št. g .SLOVENKA" Str. 5i Ob znamenji. Spisala Milka. Na koliko krajev vodi te steza ob znamenji ! Pravo križpotje je tukaj. Komarji si kaj radi oddalinujejo tu-le predno zavijajo navzgor v samostansko cerkev. Koliko siromakov poseda ob tem znamenji v romarskih dneh prose blagodarov mimoidoče! .,Bog plati! — Bog po- vrni ! Bog Vam daj zdravje ! Za vas in dušice v vicah !" — hite izgovarjati revčeki ob znamenji ; ter v čudno, pretresujočo harmonijo združujejo se ti otožni glasovi. Da bi to znamenje znalo povedati koliko vzdihov je že slišalo, koliko solz je videlo i)retakati ! A ono le molči, molči, nemo zbiraje krog sebe krdelce ponesrečen- cev, dopuščajoče jim, da krog njega posedajo in čakajo, čakajo dokler jim usmiljena roka poda milodara. Kako krasen prostorček je ob znamenji. Pod tabo, nad tabo, krog tebe — kos raja. A ta siromaček, ki dan za dnevom sloni ob znamenji, težko, da bi prihajal gledat prekrasno okolico. Njegovo obvezano oko ne sili zvedavo izpod razstrganega robca v svet. Drugo od bo- lečin rudeče pa milo upira v potnike. Od zgodnje po- mladi do pozne jeseni vidiš ga lahko vsak dan ob zna- menji. Prava podoba nesreče in bolesti. Brgli slonita mu ob straneh kakor zvesta čuvaja ; lesena noga čudna pod- pora živemu truplu, deloma hroma roka mrtvo visi ob životu in pa še obvezano oko..... Kakor kamen trdo bi moralo biti srce, kogar ne bi ganil pogled, na to tako spačeuo človeško bitje. — Dan za dnevom prihaja ali bolje lazi k znamenji ob poti in čaka milostinje...... Pred dvajsetimi leti — kako veselo je ukal in vri- skal Strnadov France, ko so ga odbrali k vojakom ! Go- spodarju, zvedevšemu novico, da so njegovega .prvega" hlapca potrdili v vojake, ulile so se solze po lici de- bele kakor lešniki. Pa kako bi ne, saj ga je imel tako rad kakor svojega sina. Na tihem je sklenil dati svojo Lenčko Francetu, ki je prav priden in pošten fant. Len- čiki pa niso bile mnogo mar. te čednosti Francetove, pač pa njegovo res lepo možko lice in njegova lepa rast. In ukal in vriskal je France, ko mu je Lenčka pri- penjala šopek in ukal in vriskal je, ko si je listek (zna- menje potrditve) potiskal za trak na klobuku, in ukal in vriskal je, ko je sedel na koleselj se zelenim kocem prevlečenim, in zaukal je še jedenkrat, ko je zapustil domačo vas. — Leto 1878. razburilo in vznemirilo je marsikakega očeta. Marsikatera mati je jokala in molila, molila in jo- kala, da bi se njen sin povrnil iz lioja. Marsikatero de- kle zaobljubilo se je na božjo pot, če ,,on"' pride iz voj- ske domu Vojska je bila v Bosni in še celo s Turkom. ,,Moj Bog, — če jih več nazaj ne bo ! Pa prišli so, hvala Bogu, nazaj ti fantje in možje, sinovi in ženini. Večina prišla je zdrava in svetinja, zna- menje hrabrosti svetila se jim je na prsih. Pianjenci pri- hajali so kasneje, kakor je kateri ozdravel. Pol leta je že preteklo od bosenske zmage, ko se je naš France pripeljal v domačo vas. Ni več ukal in vriskal. Ob dve brgli oprt korakal je počasi proti hi-i nek- danjega gospodarja. Zaplakal je stari mož. zagledavši ga, in zopet so se mu vdrle solze kakor lešniki debele......... ,Lenčka, kedaj pa bo poroka s Francetom?" jo nagajivo povprašuje sosedov Tone. ,Lej ga, zdaj se je vrnil od vojakov ! — „Molči, veš, saj tisto ni bilo res, da bi se mi dva kdaj rada imela. — Jaz ga nečem, po kaj bi mi bil pri hiši? — Še otrok ne bi mogel zibati, ko je ves prestreljen... Bolje bi bilo zanj, če bi umrl"..,.. Pa France ni umrl. Klical je, klical smrt. da bi ga rešila vseh težav in trpljeua pa, ali ga ni videla, ali ne slišala, smrt le ni prišla ponj. Videl je svatovščino nekdaj svoje, bogate Lenčke in Toneta. Slišal je godbo na cesti in šepal ob brglah ven, kjer jo je hotel še enkrat gledati dekle. Tam ob znamenji je čakal svatov, pa jih ni več videl. Našli so ga ravno ti brezzavestnega ležati pod znamenjem. Vročinska bolezen se ga je lotila, skrivila mu život in pustila mu deloma plešasto, deloma osivelo glavo. — In ni umrl France Strnadov. Tam ob znamenji prosi dan na dan milodarov in čaka potnikov, in večkrat prosi, da bi prišla ponj ..zadnja ljubica, bela smrt''. —