Hatollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 6tl kr., sa pol leta 2 gld. 40 kr , th četert leta 1 gld. 10 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXI.	V Ijubljani 28. rožnika 1878.	Ust 26.
»JMariJa od Previdnosti" in red v pomoč vernim dušam v vieah.
(Po spisu prošta dr. Šneiderja prosto poslov. J. G.)
(Dalje.)
Nekoliko časa pozneje dobi Marija za dar lepo monštranco; to ji obudi nove mis'i in želje. „Gospod nas hoče blagosloviti", tako je diala, ter se berž napoti k nadškofu s pisano prošnjo, naj bi se jim dovolilo vsaj nektere dni v letu presveto Rf-šnje Telo izpostavljati dati in blagoslov prejemati. Nadškof prebere prošnjo in reče: ,,Glej, moja hči, še bratovščine, ktere štejejo že po trideset let, bi se ne upale prositi tolikega privilegija." Marija z odgovorom ni bila v zadregi; premilostni gospod, reče, naj mlajši otroci so vselej naj prederzniši. Nadškof se je naamehljal, in še nekoliko ugovarjal; vendar položi prošnjo na mizo, da bi jo podpisal. Kar naglo preneha in reče: „Ne, to ui mogoče, da bi tako dovoljenje dai." S solzami v očeh odgovori Marija: Monseigneur, prosim ponižno, verne duše deržijo vaše pero! Te besede so segle nadškofu v serce; „mislite zares?" spregovori, in pismo podpiše. Gotovo takrat ni slutil, da bo kmalo tudi on med mertvimi; 3. pros. 1857 ga je umoril brezbožen hudodelnik.
Mala duhovna družina je počasi in na tihem naraščala — obdajana s križi in b agoalovom. Dasi so jih ljudje že sploh „redovnice" imenovali, še vendar nobena ni bila siovesne obljube storila. Ta visoka svečanost se je odločila za dan sv. Janeza — 27. grudna 1856. Kar se je takrat v Marijinem in njenih hčeri sercu godilo, to premore samo sv. ljubezen zapopasti! O kako živo so stali Mariji pred očmi vsi čudoviti pri-godki — vse od 2. listopada 1853! Kako zaupljivo je gledala v prihodnost, — kako vroče je Bogu darovala vso svojo ljubezen in vse svoje moči, — kako ponižno se je izročila v naročje večne Previdnosti!
Domača kapelica novih redovnic bila še je prav ubožne podobe, in to je Marijo zelč žalostilo, zlasti kedar je premišljevala, kako se svetne gospe gizdavo oblačijo in kinčajo. Taka prevzetlja stvari je pač nespodobna, djala je včasi pri sebi, zakaj ne dajo Bogu časti? Nekega dne moli pred Marijino podobo, kar jo obide želja darovati ji krasno krono, da bi se s tem kazala moč in slava v podobi, ki jo je nebeški Kraljici Bog podelil. Sklene denarje in dragih kamnov pri go-spčh nabirati, misleč, da ne bo nobena sv. Devios dsru odrekla. A Marija se je hotela poprej prepričati, je li Materi Božji njen namen po godu? Tedaj si izprosi, naj bi ji dala to znamnje: „Še danes pridi neznana
gospa v hišo, jaz bom z njo o svojem namenu govorila, a ne da bi ]e daru profila; lastne volje mi naj dd eno svojih naročnic!" In lej! tafco se je primerilo... tuja gosp& pride, in po kratkem pogovoru podari Mariji krasno naročnico; kmalo ji dojdejo tudi drugi predragi in različni darovi. Gospe so prinašale ena za drugo... in Marija je pridobila 6Voji štatvi dve kroni, eno iz zlata in dijamantov.
Novi duhovni družbi ni bilo mogoče vzderževati Bi hišnega kaplana; torej je bilo treba hoditi zdaj sem zdaj tje naprosit duhovna za bv. mašo sledeče jutro v kapelici. Včasi so kterega pridobile, včasi ne, eden je prišel prej, drug pozneje; ni bilo gotovosti in reda. To pritežnost je želela Marija odpraviti, in ie obhajala s svojimi družicami v začetku listopada 1857 devetdnevnico na čast sv. Jederti, da bi jim poiskala posebnega hišnega duhovna. 14. listopada se oberne Marija do predatojnika oo. jezuitov, in ta ji poroči: „Jutri vam pošljem duhovna, skerbite, da si ga ohranite." Odgovor je bil nekoliko nerazumljiv, tedaj prosijo pojasnila, in to jim dojde s temi besedami: ,,Pošljem vam duhovna za hišnega kaplana." Ta že pride drugi dan, na praznik sv. Jederti, in je ostal celih sedem let družbi zvest svetovalec. Lepo je povernila sv. Jedert Mariji njeno zaupanje.	(Dalje casl.)
izgledi bogolfubnih otrok iz vsih easoe kerttanttlra.
G. Več Marijnih otrok.
(Dalje.) c) V Dttrihovem.
Na skrajnem vshodu velikega pruskega cesarstva že blizo Poljske je fara Ditrihovo (Dittrichswalde), ki je lani za ves katoliški svet postala silno imenitna. Moram še vam povedati, zakaj in kako.
