojolik bančnih krofih, med nadaoratvenisai in upravami svet niki, sil mod SÜnnesovimi ljudmi ni pel nikogfr, ki bi moral — lakote poginiti. karakterlstftlno ss nemško vls do jo tedi dejstvo, da js šrtsla bresobdrao ase penzijsks dekla ds. Ljadje. ki eo pred in modra j ne irtravali srojcJdravjo sa dr-lova, naj poginejo, ds enrejo živeti kogatiniHH|^HHH|p Vss to revaaaje semlke vlsdc js pedebao prizadevanja, da SS astvari v NWiji čim vsi prieto lav roakoijo. Zdi os, da bole Ato vlada vcepiti med neredom prepričanj«, ds pod monarhijo to. krivični zete ki krivitnl solseai as M bili mego. Či Toda dojatva, da js ras sls ss krivila nepolna nemško p r« d vej M spravi nikle s sva. ta. alti najmogočnejši atmifcl mo. M , . f gole i hl — u ^ gkb Itedljlv ae sedajo si M Proda ovaj laka a lavaje maj m strogo «obrana mo list, ko cam * ^ ^ ¡n dcUvao iT kor Chua->. To jc l|Utvo poru iiu ki W £«al bhSl esai , r^tor j^l Usmilton Uwia po ,vUJcai ^ vratka iz jažne repai.like £ jc sestopal amorišk, rnteime» aodevi. ▼ kateri jr ib ^ p^.-, v zneaku po SM,000.0l«d.j Ikandan imeli nobat»egs vpliva lin prihodnjo volitve. Mol j« u atare lole, pa auali, da bodo k nadalje razni veleintere&i izrabljali vlsdo, ki jc pod železno pttn denarnih ssogotcev. Mož misli, U bo«ta zs večno oeUlc gnili »trsa ki demokratov in republiktneei na vlsdaem krmilu Odkriti vladni lluedali bodo i veliki meri pomagali odpreti oči tiatlm ljudem, ki ie vedno misli jo, ds ata republikaiuka ia demo kratsks stranka njtavLWčJlu wsskingior.ske vlade. Glasovi po novi piHllčai itrs«» ki ao močoejli in moUejii. najbrž bi temu ne bilo tako, ec * ne bili odkriti umazani vlsda Ikandsli, ki jih ie vedno preiak»-jejo raani senstni in stornilni o^- Cs bi bil) delavstvo soliden» če bi no imeli razni »rditelji ni ksklnih krivičnih prtdaodkov. Jt šs bi hotel» merodaji- i ilnitelji n-stvarjati pravo razpclolenjc me! delsvakimi in tem prijaznim akupinami, Vi bilo žj leto« «loki' zono, ds ao odkriti vladni ika* dsH odprli oči ogrom.r. večini v meriikega naroda, in v Wsiki«S tonu bi imeli prlbovln^ leto pro to ljndovlado, ki j^ /f jamčrnz j ustavi Zdrnicnih dr.*tv. U KU« CAS Časi M ispreminjajo Leta Mala dekUces "Tetke, kaj j« bran poroka!" Teta: "Srebro« poroka f To obknjnjo ljudje, n so ie 25 let poročeni. " - U» 1950. Mala deklica: "Tetka, W jc arcbme porokat" Teta "! ao obhajali nekoč, če so bil. 95 let poročeni. Teko dolgo |S sedaj ljudje as ootojalo poro» to »pode le med pripovedke« LSU1000. Deklica; "Tetk^ Je arebraa porokatM Teta: «J brag porokov rta oo kdo dtcjaetič poroči." Is splilllslUni sejo. M pride, lepre» amo ga U dte krat klicali!" - , "Deset je io, gotove Sf ¡B H-e pand vel ■ Jeaak. "Kaj ee mi j« ^ pripetilo! Napadel m« )> in pobrali vsstaro,draar I "*- vst, vss!" __, ¿gi -CtraMrnotim nabit revolver pn oebl , "Do' VkN, edaotefie Mhk t. Q.H.K 414 W. Her M, % t ■• s; j Slaveuka Nirtéaa Podporna Jedaoti | Ussaaaeljaoa Ol apette taas. I.W- IT. 1—'>• «w v A^Éevi llllBoit» Iniicvilni odbori UPPRAVNI ODSEKi » Uaoe»«th fnin lnlb Vlaeeot C^okotw p^»o4m4o* Aadvo» VtárWb. R. f fotoni oDitici job® umitvma ttwit^ftttk 401 jSTMÖÄäfc III. •OLNIftKI 001 Mir OMBONJt OKRORJRi s^NowIl oeoMaéb. NIT4» to. Uwatale An VZHOONO OKROtJg. ¿¡¡¡¡bA^beočU, Bee IM, mm* Rm, Pe. ZAPADNO OUtOftJt. MHpjTflMMw 94SS S. uwatiiib44^bbs tmasa^ ibalb* Nadaorni odbor: ^Äi/iwJr Á^í cWvJuíi, a. wmi^iíH^'üC«!!1cuutí Zdruftitroml odbori Km ■»••• "■*■« 0404 Ortot Ct.. Cleveloae, Okw-VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Kov«, MU ti. CWIr A»« Mi4,0» POZOR)—Berespeodeeoe • «I. edborelkl, y MiJ« t gtevaem PveMalteoe t. N. P. JH MÜ4I »• U»o4aU JUsTcblwso. III. PENARN» POllUATVt IN t TV ARI, M •• tUejo gl. tevrlevstae- «ili Ah^ rUngi, III, Vil IADSVS V.yin i ^^JNIIRIW POtU Vi Vsl F Ii wtomSlilt IltBIMM _________m eaj »»i>|l<0 I* am« »i Of."" T vrjr i». ™ ' oor W« Mf Mi epaRMIBmb '4m Vsl ímUI b ánii mUI. uikiiiU. ultil. Mrtlibi h stieb *m bar * mri • glasilom J«daote, ooj m pošilja m eeoWv» tHMd»", >04140 Uvidil« Ave., Chteee«, III. BMUAAO MH^Avla