migljeji o »Drngeni berilu". Zapisal J. Gros. Vsaki oddelek v ,,Berilu" zahteva, da ga ucitelj živo razlaga, in ako učitelj ume, n. p. kako pesem po razuierni razlagi otroku vtisniti v nežno serce, mu bode dostikrat taka pesmica še v poznejeui življenji vedno nepozabljiva. Ako je učilelj zmožen, da vsako berilo, tako rekoč, v se vzame, in da ga potem pred učenci zopet razprostira, kmali zapazi, kako živo se je vtisnila njegova razlaga učencem v serca. — Pravo otroško življenje je gledanje; otrok naj se navadi, da povsod okrog sebe dobiva lepo celoto in edinost, in da z novimi, ptujimi podobami bogati svojo domišljijo, ter jo s prosto hesedo zapisuje. Prenapeta domišljija pa naj se vendar nc goji; lc resnica naj deli pravi, jasni zaumen. Učitelj naj skerbi' torej, da bodo njegovi učenci povsod v naravi, kakor tudi doraa v hiši sedaj večji, sedaj manjši prostor v mislih ouiejali, ter si ga tako kot živo podobo za sklepc zedinovali. Xaj jili spominja, da vsako, tudi naj tnanjšo stvar posebno na tanko pregledujejo, da vsako naj inanjšo pičico na nji preiskujejo, in da si tako pridobujejo brez števila znanienj, ktere kažpjo cnako ali razločne reči, in da te pridobIjena znauienja in različnosti s prosto besedo zapisujejo. lz tega se jasno razvidi, kako potrebno je, da se učenci posebno v pismenih vajah urijo, kajti nialo ali celo slabo se na to gleda. Jaz meniui, da naj 1) učitelj učencem iz kakih drugili bukev prebere kako povest, in učenci naj poteni kratko zapišcjo, kar se je bralo; 2) nčitelj naj učencem pove kako kratko pripovedko, in učenci naj jo potcm razširijo; 3) učitelj naj učencem da v nekoliko besedali Ivarino kakcga popisa prav v prosti in splošni osnovi in v lahkeui načertu, in po (em načertu naj poteni nalogo dalje izpeljujejo. Do sedaj se je tu pa tam Ie bolj zahtcvalo to, da je učenec na tanko vedil, kaj so narecja, kaj klicavke, prislavki, dostavki i. t. d., zmožen pa ni bil, da bi bil le spisal še tako lahek in prost spis, kajti v njegovi glavi so se le verstili slovnični izrazi, letos v tpj, drugo leto v drugi obiiki, — svojih misli, ki jih je dostikrat izverstne mislil, pa ni mogel v besede zmeniti in jih zapisati. In tega ni mogpl storiti, ker ni bil tega navajen, in tudi od samih slovničnih izrazov ni vedil, ali bo lo ali uno reč prav zapisal, ali ne. — Vendar s temi besedami slovnici nikakor ne zapiram šolskih vrat; mislim le, da bi se berila moglc bolj djansko obdelovati, in da bi lako mladini 2* prinašali več koristi. — Zivo sc še spominjam učitelja, pri kterem smo vsako uro 8 — 10 ,,platelcev" izbrali in v 4 — 6 tednih vse berilo prcbrali; koliko koristi sino od tega imcli, vsak laliko spozna! Ker se pa še dan dancs v nekterih krajili dosti boljša ne godi, sem ravno sledeče berila nekoliko pretresel, da bi uni učitelji slabo pot popustili in se vernili na boljšo. Naj bolj pa me je pri teh spisih vodil namen, da bi izverstni in izurjeni učitelji tudi svoje mnenja in razlaganja zarad berila v nTovaršu" razodeli, in tako časoma razlagali vcč berilnih oddelkov. To je težko, bi morda kdo mislil; takemu svetujem, da naj to le po malem poskuša, na primer: Sprehod: spomladi, polleti, jeseni, po zinii: zjutraj, zvečer, po polji, po gojzdu, ob studencu, reki, v nedeljo, po nevihti, ozdravljenji, s starši, i. t. d. Steza: po dolini, polji, ob reki; po gori k znamenju, k vasi i. t. d. Znanienje: v gojzdu, na višavi, pod lipo , na pokopalisči i. t. d. Ljubi učitelj! če lako delaš, bodeš kmali zapazil, kako učenci veselo popisujejo. Res je, da pri začptku bodo le kake dve, tri ali štiri verste spisali, toda to nič ne <Ie, sej se tudi počasi dalcč pride. Xihče pa naj ne misli, da bi to bilc glavnc vodila pri berilu; to so le priprosti migljeji, kteri naj slabšc učiteljc zavernejo na boljšo pot, izurjene učitelje pa napeljejo, da o tcj reči kaj bolj izverstnega pišejo. — Molitev. (Str. 