Okrog tarne cerkve je veliko pokopališče, na dve strani precej viseče in brežno. Na njem stoji blizo župnijskega poslopja velikansk javor, gotovo že 200 let star. Velika košata veja, ki se je bila začela le preširoko pred žunnikovim oknom raztezati in šopiriti, so pred G leti odžagali, pa ne prav vse do debla. Nekoliko više nad ostankom odžagane veje se razprostira še druga veja, zdaj usušena. Ta prostorček med odžagano in posušeno vejo je tako zaslovel, da se tisoč in tisoč ljudi od blizo in daleč zanima zanj.
K omenjeni fari se prišteva razun domače še več druzih bolj ali manj oddaljenih vasi, kjer se večinoma
poljski govori. Iz vsih teh različnih vasi so se 27. rožnika lanskega leta (1877) popoldne zbrali otroci pri g. župniku, da so jih zadnjikrat sprašali za pervo sv. obhajilo. Poslednja med njimi je bila na versti 131etna deklica Justina Szafrinska, sicer tiha, boječa deklica prav lepega vedenja, vendar za nauk ji je večkrat terdo šlo. Ker je bila od daleč, prišli so tudi mati z njo. Zelo se razveselijo, ko jim precej po preskušnji priteče povedat, da je prav dobro znala. ,,Gospod župnik, pravi, so me mnogo vprašali, pa sem vedila vse odgovoriti; tudi še več bi bila znala, ko bi me bili več vprašali."
Mati so imeli več opravkov, za to se še le proti devetim zvečer napotite domu. Ravno blizo cerkve greste, ko začne angeljevo češenje zvoniti v bližnjem zvoniku. Mati v molitev zamaknjeni hitro gredo in ne zapazijo koj, da hčerka zastaja; ko pa vidijo, da se vedno proti cerkvi obrača, jo priganjajo, naj hitreje stopa. „Oh počakajte vendar", prosi deklica, „da vidim, kaj je — tako belo tam na drevesu in kje bo obstalo !:<
Mati se za to ne zmenijo kaj in zarad zamudnosti nejevoljni hočejo kar dalje. Ker se pa Justina nikakor z mesta ne gane in zmiraj v en kraj gleda, jo vendar vprašajo, kaj vidi.
„Nekaj vidim, tako ve iko je in tako, kakor bi bil človek. Tako dolgo hočem gledati, da bo kje obstalo. Drevo jc vse svitlo; znabiti je ogenj prišel, ali kaj?'
Mati ne vidijo nič in si tudi ne morejo prav domisliti, kaj bi utegnilo biti. Že hočejo hčerko spet domu priganjati, kar pridejo g. župnik po sprehodu memo. Precej spoznajo Justino, pristopijo k njej ter ji prijazno reko: „Zdaj si vesela, kaj ne, ko pojdeš prihodnjo nedeljo k pervemu sv. obhajilu!"
Deklica je kar tiho, namesti nje začnejo mati nekako preplašeno pripovedovati, da nikakor noče dalje iti, da ae vedno ozira tje proti javoru, češ, da vidi tam veliko svitlobo in nekaj belega.
Duhoven velijo, naj gre bliže drevesa, da bo prikazen od blizo vidila in dopovedala. Gre tedaj ž njim, na vert blizo poprej omenjenega javorja. Precej pokaže prostor med vejama in pripoveduje, da tam na lepem zlatem z biseri kinčanem stolu sedi prelepa belo oblečena devica dolgih svitlih las. Po vsem popisu se dozdeva g. župniku, da otrok vidi prečisto Devico Marijo in ukaže jo, naj moli Češenamarijo, potlej pa naj grč domu. A zdaj se ji vidi še vse veliko svitlejše in prekrasen angelj v beli obleki z zlatimi peruti in z belim vencem na glavi pride iz nebes, se Devici prikloni in ljubeznjiva Devica vstane ter zgine.
Deklica je vsa nekako spreminjena in preplašena; tudi g. župnik so vidno ginjeni ter rek6: „Nikar se ne boj: j. ridi z<pet jutri ob tem času na vert in moli rožni venec "
Po poti zopet začne vsa srečna materi pripovedovati: „0, mama, vidila sem prelepo devico in bila je živa. Gledala je tako doli na me in na g. župnika, tako se je svetilo in bliščalo okrog nje, da mi skor ni bilo obstati. Kar stemnilo se mi je pred očmi in nič več nisem vidila. Obšla me je velika groza; zavpila bi bila rada, pa nisem mogla; bežala bi bila, pa nisem se mogla premakniti z mesta; menila sem, da bo sodnji dan. Ko so me g. župnik ogovorili, sem se čudila, ker mislila sem, da sem sama s prelepo gospo, da so že odšli."
Kakor je bilo zapovedano, pride drugi večer (28. rožn.) z nekterimi součenkami pod javor in začne ž njimi rožui venec moliti. Med molitvijo zagleda v veliki zvitlobi prelepi že od sinoči znani stol; kmali potem pride neka prekrasna gosp&, dva angelja jo sprem-Ijujeta; ko se usede, se ji priklonita in se vstopita vsak na eno stran. Čez nekaj časa prineseta dva druga an-
gelja z neba prelepo bliščeče dete v beli z zlatom pre-preženi obleki, ktero derži v levi roki svitlo kroglo s križem; položita dete gospej na levo koleno in odideta nazaj proti nebu. Nato se prikažeta še dva angelja in prineseta veliko prekrasno krono bolj bliščečo, kakor vse drugo. Deržita jo nad glavo prikazni, tretji aogelj pa prinese žeslo in ga derži nad krono. Nad vsem se prikaže še svitel križ v svitlem oblaku, ne stoječ, ampak kakor bi bil položen.