rovest starega rnaarja. (Pito Aaioa Beokar) (Dalj«.) Ljudja oo prodirali daljo * goad, dokler nlao prišli do stu-denea, poiskali ti primeren p|0-stor, se odpošili ln naplli dobro, araše roda. Tam aa jim je sdel primeren prostor. Poiskali so si lešlšč« in ss odpočili. DrugI dsa jo šs pola mošsva seklrs v deviškem gosdu. Seksl js pripravno drevje, obtssavsl blodo v brana In si pripravljal dom. žaaa ja ss-šola prikopa vati okoli stutlsncs in anašiti okolico. Mol ja mad delom plbnil ilvljenje'ludi mimo bslošsmu ssjeo ali plahi srni, ds js dlvjsčina slutila sa krono dru-lini. Hitra grsdnjs staaovališša ss js kmslu pokssala koristna sla-atl aa noči, ko ja bila asvarnost pred dirjo svsriao. Tako so pričele prve redke drušlao, katerih in posneje naseljenih štejejo po tome! Is nad sto miljonov. Tako bo sa priasljsvali prvi ia prihajali r neprillke divjine. Nam ja bil doatl lašje, ki pa tudi ni-asu prišli sem leusrit, paš pa ds-lati trsdit si domovs la astaaav ljat Šlvljenje Potrudili smo so do dršavljanstva, kakor sem še opl-aal, da nas je 52 hkratu dobilo dr* Šavljanskr pravlse. e e o Povedati moram o neiavršenl o-poroki, ki jo js postsvil na smrt-al postal j i predstojnik rova. v katere« ssm delsl 92 let. Viljem Jenkins js bilo njsgovo ime. Bil js gierr dober itf polten mol as» prsm aabi podlošnim delavcem, s Imel js napako kot vlaakl brat. Oblskovsl ja bito, kjer so stana* vala lepe lene in kjer js slutil «s-logo v kleti. Koš, ki mu je dal povokati košare«, je dobil dober prostor v rovu, kdor nI storil ts* ga, pa ja la brodil po vodi ln prs-k Is dal llct. Med zadnjimi se« bil tadl jas. A Hretl smo morali val, sadnji kakor oni abrani. gcaa predstojnike js bila šisto drugačoegs snsčsjs kot on. Do šiai je bil oa deber, je biU ons naravnost brotalns. KforlnO ja Čr-tils Inosemee, najbolj pa še naša slavsnake len«. Ako so aa srečal« aa šegi. čeravno so bil« naša lene aaalnejče oblešeae In lepšega vedenja kakor onej IrtiU jib je samo sata, ker nbo govorile nje-naga jezika Tudi to ja bilo krivo njeni mrlnji, ker noče lene niee imele ¿asa klepetati ort« ur« pri ograjah, kar M bila aaa rada vi-dela. Taka js nsatajalo neupravi-|«aa njeno sovraštvo, ki aa j« lokom let l«U poglobilo, lena pel al alutila, do bo še prišol šaa. ko ko iaos«mee prosila pomoči s po. vsdlgajeoimi rokomi. Lete so potek slo, sovraštvo js rsStle. Bilo j« t. januarja I ** ka neobičajno še da desetih ni kilo predel o jo tka v jamo. Pasa« jt U prišel njegov nameetaik v maj prostor Imel i« a«logo k»a rollrst» srak, plia ie vo^o, S le ji rovskege predsednika sadela ksj Irretaega, ga j« oa nadoso««tnai tn tako je bilo. V prostoru js o* glsdsl moj« dsio. "Popoldne na bomo delali", je narsdil opspko. Bačudsno sem ga gledal In vprs-šal, čs se je sgodila nesrečs. "Ksj še no veš«1* js vprsšsl. "Nsš prvi boss lsŠl us mrtve!-kem odru." Pobrsl ssm dtlsvno orodjs In gi sprsvll v kot, ker vedel ssm, da v takih slušsjlh rudnik ne o-brstuje po nekaj dal. V tistih čs-slh js bilo nsmrefl v nsvadl, da jo rov pošivsi šs šs js dslsvso umrl. toliko čsss, ds so gs sprsvlli k počitku. Danes tlstegs običsja nihče vsč ae posns. I' Napovedali so pogreb 6. jahua* rjs. Ls sa silo aem se bil oblekel, ker prsv nič ni bilo slutiti, ds bo nsstsl silen snelni viher lo ne-snossn mrss. Htopil ss» v bilo pokojnega Viljems Jsnklass, da si šs enkrst poglsdsm mošs, ki mi je bil sa boss od Ista 1*91. do 1008. He m o pet mof Hm dobil v hiši šslostl, ki so ogledovali mrli-Št. (Dalje prihodnji«.) M M V ABAJA KLA* JABKOVIO I lioien ti septembra, lttl v o>-čini Ms rtič, ssdnjs potts Nova Ursdilke, Hlavonijs. »II je lisa društvs It. 435, g. N. i', J. v Telluride, Golo., a jo od tsm šel v drla v o W. Virgin j Jo |n ss is ssdnjs čsss nahajal v Klbcrt, W Va. Uljudno prosimo člane H. N. P, S, ia druge rojake, 4s je komu sns-ao, kje ao nahaja aadaj, da nam BMMtfi.' O" **i«d salo vsšae sadeve. Vaa pojaeaila je poalaii oa naslov gl. tajnika S. N P. J., tfft! Ho, L4wadala A ve., Cbisagp, III. ■HA ? JOEBBTOWVV. H petimi sobsmi, električna rs*-svetljsvs, voda, kopolna