1.) I. Učitelj bere sam krepko, počasi in s pravini povdarkom učencem spis: ,,Molilev;" ko zbere, naj ga v branji naj bolj izurjeni učenci posnoniajo. in potem naj razlaga posamesnc besede, n. p. ,,Blagoslovi" *) je pravilno za nepravilno ,,žegnaj", ,,Oče vecni"! — t. j. On, ki je od vekomaj, torej Bog; ,,delo" je •) Glej ,,Jezičnika", ali pomenke v slovenskem pisanji, II. leto, str. 1 ali I. pomenek! Vredn. vsako početje telesnih ali duševnfh «1061 zarad pričakovanega vspeha, tukaj je v zadnjem pomenu toliko, kakor delo mojega duha ali glave, torej uk; nsvoje dni" — ves čas svojega živIjenja; vv serce sadi" — kakor umni kaiet zernje sadi v zemljo, da bi doneslo obilni sad , enako je tukaj serčna želja izrečena, da bi mu Bog čpdnosti podaril; ,,rastem v dobrem* — kakor je mlado drevo v rasti vedno močneje, enako je tudi človek v dobrem, ako svoje dolžnosti do Boga in Ijudi skerbno spolnujp. V pervem odstavku je zanpljivo izrecena ponižna prošnja, v začetku drugega pa terdna obljuba; potem sledi zopet hrepeneča prosnja. II. Xaloge za daljno izpeljavo. a) Xaj učenci Ieto pesem, kakor so si jo zapomnili (se ve da v prozi), zapišejo, n. p.: Mladi učenec zaupljivo nebeškega Očeta prosi, naj mu njegov uk blagoslovi v božjo slavo in njegovo lastno sreco. Priporoča se mu za rast v čednostih in vedno brambo. Obljubuje, da bo priden učenec in pokoren otrok, da bo vedno živel v lepih čednostih in leppm zaderžanji, in tako srečno prišel v svojo večno srečo — v nebesa. b) Kako in s čim naj vsaki mladeneč šolski uk pricne? n. p.: da prosi za blagoslov Boga, njega, daritelja vseh dobrol, da lioče vse, kar se je naučil, obračati le v njegovo slavo in svojo lastno korist, — da sklene, da bo rastel v lepem vedenji, v čednostih, da ga bodo tudi Ijudje radi imeli i. t. d. m. ,,Molitev" naj se učenci naučp na pamet. ,,Božja volja". (Str. 1.) I. Ko učenci odmolijo šolsko molitev in se usedejo, naj učitelj reče: Danes, otroci, vam bom povedal lepo in mično povest od ubožca, vdanega v božjo voljo. Potem naj jini pripoveduje prav priprosto spis: ,,Božja volja". Ko konča, naj vpraša, od ktprili dvph oseb jim je pravil, — kaj je bolnega in iibožnpga človeka zdravi in premožni sosed vprašal, — kaj mu je ubožec odgovoril i. t. d. Tako naj vpraša, sedaj enega, sedaj drugega učpnca po celi povesti. Ko vso povest izpraša, naj on sam rpsno bere učencem povpst, in potem naj kdo boljših učencev to še enkrat bere. Tako si že marsikteri vso povest bolj ali manj zapomni, torej naj učitelj vpraša: Kdo mi more celo to povest brez bukev povedati? IX. Slovnica. Razlaga posamesnih besedi, n. p.: Kteri prilogi so nasproti prilogom: ,,božja" , ,,ubogi" , »bolni«, ,,dober", ,,nadložen? i. t. d. — Koliko je tii imen in ktere so. — ,,VoljV*, ,,človpk", »sosed", ,,ubožec", ,,bolnik" i. t. d. Ktere od teh so moškega, ženskega ali srednjega spola ? Ktere so v pdnini ali v edinem številu? Spremenite vse te v dvojino in množino! i. t. d. ("Glej ,,Slov. nem. praktič. gramatiko" \~) xxx. Naloge za daljno izpeljavo. a) Kaj povikšuje težavo uboštva? Ubogi nima časnega bogastva — si mora skerbljivo in fpžavno prisluževati vsakdanje hrane, — nima prijatlov — je zapusčen in dostikrat tudi zaničevan — pospbno pa občuti grpnkoto uboštva, ako je poprej živel v veliko boljših okolisčinali i. t. d. b) Kam uboštvo dostikrat zapelje človeka? da bogatina zavida — zoppr Boga in njegove naredbp godernja in mermra, — daseboji in sovraži druge ljudi — kar ga dostikrat zapelje v velike hudobije, da postane ropar, morivec i. t. d. c) Kje najde ubogi le tolažbo? Xaj boljša tolažba mu je sv. vera — sej so pred Bogom vsi ljudje enaki — lepa narava ga tako kot bogatina razvpseIjuje — in ako svojo grenko osodo vdan v božjo voljo prenaša, sme terdno upati, da bode enkrat v nebesih se bolj vpscIH. fUbogi Lazar in bogatin i. t. d.) IV. Naučite se tudi te povesti na pamet! D«'Je *'ib-