Na praznik ss. aposteljnov Petra in Pavla (29. rožn.) je bila vsa prikazen ravno taka, kakor prejšni večer, potem se je prikazovala Mati Božja tudi še tako lepa, toda sama. Čedalje več ljudi se je zbiralo na pokopališči k molitvi.
Zvečer pred pervim sv. obhajilom (30. rožn.) naroČijo g. župnik, naj vpraša, če se bo spet prikazala, „kaj želi?" Deklica jo vpraša bolj natihoma v inater-nem jeziku in Devica ji (tudi v poljščini) odgovori: ,,Želim, da vsaki dan rožai venec molite", pa tako glasno, da je Justinica menila, vsi ljudje na pokopališči bi jo morali slišati.
Na dan pervega sv. obhajila (1. mal. serp.) je bila Justina vsa vesela in srečna, sej pri dobrih otrocih ta dan drugač ne more biti. Zvečer gre po navadi pod javor molit in veliko ljudi ž njo. Mati Božja se ji prikaže, kakor prejšni dan. Justina jo vpraša: ,,Kdo si?'* Odgovor: ,Jaz sem prečista Devica Marija, brez madeža spočeta".
Izmed njenih mladih tovaršic je samo še ena vidila Ko je šla namreč drugič (t. j., 28. rožn.) na pokopališče pod javor molit, je poklicala gredoč seboj svojo 121etno sorodnjo prijateljico Barbiko bamulovsko, ki je tuii posebno veselje imela za molitev in s užbo Božjo. Že tisti večer in pozneje vselej je enako vidila, kakor Justina. Le v nedeljo (t. j., 1. mal. serp.), ko ste imele obe vprašati prikazen „kdo je", ni Barbika druzega vidila, kakor neko svitlobo okrog drevesa. Vsa v solzah se prijoka domu in s toliko žalostjo pripoveduje, da se ji necoj ni prikazala Mati Božja, ker znabiti ni dobro molila ali kaj druzega pregrešila, da se očetu in materi zelo smili in gredo vsi žalostni spat. Pa kako se mati začudijo, ko zjutraj Barbika vsa vesela k njim priteče in radostno zakliče: „Presveta Devica je bila tukaj pri meni!" — „Kako pa je notri prišla — znabiti skoz vrata?" vprašajo mati. ,,0 ne", reče Barbika, „prišla je kakor na drevesu; kar bila je tukaj. Sede'a je na svojem navadnem stolu pred mojo posteljo. Vprašala sem jo, kakor mi je bilo naročeno, kdo je in odgovorila mi je: Jaz eem brezmadežno Spočeta. Ko sem hotela še več vprašati, je rekla: Ne bodi žalostna, hčerka moja; potlej je vstala a stola, kakor sicer, in vse je naenkrat zginilo." Mati so tega neizrečeno veseli, toliko bolj, ker je bil ta dan praznik Marijnega obiskovanja in ravno dokončana devetdnev-nica, ki jo je pobožna družina v revni hišici opravljala, in zlasti Barbika je Marijno podobo s cveticami in venci zališala in za podarjeni denar olja kupila, da je med pobožnostjo luč gorela pred podobo. Kolika sreča je bila za starše in pridnega otroka, da jih je zdaj, deveti dan, Marija sama tako počestila in oveselila!
Odsihkrat se je Marija obema deklicama prikazovala, kadar ste šle pod javor rožni venec molit. In ko ste jo 3. mal. serpana vprašale, kako dolgo se bo še prikazovala, ste dobile odgovor, da še dva mesca.
Nekako v sredi malega serpana se je začela Marija prikazovati tudi dvemaodrašenima ženskama: vdovi, ki je po vsej fari v dobrem slovesu, in neki 24letni devici, ktero posebno zarad marljive delavnosti, ljubezni do staršev in sploh izglednega obnašanja hvalijo. Tema dvema se ni prikazovala sede, kakor deklicama, ampak
stoje; vdovi kot usmiljena Mati z Jezuskom, devici pa kakor brezmadežno Spočeta.
Reč se je kmali razglasila in že tretji teden je uohajalo silno število romarjev: ob navadnih dneh do 2 tisoč, ob nedeljah 8 — 10 tisoč. Ko pa izmed tujcev niso vsi tako lepo molili, kakor popred domači, se je prikazovala Marija le za malo časa, 3—5 minut, in se takrat z žalostnim obrazom in objokanimi očmi. Deklice ste vprašale, zakaj je tako žalostna, ali se morebiti rožni venec ne moli prav? Presv. Devica je odgovorila, da se prav dobro moli, ali na ponovljeno vprašanje je raz-odela, da pri druzih ljudčh ni zadosti pobožnosti in sp oštljivosti, da veliko pričujočih noče poklekniti; če ne bo boljše, se ne bo mogla več prikazati! Od tedaj se je množica romarjev razdelila vselej v 4 oddelke s štirimi banderi: možje in mladenči, žene in dekleta posebej; šolarji in šolarice pa so šli s križem naprej in soglasno molili sv. rožni venec. Ker so molili vse tri dele, so začeii s časoma tucii deliti moli'ev na trikrat: zjutraj, opoldne in zvečer. Marija se je zopet veselo prikazovala.