soka itd,, salo dobrem atsaju. lota prijetaoai krajo ar«- ________ naselbine, delsvak« rs smer« so to prilišno dobre, kef; iobastoan je veliko Industrijsko io. To poeeotvo j« selo pri-ročao ss efto , delavska dru lin«/, ako bi kstefl «loveneev bolt I k« j vsč paisvsdMl asj pšM ali pa poči osebno Mssiov: A. Vidrieb, B D. t. »os II (10t Porast Ave.) Phone 3&47 i Johnstown, Pa. 10. MARSA, 1024. gilivske novici. (fidersted Prssa.) ajTdelavsks baaka. York - D«l«v»k» binkt ition Bsuk of New York da je povečala glavnico «00. Dne 19. maja. ko fillies banke, se glavnica $6.000,000. zaposlenost ss vfaia. ||0 _ Driavni depart men t rlo v «pri.^oldu ,Wroea^s j 15. jsnuar^a do U. februar-^ ko 16.000 deUvccV dobdo Ulinoiau. Kljub temu jo te ■ 47,000 delavcev bres Rrtsvi. ^,r»ks industrija, ki je dre-, od aadnjega avguata, je pri. 'najemati nove delavec, ako poročilu; zapoalenoet v E tovsrnsh je porasla sa oditotkov. Istotsko jc saČcls I apolenyi v tovarnah avto-,v, steklarnah, klobučarsklh ih in v tovarpah sa po-T\ čikaških klavnicah jc Fnost padla za pet odatot- [siojaški magnatjo M nočejo pogajati uo.—Lastniki velikih kro-tovsren, v katerih traja ie tretji teden, so odredli enco s sta v kar ji in saatop-I ojaške unije, ki je bilaakli-v mestni hiti v četrtek po* , od posredovalnega odbora mettsnov s sankcijo lupa-Lastniki so sporočili, da ae »jo kaj pogajati". Okrog 00 tov manjših delavnic je še ilo pogodbo t unijo ia več i itavkarie se je vrnilo na , V ostalih delavnicah so stav-i nadaljuje in nadaljujejo ae ne aretacije piketov. socialistov v sburir, Ps. — Socialistična v Pcnns/lvaniji, ki je tu rals dva dni, ae je isrekla nadaljnjemu omejevanju evanja, ta vojaški bonua (ki plača z davki na vojn* nacionalisiranjc rudni-in u enotno fronto delavcev enakih volitvah. Stranka je «tro obsodila kuklukakla-41 delegatov je bilo navao-Šestnajst delegatov je bilo ih sa konveneljo Konfe-ts progreslVnO' politično ki se vrli 4. julija v Clo* ii> Proč od Kalifornijo 1 Franciaco. — Odborniki it rokovnik unija avara do-iirom Amerike, naj no ištojo v Kaliforniji. Samo v južni Itoraiji jc 70,000 do 80,000 de- 1 v brez dela. ' u PtlKUO NAJBMBnf-a OLJNIH POOODB BB JB PRI6BL. Iijsnas, W70. — Zvezuo liso aoflno postopanje aa pre- »sjemninakih pogodb, tika* •e momaričttik oljnih ro-oddanih Sinclalrju v najem, jpriielo v četrtek dopoldne desetih. Jjina prsvns zastopnika At- Jomerenr in Owen Ö. Roberta «•P'la v Ceyennc v sredo po-"f.!"r « takoj po konferenci državnim prsvdnikom ^lssiU pri governer-v državni hili. imetniku nameravata v krat-■ »dpotov.u v Callfornijo, da "J uvciou anako sodno po-» prekl.r najemninske S^ "kajoče aa oljnih re-N'lsnih Doheuyj-J v najem. P»"- jc dospel s^lakaj 24 ur ■P'iiiodom vladnih pravnih fpeiko^ s sabo ima več ka-N K>raioo. Vlada je ff" ,u ^ sliki kralja Jurija ia' - '-'.sab^ odatranijn P*v'»'h uradov. miniatar r»d. u. 1 - Is A*i- bh' " »Ht. Ji j« kil Tav-iT '..»ter ,o aotranj-r nspodr.i i. umor- Gibanje tretje stranke Kators organiaaoije sklicujejo no ■Bteadjsko konvencijo v BI. httH aa 17. julija. St. Psul, Minn. — (Fsd. Prsss.) —• Delavake in farmaraka organi-aacije. katere ao pred nekaj dne-cl sklenile, da se nomihacijaka konvencija takosvanc tretje atran-ke vrši 1?. junija nameato 30. maja v St Psalu, ao farmarake-delavsko stranke v drtavah Minnesota, North Dakota, 80. Dakota, Montana in Waahiügton, progresiatlčna stranka v Nebra-aki, delavska stranka v Buffalu, Western Progressiva Farmers in federativna fsrmsrsks-delavska stranka. Odbor, ki ima nalogo, arsnšlrsti konvencijo, sestoji is alodečih: William Msboae/, ssstopnik far-marako-delavake atranke v Minne-aoti; C. • A. Hathaway, zastopnik unije atrojnikov; H. O. Teigcn, tajnik aenatorja Magauaa John sona; Wm. A. Schapper in B. D. Cramer is MinneapoUaa 1 Joaeph Mauley, tajnik federativne far-maraka-delavake atranke; Tom Ayrea, zaatopnik farmarake-delav ake atranke v South Dakoti; R. H. Walker, zaatopnik farmarske^le-lsvske atranke v North Dakoti; W. H. Oreen, zaatopnik progreai stične stranko v Nebraski. Na konvenoijo bodo povabljsns vse splošne in krajevne delsvske in farmareke politične stranko, strokovns unije, neatrankarske lige, napredne IsobraŠevalne ia podporne organissoijo ter odbor 46ih. — Glavne točke proarsma ao: naoionallairSnje industrij. Še-leanio itd. t javna kontrola naravnih bogaatevj zvezno bsnkirstvo; vpoetavljenjc civilnih avobodščln; odprava abdaih prepovedi. Voditelji pravijo* da konvenei ja puatl odprta vrata Konferenci aa progresifno politično akcijo in socialistični strsaki, ki isaata svoji konvenciji 4. in t. julija v Clevalandu, ake ae ] boats lpteli pridružiti in na ta način uatvaritl enotno fronto tretje atranke. Or-ganisscije so prispevals tisoč do-lsrjsv ss kritjs stroškov sklisanjs konvencije. i « / SMRTNA BOBA. Voir York, ITT t V ponda-Ijek je umrl v newyorlkl bolnišnici sv. Luksša hfvalkl časnikar Stjepko Brozovič. Luč svsta je zsglédsl v Jsskl 1. 1878., s v Ameriko je dospel L 1900. BU je urednik "Nsrodnegs Lista", izhajajočega v New Torku, izdajal začetkbm svetovne vojn« nekaj časa svoj tednik "Domovi aa", ki pa ni dstgo izhajal. Ko jO prenehal "Naroda! List", ja začel izdajati tednik "Hrvatikl Uit". Pokojnik je bil zelo apretsn oasniksr, sil njegov« politične saisri so bila nspačne. Po vojal se je savzemal ca ssmostojno Hrvst ako tsr melone vss atopoo posvc Šal razmeram v sureta kraju, kar je opašati v veliki Vstal krvaških listov, izhajajočih v Ameriki. balokovtobv x0v0bbt ohioaoa Okicago, m. umetnik na goali Sloviti hrvaški I g. čistko Balo-koviš priredi avoj prvi koncert v Chieagu dno 80. marea v aokolaki dvorani na 2346 So, Bsdzia ave. Prišetek toga konaorta <» ob dveh popoldne. Vetopnlns je ti.tO, ra galerijo ps po ti 00. Iraka vlada aa ja padala uporni- Dublin, 14. marea. — Zdi se, ds iaaajo voditelji vojaška rsvolte v armadi Svobodne irske drle ve vsč vpUvskskor vladal General To-bln, polkovnik DsHon in tO rebel-niK častnikov, katere js vlsds ukazala arstiratl ,ao še vedno na doai ve vaa jsvaoat, kje ae nahajajo. Ooesgrsve. pr«-.U< nik vlade, je rekel včeraj v zbornici, da se vlsds pogaja a uporniki. To jo apravilo poolanee v veliko zagonetko. stavki radarjev. London, 14. aMras. — Delegat-jo rudsrsk« organi^sijo so zavrgli kompiomis v mezdnih pogajanjih s lastniki* premogovnikov. V nedeljo bodo rudorji gb so vali o vprašanja stavko. 10,000 dolaveev us tovornik Ša IrrniŠkih , post s js k j^ rasUvkslo danes zjutraj v mezdnem "Cajte, natakar, U naj bo t iota jaha. ki ate jo ta ko kvaUUf Stokrat sem že jedel boljšef' "Ps as pri asi, goepodl" ; PROSVETA Nezgode v premogovnikih. (Jugoslov. oddelek T. L. I. a) Kaaun smrtnih nezgod imamo v premogovaikih Združenih drla v povprečno 200,000 poškodb na leto. Rudniški urad oeai, da izgubljeni delovni čes vsled tek poškodb pomenia aa 39 mitjonov dolarjev manj lakopanega premoga. Povprečna premogarjeva neago-da, ki Vrovzročuje le aačaeno one-spoaobijeuje, pomenja 60 ton manj lakopanega premoga. Računa se, da vsaka nesgods ts vrste provzročuje delaveu povprečue agubo dela za 15 dni. Ako dnevui pridelek premoga znala sa vss-kegs delavca 4 tone in premog na mestu premogovnika velja $3.23 sa tono, potem povprečna aguba tonaše za vse ko neagodo, provsro-ČujoČo delno onesposobljenost, znaša 1191 Ako bi v ta rašun vključili tudi nezgode, provsro čujoče stslno onesposobljenost sli assrt, bi bila povprečno zguba na času in denarju aa vsako ns sgodo seveda še večja. Do teh zaključkov je rudaiški urad na podlagi poaebaih poročil o nezgodah v 200 premogovnikih tekom leta 1923; v tek poročilih je navedena vaaka nezgoda, ki je onospoaobila delavea vsaj sa osta U del dneva. Izmsd vaških ito poškodb ima* mo približno po dvs smrtni ne-sgodi. Smrti, stalta popolna on«-spobljenja in stalna delna ona-apoaobljenja akupaj tvorijo ne» koj manj od 5 odeto vseh prema govniških nezgod, doČim oaoapo* sobljenja začasnega značaja tvorijo 95 odato vseh nesgod. V bitumlnoanih premogovnikih js uautje stropa ia atoae odgovorno aa 29 odato vseh aašaanlh poškodb in ta 99 odšlo sgub čaas b strsni