Rečeno je bilo, da bo praznik Marijnega rojstva (8. kimovca) viditi zadnja prikazen, zato se je bilo zbralo do poldne okrog 50 000 ljudi od blizo in daleč. Pa Marija je razodela, da se bo zadnjikrat prikazala, ko bo nj^na podoba postavljena v kapelico, ktero so naredili pod javorom.
Ze 12. kimovca je bila došla naročena podoba, lepo umetno izdelan kip človeške velikosti: brezmadežno Spočeta. Ljudem je bila zelo všeč; veselo so se menili, da tako lepe podobe še niso vidili. Ko pa pridete zvečer Justina in Barbika, se začnete milo jokati in se kar ne daste utolažiti, rekoč, da podoba je tako gerda v primeri s presv. Devico, ktero ste one dve vidile. Marija jima v prikazni reče, naj ne boste žalostne, ker podoba je dobra.
Se bolj žalostne ste bile na praznik sladkega Imena Marijnega, ko se je podoba blagoslovila in v kapelico postavila zato ker se je imela Marija zadnjikrat prikazati. Pa Marija ju je že popred tolažila, rekoč: „Nikar ne bodite žalostni, sej bom zmeraj pri vama!' In vdovi, ki jo je vprašala, če se bo še kda) prikazala, je rekla; da ob porcijunkuli, na praznik Marijnega vnebovzetja in rojstva, in zadnji dan ji je rekla: ,,Zdaj se vam bom prikazala še le prihodnje leto."
Vsega skupaj se je prikazala tem 4 izvoljenim v 80 dneh 100 krat. Imele so nekolikrat še druge bolj čudne prikazni, pa v pravi prikazni jim je razodela, da ridejo od hudobnega duha. Preiskave so že bile. Du-ovska in zdravniška komisija je izrekla, da v tih okoliščinah ni misliti na kako goljufijo, temuč, da je verjeti vsim 4 osebam. Verjetno je toliko bolj, ker je bil ri toliko ljudeh iz raznih krajev tako veličasten vtis, er se je toliko molilo in se še moli, in — kar največ veljd — ker se jih je toliko poboljšalo. Nekdo je rekel, ker misijonov ni več mogoče imeti, je pa Marija opravljala sama milijon, ki je več sadu prinesel, kakor 30 navadnih misijonov.
Prikazovanje še ni pri kraji, marveč je še za naprej obljubljeno; zato tudi škof še niso izrekli o čudežih potrebne razsodbe.
Naj bi še nam bila ta dogodba nekak misijon, nekako prenovljenje duha, zlasti za veči pobožnost, da bi si vsi mali in veliki, k sercu vzeli, kar je unim 4 osebam tolikrat priporočala za nje in za druge: „Molite sv. rožni venec !•'
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Zalega loga, 18. rožnika. Mnogokrat marsikoga zadene neprevidena smert, nam v nauk, da bodimo pripravljeni se spominjaje besed Gospodovih, ki pravi: „Cujte, ker ne veste ne ure ne dneva!" Naj v spriče-vanje povem tudi iz te fare dvojin zgled tekočega leta. Peto nedeljo po svetih treh Kraljih, 10. svečana popoldan, je šel mož, is Leskoviške fare domd in znan našim ljudčm, s košem iz Železnikov proti Zalemu Logu, namenjen dalje iti proti Bvojemu domu. V ponedeljek, drugo jutro, pa zagledata dva Zaliloiana pod neko bervjo koš v v« di, pod košem pa omenjenega moža mert- ega ležati; »pravita ga v vas, pa tudi pošteno od-rajtata denar, žepno uro in vse, kar sta našla pri njem. Po danem naznanilu do njegovih domačih in po zdravniškem ogleduje bil potem 12. svečana tukaj pokopan.
Sedmi dan tekočega mesca rožnika pa ]e prišel v domačo vas Zaliloško star berač, tukaj čisto neznan, je prosil v neki hiši prenočiša, potem pa se je v šupo v listje spravil, kamor mu je gospodar odkazal. Zjutraj gospodar k njemu pride pogledat, in najde ga mertvega. Nek Zaliložan pravi, da je po poti z njim govoril, in ko vidi, da ima berač ovenčan klobuk, mu reče: „1 čemii pa ta krancelj?" B rač mu odgovori: „Zakaj bi pa fant pri sedemdesetih letih kranceljna ne imel?" Na vprašanje mu je še povedal, da je iz Litije. Ako tedaj v Litiji kje tacega stffrega siromaka pogrešajo, naj v»-d6, da tukaj na Zalem Logu počiva.
Zdaj pa kaj druzega. V nedeljo po ss. Petru in Pavlu, 30. dan tega mesca, bo blagoslovljenje novega včlikega altarja v Suši pri novi cerkvi. Leseni podobi (štatvi) sv. Joahima in sv. Ane ste delo ljubljanskega podobarskega mojstra g. Fr. Zajca. Malano altarno podobo Marije Lavretanske je zdelal verli akademiški malar v Ljubljani g. Jan. Volf. Vsa druga stavba v bizantinskem zlogu (kakor je cerkev) s tabernakelj-nom vred je pa delo znajdenega in prav postrežnega dupljanskega podobarja g. Jan. Gosarja. Omenjeni dan po ss. Petru in Pavlu toraj vabim vse, kteri hočejo in morejo priti, k imenovani slovesnosti, pa se tuai v bi m priporočam za blagovoljne darove v čast Materi Božji. Sej vsak ve, da nova cerkev in njena oprava stane veliko, in da je to toliko težavniše, ko se dela vse ie z milimi darovi; gotovo je pa tudi, da plačilo pri Bogu se ne bo pogrešalo za vse to, kar kdo daruje v Božjo in Marijno čast. Omenimo naj še, da se dobrotnikov cerkve v Suši tudi v združeni molitvi radi spominjamo, in da ljudje sami čedalje veče veselje in zaupanje razodevajo do Marije v Suši, ter skazujejo hvaležnost za prejete milosti in dobrote.	A. F.
Iz bohiD8ke Bistrice, 17. rožnika. (Lepa smert dobrega mladenČa.) Odnesli smo na mirodvor 16. rožn. popoldan o poli petih in pokopali sami pevci zarad^ silno pobožnega življenja spoštovanega 24letnega Mateja Stend-Ijar-ja, tudi pevca. Sušica ga je že leto in dan terpinčila in pobrala. Bil je ranjki tudi priden čitatelj „Zgodr.je Danice", za kar mu zdaj gotovo ni žal. Pel je zadnjikrat pri Božji službi letos na pepelnico. Dajal je lep izgled poterpežljivoati v vsi bolezni. Se ko je bil čisto zdrav, je rekel pred neko osebo: o kako bi jaz rad na petek umeri, ako bi bila volja Božja, ker je tudi naš Gospod Jezus za nas v petek umeri. In ravno tako, kakor ie želel, Be mu je spolnilo: v petek opoldan so mu jele moči zginjati in med izrekovanjem presvetih Imen je proti večeru izdihnil svojo lepo dušo. Ko smo mu nagrobnico zapeli, so vsim nazočim solze oči zalivale. Bodi ranjki priporočen v pobožci spomin in molitev.
»
Pod Semicem. Nenavadno, zares imenitno slovesnost smo obhajali pretečeno nedeljo, v praznik presv. Trojice. Velikanski zvon, čez 50 centov težak, kterega je g. lliicar v Dunajskem Novomestu v našo zadovolj-n<»st viii, je pervikrat slovesno vabil bele Kranjce k službi Božji. — Že pred 3 leti so dobri Semičani pod vodstvom svojega za Božjo čast zares vnetega dekana in župnika gosp. Antona A leš-a napravili čisto nov veliki altar, ki je stal nad tri tisuče. In pri blag-slovu tega altarja je pridigar omenil, da k lepo ozaljšani cerkvi bi se v visoki stolp podalo se tudi lepo in nekaj večji zvonilo. Ta misel je urno prešinila vse Semičane. Ko so med tem časom v večih podružnicah si omislili zares lepo zvonenje, se je vedno glasneje tudi razodevala želja napraviti farni cerkvi n jv veliki zvon. Ker so stari trije lepo vbrani, D, fisy a, so sklenili napraviti celo veliki A. In Hilcar se je zopet pravega strokovnjaka »kazal, ker zadel je čisti A. Kciiko skerbi, tudi stroškov in sitnost si je naložil goreči župnik s tem, vč le tisti9 ki ie v takih okolišinab že kaj r praviti imel. Pa rad in z veseljem je vse premagal, ker je vidil, kako so Semičani zares vneti za to, in kako z veseljem nosijo darove, ktere so sami prostovoljno obljubili; ako-ravno vsi dobro vemo, da v tako slabih letih je to zares težko. Ves trud in vsi stroški pa se radi pozabijo, ko ljudje vidijo, da se njihovo prizadevanje tako umno in dobro obcrne. Kdor je bil v nedeljo pod Semičem, je bral i.a obrazu g. dekana in vsih drugih resnično veselje, kterega so občutili pri veličastnem glasu novega velikana, kakor ga je pridigar, vikar novomeški, g. Jan. Tomažič imenoval v svojem slovesnem govoru, s kte rim je prav na serca pritiskal, ko je razložil primerne napise, ki so na novem, na vsem Dolenjskem zdaj naj večem zvonu.
Nov zvon je posvečen Mariji Devici, brez madeža spočeti. Kaj lepo tudi zunanje okinčan ima vlite prav čedne podobe čistega spočetja Marije Device, sv. Štefana in av. Janeza Nep. Pod Marijno podobo je napis: „Milostne sem zvon Device. Klical bom pomoč v vice.
Žalostne tolažil vas, Bode moj premili glas." Drugi napis je: ,,Pritecite in molite, kadar v Božji dom Vas klical bom." In tretji: „Treska in hudega vremena, resi nas, o Gospod!"
Potuni je pridigar še vsakemu stanu posebej povedal, kaj naj mili, pa močni glas novega zvona uči. — Lahko se reče: Semičani so se za Božjo čast vneli iu so res hvale vredni.