podseaseljskih delavcev. Poškodbe ia toga vsreka provzrO-čujejo povprečno |1 dni sfubljo nega dela za vaakega mola. Prsvosaa sredstvs (ktulag») ao odgovorno sa 28 odato vaeh sa-časnik poškodb In 30 odsto vse-gs egubljsnega delovnega Časa. j L Bkaplosije in požsrji so odgo v orni Is aa tri dstotiake eaaga od stotka vseh aačssnih poškodb la šs aa msnji odstotek zgubljenega ¿ftišA. Polko4b« ijp t^* ga vsroka provsročujejo povprečno 12 dal zgubljenih delovnih dni . , Kompenzacijski zakon dršavs P(nnsylvsa}je ne dovoljuje nlka^ ke odškodnine, oko oneaposobljs-nje konča pred desstim dnevom po nezgodi'. To pomenjs, da sa približno 44 ismed vaških sto piu-mogovniških nezgod sokon as določa odškodnine. V držsvsh, kjsr zskon določo sedemdnevno |a> kalno dobo. t. j. kjer so aa dajo kompenzacija aa poškodbe, ki tro-jajo t dal ali manj, priMilno 80 ismed Bto poškodb ni pokritih po odškodninah. jI povedal, koga strsši. Drugi daa h je javil pri mcaš neki koasiaar Kupčinski s pismom knesa Lvo va. V pismu stajo, da moram truplo teko j predetl Kupčinski js imel nslog Rasputinove oeten-ke nekam odpeljeti s svtomobi-lom. To pa je preprečil tok revolucije. Truplo je ostslo v vagonu, ki je bil pozneje priključen nekemu mešanemu, vlaku za Pavlovsk. Tam ao apravili truplo v uboj in ga pokrili b cunjami Kupčinski je nemerevel odveati skrivnostni tavor v Petrogred. Tode temu je prišlo na eled ljudstvo. Odvae-lo je KupČinskemu truplo ln ga aeŠgalo. Črtna aatia Raepnti navega tripla. Ruski sgodoviaaki liat "Istorik Sovreaenik" je priobčil saaiasiv protokol o preiskavi proti Moril-ssm sarsks rodbine. Protokolu js priložena isjsva bivšega povsljni. ks carske palače v Csrskojem Se. lu, sa časa provizoras vlade, ko jo bil Nikolsj U. interairsn v Um svojem lftaeai letovišču. Tedsnji poveljnik psUčc, Kobiljsnsjd. je podal pred sodlščsm v. Jakatorin-burgu sanimlvs podrobnosti o ckskumaeiji Rasputiaovoge trup la. L Kobiljanski pravi« "Baaputi-noro truplo je bilo pokopaao v Csrskojem Selu. Tam je bila zgrajena cerkev ia Baaputia ja bil pakapan v eaem Izmed njenih oddolfcav. Ka js to zvedele kra jevaa posadka, so rovelucijoaar-ni vojaki odkopali grob ln odprli krsta, da bi vidsli šadaega popa V krsti jo rea ležalo njegovo trupla. Ob deeai atraal js bila ob tru-plo naslonjena Mja slika s pod-pW» Aleksandra, Olga. Tatjana, Marija. Aaaatatija, Aaa. To so bili podpisi eariee ia prineeainj. Ko jo to avedel poveljnik topni šk« bsUrijo, si je pHlostil sliko. "Vkiol so« jo ssm pri ajem Medtem aem javil veo atvar pokrajinskemu štaba- Dobil aem aa-log, naj so truplo odpelje ae pa atajo ia od ta« v Srednjo Roga tka, kjsr bi marala biti pokopaao. Vse to bi aa moralo isvrtiti tajno. Vender po se povelje al mngl* izvršiti t Sicer soü M t res edpeijsl trupla as postaje ia gs aateverll v tovorai vagon. Strelo pa aem pa* •tavli e eoeedajf vegoa. ae da bi S polja vede. O rasvoja plitev. Najjaancjše poglavje v zgodovini Šlvalakega sveta je raavoj ptičev iz rodu kuščario. Neketeri ljudje neradi ališijo to reeaioo, ker se jim sdi težko verjetna ia poniževalna. Ptiči ao večinoma salo lepe Uvslios, bodisi po obliki, krasnih barvah, grseijosnosti v gibanju, dočim so reptilije selo odurne krooturc v formi, barvi in kretanju. Kljub temu js in ostaas fakt, da so bc ptiči razvili is rep-tflij ali kuščario. Prvi ptiči ao bili kuščarji a krili in ostrimi zobmi. O tem nsm jasno pripoveduje knjigo kamena, ki ne more lagati ln v kateri je ssplaaaa resnica in le resnica. Ptič ni bil novo atvarstvo, temveč je adaptiran kuščar, ki ae je pod pritkkom boja sa obetanek dvignil v zrak in oa potem raavil v popolnoma novo vrsto šivali nebrojnimi družinami ter ae docela ločil od avojih prednikov. Najstarejši znani ptič ja arha jopter, ki je Šivel v takozvani jur-aki perij odi meaoiŠne ali ackun-dame dobe 1 to. je mnogo miljonov let nazaj. Gotovo sO bile prsd njim reptilije, ki ao še imele poroti ,toda aaanoat Še ne ve doeti O njih. Arhajopter je imel dva para peratl la sobe v kljunu 1 prsvzsprsv to še nI bil. lmi| marveč nekoliko špišast kuššarski gobček, ki se js laprsmsnil kljun šsls po dolgih gsneraeijab. Ko js ta kuščsrski rod dobil poroti, da ie lahko ušsl močnejšim, krvoločnim reptiUjam ns tleh, js bil veš njegov poznejši rssvoj konestrirsn v tem drsgocenem orgsnu. Na račun porotnic je is. gubil koščen rep la teško okostje; vaa mu je elulilo v tem, da čim hitreje uide v zrak In ao čim dalj obdrtl visoko od tal. Nasprotno ps, kjer ni bilo nsvsraosti, se je rezvoj koncetrirsl v nogah aa škodo porotni«, kot nsprlmsr pri ptičih nojsvs družine, močvirni ceh itd. Dokazano je, da ao mnoga ku ščarbe imelo ptleom podobne noge ia etopala, prodbo ao dobile poroti. Nekateri dinoaavri .takozvani ornitozsvri, so hodili 00 dveh nogsh s tremi dolgimi prst^ Odtisi teh veliksnskih stopal so sa našli v peščeneu v Conneetieutu. — Po Osrretu P. Servissu. Nlkola Tssls, znsni jugoslovaa* skl očenjsk in rsdio pijenir V New Yorku, je poročal te dal, ds se mu is po dolgih letih poarešllo izpopolniti siatom breašičnega razpošiljanja električne aile. Te-sls. ki je bil več let na delu s eks-perlmsnti, js zdsj pripravljen zgrsdlti oddajno postajo, ki bo oddsjala električno sasršijo v da* Ijsve 12,000 milj. Prsjemns po-stajs kjerkoli na svstu bodo lahke prejcamle eaeržljo bres Šlo in jo ribils za tovarno, vlaks, ladje In letala v bližnji bodošnoati. Ia-najdba je tako perfektna, prsvl Tesls. ds so ae bo isgubila alti s* ns čstrtiaka odstotka easržije. življenje jo Vsra ? Dr. John B. Morgan, znameniti pfciholog ia ravnsulj paihologična kl nike na univerzi v loa i, js pred ii'kaj dnevi prelcaetii župljane "Ljudske eorkve** v Cedar Rapid-su. Ia., ko je dejal v evo jem govoru v cerkvi, ds pl posmrtnege življenja v ortadoksaem pomen« besede. Dr. Morgen je predsvsl o rs s* vojn človetkaga uma "Ko élevsk umre. je kanes njegove iadivi. doeinaati," je rekel "Nesmrtaaot si jas raalagam I« aa ta naMn, da človek živi delje v ovojih otro«ib sli pa v vplivi», ki ga sapaetJ mlajši generaciji Strinja« aa a W. J. Bryan«« v toliko, da dijak a# velikih uaiversek ae daadaaes a« more poglobiti v «vaja študij« ia n tie nem ebrsaHi vero peca^tae ti\ Ijeaje. Prejelisiej «era apozas-ti, da j« življenj« po «nrtl aovad-as iluzij« (aaaja)." SVBTA GOVOKMCA.lt: S. S. • a - Vortitf mm i t ti* ti hü-v bi i kj tsupim «Si I tvoj* rvM» * li jft AC Za:, a*; %a ds* I* ^Mt. • » a* ssraajsm V ka« tea*. d*kil, r fj» «k ^ r ti iu m prafc» v «i«. M K1' »i» šaaem PO pSZSCm ^«'n*®^ «m priM de orjaška, 4» pact* tpsis «I <49- se j» r & S F. A h sjrat araJašis*. »i »t * a«k «I kajti Ulj z4* takt snyaf t» i« S4SJ« pripravim «a «iT*»t saca tlUttl i F. A F—laki I »t tareju • Xe iMMra ¿Sanka, fcs . ta, kot sj gla* itjJ i d» Ü ja v fc. 7 £> lisasti, kar rasri da Vr% uhajs » eodeba __ jmaor u ti prid narfl IjotA da si äavefc, Ii aa had pri irt'Ki im aa Miüfwtt rata k* sada aa faaaasli km". «wertete J, /. Oaiti ut a ■ preda' la «om, da raa m r* .vo la pr ul^iKf^htra fa tur at «tar* r4i evajtg* - Ivtmji i* da je stgamatk iL » M b BWBMPHWihP'•ana^--massotilliadilct*,:-' ^ Ijtets ran ft*» . ^ " U fa UU) XPHW da m nukrcS depart je pa «a je «trgal a i-T^; ja tarcj ajraa ad VZROK! KOŽN E Nosn. JCe trli ü j* Ma la ridaa vtaeej. zakaj Rati Mj padate iaekn M VtL » itevtio sadik (jer praska]*)« ak kaka POrWek »«*1 d * Aasertki Prava iao-'ia.jf/1* fitti fla is * aekf kaka da smsj j ■ K>ta^ sfijB p* kaka ms pač svoje kaarrvhnr., ta baltrea. starjeanso-i Kakor med Uadmi. taka v* epi ao«cljt?V Pn daaage razpasajeja «cd drevesi tati, at ie ta- v vsaki starosti. Kaatasjrv säg, dašeJajakev ki jt bil L 1S90 aapactiraa t Aaar-i« Ali ai tak tika pm nekaterih »adik^a ia dr« ki £vi aa vesmce, je toga, kije n. aavcra > prosjači da- tfcettf frneW fchlkila ta k-> T* WPKa, t-'i* i*>ni ar je tU, i«ravna jt *m laaljir', IVt aae mormmm : r i«> delati, äa «r ta km aa aileat aaaik drieJajalr«* kadar aae pactaWj^ AK ai tak pafrüet Mi 'keitoa', ki «vi rta idile llafi ia pratfefi do larjef aaa |i-ta ta p> kaj N'ati r pa aalcta jejo Ia f iaiiina ia Evropa pred ka* kfau drajeetmi auvije v a*-varaaat