Ko so prišli z zastavami lepo okinčanim zvonom, kterega je poprejani Semiški župan g- Šušteršič iz Kar-lovca zastonj pripeljal, je ljudstvo, se vč da, od vsih strani skupaj vrelo, iu stara ženica pravi: Ko že zdaj vse tako akupaj suje, ko pride naš novi zvon k nam, kaj bo še ie, ko pride Sodnik živih in mertvib! — Tudi lep nauk.
Zastran maimornik tabernakeljnov nam je došel ta le pouuk: V „Novicah" sem bral sostavek, v kterem nekdo svari, ne omišljevati si tabernakeljnov kamnitih, češ, da je tolika \laga v njih, da se vse posvečene hostije v takih tabernakeljuih vkup sprijemajo. Pisavec je djal, da so primorani tak tabernakelj zavreči in druzega lesenega napraviti, da je vendar mogoče ss. hostije suhe ohraniti.
Vem iz lastne akušnje, kako sem vesel, kadar mi kdo v kaki imenitni reči d& dober svet, zato se pre-derznem Vam BVoje mnenje pisati v tej reči in Vas prosim, ako Vam drago, po „Zg. Danici" ga naznaniti.
Menim, da nobeno cerkveno predstojništvo naj ne zaverže marmornega tabernakeljna, temuč prenaredi
Notranja stena marmornega tabernakeljna že tako ne sme gola ostati, temuč v tabernakelj iz kamna mora priti hišica iz lesA; ta se mora obleči a svilo (stapeci-rati), in lepo okinčati.
Jaz svetujem, da vsaka taka lesena hišica v taber-nakeljnu naj ima stene iz dvojnih deščic (d;lic), in sicer tako, da letne rasti teh deščic morajo na eni plati iti navpično, na drugi plati pa navprečno (horicontalno); te dve dilici se vkup zlimate in z vertinci (šratfi) pri-vijeie tako, da se nikdar ne morete ločiti, tedaj za eno diljo veljate; ta tako narejena dilja se ne zveži. Iz takih dilj mora biti narejena vsa hišica. Kjerkoli je kakšna spoka, ako se tudi komaj pozna, mora biti še obita z lesei o špar.gr.
Potem je treba vso to hišico a firmažem in potem z lakom (n»j bolji je lak jantarovcc, bernstein-lak) tako obleči, da bi hišica povsod vodo aeržala, kakor stekleni kozarec.
Taka hišica se postavi v marmorni tabernakelj, io potem je treba vso votlino med hišico in notranjo stranjo tabernakeljna s skerbno prese-janim bukovim pepelom dobro natiačiti in naterpati, in sicer tako, da ae les te hišice prav nikjer ne derži, ne tisi, ne pritikuje tabernakeljna. Na verhu se stori zadnje delo, in 6e mora dobro zabiti, da nikjer ne mezi pepel iz te votline. Dobro je, ako se tudi < d zunaj (kjer je treba) s tirmažem, in kadar je ta do dobrega sub, potem z lakom iz jantarja (oernsteina) pomaže.
Pamet vsacega uči, da tak tabernakelj, ki je od zunaj kamniten, od znotraj lesen, in med lesom in kamnom ima precej debelo lego suhega pepela, in Be les nikjer ne dotika kamna, mora biti od znotraj suh, naj bi tudi bil od zunaj tako moker, da bi od njega teklo.
Tabernakeljni iz marmorja po dragoceno narejeni Begu na čast, naj se nikar nikjer, kjer jih imajo, ne zaveržejo; ostanejo naj Bogu v čast iu v lepšanje Božje hiše, samo znotraj naj se popravijo takč, da bodo pripravni za ohranjenje najsvetejšega zakramenta.
Iz Tersta, 24. rožnika. Procesija sv. Rešajega Telesa se letos zopet ni vodiia po mestu, ker je bilo deževno vreme ; opravila se je v cerkvi. To je že drugo leto tako, in nekteri se tega vesele, nekteri pa žalujejo. Neki poštenjak je rekel: „Bog ne pripusti več, da bi Be procesij* vodila po mestnih ulicah, ker brez oskru-njenja v sedanjih časih se ne more; tu ali tam eden ali drugi stoji s klobukcm na glavi tu iu tam kaki fan-talin svojo smodko guli, ter pobožne moti, v cerkvi pa je vse redno, brez skrunjenja, tu sem pridejo le pravi pobožnaki." Tudi jaz pravim, da je taka. Danes se vodijo procesije v duhovnijah teržaške okolice, vreme čez vse lepo, morebiti tudi zato, ker med prostim ljudstvom je več pobožnosti. *)
Darovi za mladeniško semenišče le prihajajo, kakor kaže današnja „Adrija", ki zaznamva lepe doneske tudi častite duhovščine. Darovali so v ta namen p. n. gg.: Jož. Parisi 20 gl.; Jan. Henr. Gerolini 100 gl.; gosp4 Lucija pl. Reya 50 gl.; dr. Jož. Biziak 40 gl.; z Ronchi 100 gl.: Jan. Lucatelli 3 gl.; Fr. Vidmar 5 gl.; Pet. Ambrožič 5 gl.; N. N. 5 gl.; N. N. 10 gl.; Jož. Raffi 10 gl.; Štef. Ivaečič 1 gl.; Nik. Grego 100 gl. - V blagajnico „bv. Družine" so dali p. n. gg.: Jan. Pla-
*) S tem pa, Če se mavtarjem prijenja, oni ravno svoj doželeni namen dosežejo, ker oni hočejo procesije in vse očitno versko življenje zatreti. Ali bi ne bilo ne mara bolje, da bi procesije po cerkveni postavi imele svoje vredovalce, kteri bi nerodneže opominjali; kteri bi pa hudovoljno motili avete opravila, naj bi se naznanovali, da jih kaznujejo po deržavni postavi ?	Vr.