akataj teaefik vrat aafck ik etrvOk, da aa kaata-ansatta, O, wfi prfrt-v eaaa Leaisa, ki ga je ptvpreeiL Ko bi ki a aMais Mä vsake« ta- ker taka as taka ka- diti ie kaj »a pravi, da bi biti Mkvraci kvakiaa ta tak Ia fdiaeeti tej tsdi aa Ta ee jt tsdaji t«dra nahajal lm^h« »f fVrgt anrafalhe fa^Žrtat sika, ki gs ja faaeL Zeta at sni ja a. - frlp-rl je vrata tar ta- Taka kaj vi, baaa tadf ML L vadnUu PreareU aajbieepee-•alili v HaCa Ka«i>o. pravi dapt* da U btK dobrodošli, ker potreba je Pmmčm i* prtt+j&tijo stopnja lir Pokoja» vaditelj eevje-| jt M najboljši Havtk, kar jih je še rodila bela ataši ai Še najpaštraejši vaditelj Kssije. S vaditelje Kdor be trdil, 4 & X. P. i, je htisik. — 8 tana ja aa» aaba poatavU aa iai. Aka ki jaa taka pieal a üjtfmj-Ü katoliški jedsed, na vena, kaj kš asi paM aapraat aacai. Ba^ «1 V.io kariatifi kT Ta aa j bi bil 4000. T* . r dr sapiaal dr. (Dalja) Olkad prikaM hrau Ia prtjauljt' Tpif- - - - ^ - - - v— ---- — - Vwt&rffi f "T- "Kakih aavit aaa» priaaiašf" "Xileaar gaiiia ia, ¿««ar M le ae vedeli." Prvi atj pasanatijak» raaate j« bil videti jaka redaradra. "Tovrj jt raaska/' povprašajo «m živahno, "da ata aa kardinal ki Ve/šsve in maki ear ae-rila na ravaissk itlratkii In ee ljtrt> berila te« tedent" " 'i ' "Taka je, kakar «aver«:" odgovorim jaa. "la kaslaa ja via naagaU sjega esUseseijs in nsišfls belega earjat" " "Todi ta ee ja ^tie." "Sedaj je daljša Baatja peetnšaa kardinala U Varšave, in malt a je, da j» tedaji Romanor«po-begail k clear j« adrslesih aererno-ameriškik driav, kakar aa ja nam peretale?' /'To je reaafca." , Navdaštna ja Vfkhksii ' Kako velika je mo* avete earkvet", y AU atdaj, ko aae je uprašei tali teaaaljito. prišnem ga upraševati še jaa. "Tnjee tam," reftm ma, "^p patajom le dolgo. Obhodil eem mnogo dašela ali eratkaj etm doapel ravnokar. Mhem še dobil brala, kateri bi me pon&l o tukajšnjih krajih in rodovih. Bodi mi prijeten in raajaeai mi. kar m> je Št temno la nejasno!" "Moja prijetnost ti bodi. vam* hiapee!" odgovori mi takoj. "Imenuj mi te deleb in meeto, ^ gar oaidje ae,dviga pred mano!" "To meeto je Emoaa. in o njega prvi tgodo-vinl vemo aamo to, da j« bilo od nekdaj »«deš slavnotnanih škofov." "In delela. kako se imenuje?" "Papeševa provinega številka Lil." "Papeleva provineija ? ta^udim ae. "in kje »o druge številke?" "Nemo v osrednji Afriki j.h je pitnajet!" odgovori mi ponosno Čudil wn» »e »am v sebi nekaj t-aaa. Potem pa boje^«- >prošam: "Kdo mu je vledar? "I*rvi vladar je pepei "Kimtki pepeŠ?" "Vidi m ti," veli mi porogljivo, "da ai tajee in da «tabo potna! agodovin». Kje »o šeai, ko so m nafci pepeli Imeli svoj m-U«*! v Rimuf* "In kje »toh»jejo aedajr" • K«, bi moral vendar v.«d« ti: Ko j« tvetlUr« gor dal na kapitolu n»mrtHi po^ednje- aa laškega kralja, pratrlil ae je a kanliaaH »roji Ml, katerih j« bilo takrat mmo tniioni. v Afrika, i« od tedaj »tolujojo pepeli uaši v eter Cevnem Timbuktu * ' ' ■ r "Hvale ti ca p«4s%nil. -nisi storil as delavsko Ijsdatvs ka sedaajl šspaa. —- ls glasila take iwL, I WJBwm term aa valOei zadavaljnif All je ta ajegsv prinetp? — "Protesti ral ki pa» bi mi tega sa priaMill giasiln," asi jt rekel je biti clan jedaate a takimi uradniki. Jaz bi ie psstll taka arganizadjo in ie druge b» pridobU za odatap¡lev," je izja, fU, "e člani eo prestari, ker ic 1* ia 20 let podpirajo to jodnoto, si mogoče prestopi* drugam is rake ea starejšim (Ur »m aa ta način zavezane." Dokler aa imeli prtjšajtgn d kavnega pri organizaciji, so ime!i ša sekaj spoštovanja, a kar ae paj-da«jo z dragimi in aa apodrisiü prejšnjega, morajo glodati pod prate. Enkrat ea koma j reüli j*)-nato prod navikancem. ki pa jih asorda ocigani sedaj. ne botle pazljivi. — Jaa Saaty, - m aa ^"M^ifin k^o m Ur? r> šs C U.ae iH^f« u J tiie JI I P i^1* % i^dj^H vr - ujj ^ WSSttBSSS&V: - iz avropa area am^f^^^ma m p«*vi4 j SliztZ^**?