oinšek 6 gl.; duhpvniiani Mareaeski 20 gl.; Jož. Zeme 6 gl.; duhovnijani z Barkole 7 gl.; Dom. Colli io to-varsi 5 gld.; nekteri družniki stan. v Gradcu 15 gld.; gospa Amalija pl. Brucker 25 gl.; gospi Joana Oblasser roj. pl. Brucker 25 gl.; msg. kan. Hrovatin za pervo 4letje 50 gld.; duhovni paatirji pri novem sv. Antonu 85 gl.; družniki ravno te duhovnije 125 gl. 50 kr.
Gornja Istrija. (MladenŠko semenišče.) Došla nam je te dni okrožnica našega milostivega škofa, ki se tako-le glasi:
„Po pastirskem listu podpisanega škofa od 2. februarja t. 1. so verni te škofije zvedili, da duhovnov Čedalje bolj pomanjkuje, in da zavolj te ca bodo skorej žalostni časi nastopili. Ta vest }e verne sploh ostrasila ter so počeli misliti, kako bi se preteči nevarnosti v ckom prišlo. Mnogo bi temu pripomogel vstav mladen-škega semenišča ali vsaj vstanovljeoje obilnih štipendij v ta namen. Da se v dosego tega mili darovi nabirajo, se je vstanovil že odbor izverstnih možakov, kteremu so teržaški-koparski premilostni škof na čelu. V zedi-njenju je krepost; tukaj se dela za dušni blagor, dela se tudi za časno srečo vsih včrnih te škofije. Da bi se tedaj vsim, po mestih in po deželi, priložnost dala z majhnimi darovi pripomoči k omenjenemu namenu, vsta-novila se je v Terstu za vso škofijo bratovšina z imenom ,,8V. Družine", ktero so sv. Oče Papež Leon XIII blagoslovili in tudi z obilnimi odpustki obdarovali. Obračamo se tedaj do vsih častitih bratov ter jih prav goreče prosimo, naj radi, marljivo in stalno verne opominjajo, da naj se zapišejo v to pobožno in hvalevredno bratovšino in tako radovoljno pomagajo svojemu škofu, da se odverne ali vsaj pomanjša zlo, ki že na vrata terka. Kako da se ima v tem početju ravnati, posneti se more iz priložene knjižice. (Knjižica obsega pojasnilo in pravila ob kratkem.)
Podpisani škof z veselim sercem zaupa v vse častite sobrate in preljube verne in od skupnega prizadevanja in pomoči Božje pričakuje srečnega vspeha pričetega dela.
V Terstu, 2. majnika 1878.
Jurij, škof."
Zakaj nam je ta okrožnica tako pozno došla , ne vemo; na) berže so bile kake zapreke, ki so branile razpošiljanje; ali akoravno kasuo, nam je dobro došla; ker je „Danica" že donašala dopise iz Tersta o tej bratovšini, smo vedno pričakovali, da nam škofija vradno o njej sporoči. Dotična knjižica obsega pomen bratovšine, vabljenje k pristopu v bratovšino, poglavitne točke pravil in naposled prav lepo molitev. — Milostijivi škof se obračajo do nas, v nas stavijajo svoje zaupanje, da se doseže predstavljeni namen. Kako bodemo mi odgovorili temu zaupanju? Mislim, da dragovoljno marljivo, brez ozira na osebo, brez sebičnosti. Tu se dela, kakor pravijo milostivi, za dušni blagor vernih, tu se dela tudi za njih telesno srečo. Duhovstvo je poklicano skerbeti za en<> in drugo in se v dosego tega posluževati vsih poštenih pripomočkov. Da ima bratovšina „sv. Družine" prav lep in blag namen, da je ta namen pripomoček izdaten, da se v okom pride nevarnosti, ktero omenja okrožnica, ne bode tajil nobeden, ki reč dobro prevdari, ki mu je mar za sv. Cerkev in za blagor ljudstva; zatorej je naša sveta dolžnost, da to bratovšino podpiramo, jo včrnim priporočamo, jo širimo. Ako škofovemu vabljenju radovoljno vstrezamo in si prizadevamo pripomoči v dosego namena v okrožnici izrečenega, bodemo služili tudi sami sebi. Mi smo duhovni pastirji, postavljeni, da včme pasemo z duhovnim kruhom; postavljeni smo, da obdelujemo vinograd Gospodov. Duše moramo pasti, dokler one paše
potrebujejo; vinograd Gospodov moramo obdelovati, dokler je kaj dela. Dokler ima pastir pomočnikov, mu je ložej čedo varovati volkov, dokler je v vinogradu več delavcev, se ložej in brez manjšega truda obdeluje. Ali govorimo brez prilike: dokler naa je več duhovnov, imamo dela manj, tedaj ložej z manjšim trudom in obil-nišim vapehom delamo. Kadar pa po večjih farab ne bode več pomočnikov, kadar bode tu in tam ena ali druga duhovnija brez lastnega pastirja ostala, bode župnik, bodo sosednji duhovni več dela, več truda imeli, in bati se je, da velikrat bodo ovčice bres duhovnega kruha. Ako tedaj skerbimo, da ee število duhovnov pomnoži ali vsaj zadostno obderži, ter namere milostivega škofa podpiramo, pomagamo sami sebi in delamo ne ie v blagor vernikov, ampak tudi na lastno korist. Za splošno dobro delo gre, za splošno potrebo; mora se delati skupno, mora se delati z zedinjenimi močmi. — Na delo tedaj zložno, z Božjo pomočjo! Vsaki naj gleda, da v svoji duhovniji obilno število bratov zadobi, tako bode lepa naša bratovšina sama postala matica za mla-deniško semenišče in za podporo dijakom, ki bodo kazali veselje za duhovski stan.