*^ «ni Ts 'm i »n». — Meni pa ni nihče ponudil "Xc-cdinosti" v roke, v kateri ¿itamo dopis ia Eljja od porolevalke >Iarn. Dopisovalka je dobila od druge osebe Preaveto v roka tn čiula je dopis iz Elyja. Dopifovalka ae jaka in hudujc ter zagavarja ia hvali našega šnpoi-ka, dopisnikarja pa aliu lenobo še izza mladih let. Pravi med dri-giat. da je zagledala debelo aoeia-I»stično modraat. kakoršne eo zrno-šni aamo Jošeti. Well, dopisovalka, kakor je videti po vaših navodilih ste dobre poučeni o naravi soeiafizau, katerega prebaei-vate drugim. Nam je anana. da so duhovniki, tdravniki. ušiUlj», n redniki itd. iziolaai. da jim si tr; ba voziti aamokolmc ali naklada U 'ts črnega* in ee pri lopati kriviti, kakor ae saoraaso delavci, to pa ja zato, ker nizata bili val zreli trgati klale po vtaokik šolah Če ee je pa Jaie malo boljše razumel ia reHI lopate, je to v njegove koriat. Kolikor ee tifce našega goapoda ¿upnika, bodo pa še odgovorili, aaj so izšo|ani, kakor vi pUetc Pravijo, da eme v avobodaaabelnl Aaseriki, v tisti Ameriki, kjer delajo grehe vsaj danes, kakor j h vidimo v oljnem škandala. Gospa Mara, le bolj ogorleui pridite drugič na svetlo in da vsaj ae boete padočeai od kakega pro padlega rdečega škribanta, ki p>!-nI liatt, kater« unenajetc. Pri|»o-r o/1 ji ve ki bila aa ena. da bi ai na-rnktli one list« in vedno čitali. pa bsste pndabtfi sekaj, veš izsbraz be. Dskiar ee ps boste pod dopis samo padptsaH, nimate izobrazb« ia ae preve0s mišljenja. * , Pran kasen vašega dopisa ata-Mi "Mi katoliški mošje ia šenc, le aenetraštsa »a prej p* poti ^ tale* " Z# ta stavek pwe, da je dopis t pitala moška aeAa, a > pad njega dali podpis. Vprašal bi vas, kaltka socialistov Ig na Elyja ia #« »mej« avaj klub. kar me^ ni nI ail znanega Koliko so vam It škod«vaHf Kaj slabega aa It nentdil» na Elyja f Veste, do piv nikariea aka M človek kotel vse popisati, kar se godi pO sloves-tkih aaarlbmak. bi tAl! vat liet) premajhni - Cht | H P /. » t. vrenje. lasekti aa pravsati merilci sa-fck gozdov, ali ogroama škoda, ki Ja provzračnjejo, ld se dala pri. reata malem etra-provjročajr;o v driavek pnbü f 130^000.000 škode aa leta radi njikovegs usllcvszga živečih dta- — - n a prWIII»Ti>T Tekam desetik let je le aeki krofe sa zapade vničH smrek v vred od trak aaOjasav dolarjev. Gasila ee je, da gničenje te^a sata preprečitev ss-daljše škode s njegova strasi bi se stala its #150J00. Za nspeša boj prati vnem .rn^ktom, ki škodujejo drevesom, ps bi bilo treba kakega pol milijona dolarjev na leto, v kar so všteti stroški fede ral ne in «iržavnth gozdnih sprav is zasebnih posestnikov. To je razsacroaaa majhen strošek in predstavlja It dveatoti dal tega, kar bi ee rešilo na vrednosti dre- Kdor ae zanima za taka vprašanja, najde obširne podatke navodila v brošuri, ki jo je ravnokar izdala federalaa gozdna a-prava pod naalovom " Timber Mine or Cropf" is jo lakko vsakdo dobi brezplačno, ako piše na Forcat Service, Washington. D. C. POZOR! Hitita z naročili za sajbaljše klobaae, ker saam meseea ms res jih ie lahko naročite, potem pe prenehamo z razpošiljanjem do oktobra t. L Ob jednera ae zahve Ijajeva cenjenim odjemalcem za izkazano zaupanje ter ae pripon» lava za zopetna naročila prikod-njo jeaen. BAJT * LIPOLD, HATLOE, HO. " haicekavatc u dove5t svojce v amcatko1 M «ara«to *> naitm ZA KUHANJE PIVA DOMA o v aslogi dsd, hmelj, sladkse •n m drags potrebaer^ Po.kil,It* tem prcpr^«*e, ds je dom» pri mm. kahsal vadaa la aajbaUii to aaiea Dobiti |e tod» zbirko «3oe ttchlenk^MaS^looceT.itd m. teSTv vse kraie. Groesrijsas. sIsdACarjem la v FRANK OGLAR, želite JADRANSKO BANKO Vsi» aakstfls ss tmirnjijt hitro, točno in brex TiiUpfi Wtka potom »sitk fdnU* a po polti. d ■■■■ft.s.l. -rim mmUm im BEZPLAČNO m Ka vas taf onaadja ijnfej ; CENTRALO JADRANSKO BANK(\ AMEBIKANSK! ODDELXS LJUBLJANA JUGO^VUJ Podrainict O» > I» «Ji r. 'UaSm M»-—t tC^-z-ir" k* ari li sani za voo Fruk SobMr 5UI. a*«k OS C~timm+ Sl.N— Vmk*X Glavni korespoedeot ts Jstas Aseriko iso D* Ckib PaaU Ar«««. Aatafifuu SLOVENCI silo tega jaasčt veoobčo s»g««i KASPAR STATE ^ 1900 Blms lašamd Aaa. vogal 19 CHICAGO. Ijssas Im v stara ■ Is ssjMtrajs. PROP/JAMqj ROWQDNC USTKE as vsa P'^Tf črte v Jtsgsalnsrljs Is ssasj. (alHdavita) aa