Iz Hartnma V srednji Afriki smo ravnokar od cn-dotnega novega škofa milgsp. Daniela Komboni-a prejeli pismo, ki je preteklega 17. majnika šlo od ondod. Znano je, da omenjeni gospod, iz Verone na Laškem, žo davno v afrikanskem misijonu, je bil nedavno Škot posvečen v Rimu in se je pofasm podal v svojo škofijo v Hartum, ter od ondod naznanuje, kakor nasledva:
„Po silovito trudnem popotvanji, iz Kaire do Har-tuma v 72 dueh, sem obhajal slovesen vhod v Hartum, ki js bil pravo versko zmagoslavje v srednji Afriki. Popisal Vam bom naj znamenitiše oddelke. Vstanovil sem začasno v Berberu (tedaj še pred Hartumom) 5 sester iz reda ,,pobožnih Mater za Zamorsko", kteri red sem vstanovil v Veroni v p«.moč za srednjo Afriko. Te sestre bom odmenil za Gebei Nuba (Nubijaka gora)
Poslal sem v Kordofan in v Gebei Nuba misijonarjev, in storili smo dobro žetev, ker dve okrajini se pripravljate na sprejetje sv. vere.
Toda v vikarijatu sem v svojo veliko žalost našel strašno šibo lakote in dragine, ki žuga še hujši biti v prihodnje. Imamo namreč dve napravi v Hartumu, dve v Berberu, dve v Kordofanu, dve v Matbesu. eno v Gebei Nubi, ne vštevši dveh malih priprav v Kairi, *) — in so se torej zarad lakote in dragine stroški zmno-žil). Za odpravo enega velbioda od Koroška do Berbera (tedaj od vodopadov skoz pušavo) preteklo spomlad je stalo 40 frankov, in velblod je nesel 6 kantarov (blizo 5 centov) teže. Sedaj, ko so skoro vsi velblodi za lakoto počepali, staue en velblod 70 frankov in nese le samo 2 kantara, in izmed 10 velblodov poginejo 3. Preštejte, kolike otroške sem imel s 180 velblodi, kolikor sem iih potreboval.
Se več, cena vsih reči je poskočila na štirikrat veči; in po pismih, ki aem jih dobil danes iz Kor-io-fana, voda stane 3 franke za .,bormo" (bučo). Zato sem namenil narediti klic do katoliške ljubezni, ki ga Vam p šljem in prosim, razglasitega k* v svojem slovanskem časniku. Glasi 8e:
Klic do dobrotnih katoliških Slovanov o grozni drug in i v srednji Afriki.
Dragina! ta strašna šiba, ki že nekaj časa tare več delov sveta, se živo razodeva in ima silo žalostne nasledke tudi v srednji AfrUi.
*) Vidi se tedaj, da misijon inočno napredva in Knoble-harjevo seme začenja sad roditi med zamurci.	Vr.
Odrinil sem 28. pros. t. 1. iz Kaire proti svojemu vikarijatu s številno množico misijonarjev, redovnih sester in bratov pomočnikov, in spoznal sem, da celo v vso dolgo obnilsko dolino se je pritepla dragina in gospodovala je lakota ondod. Polja, ki so navadno o tem času lepo zelene in obetajo preobilno žetev, so bile žalostne in pustotne kakor podolge gorovja, ktere jih obdajajo. Mnogi fellahi (poljedelci), sicer vedno v gibanji pri svojih „nabarjih" (namakalnicab), sedaj brez dela posedajo ob bregu in prosijo kruha od popotnikov. Posestniki sami, tihi in zamišljeni na svojih ,,angarebih(< (nekaki kanape) čepeči, so čisto vnčmarni za delo in polja in terpč pomanjkanje v vsih rečeh, ki so naj bolj potrebne sa življenje. Našel sem, da revšina je bila čem dalje toliko veči, in pridši do Koroška ob meji velike pušsve sem se bal, da se bo treba vemiti, ali pa tam ostati zarad pomanjkanja velblodov (kamel). Rekli so mi, da so skoro vsi stradanja poginili. Le samo na mogočne priporočevanja njegove prevzvišenosti Gor-don-paša-ta, velikega poglavarja čez Sudan, ki sem ga po sreči naletel v Assvanu, in zarad mojega davnega prijatelstva s šejhom, ali velikim poglavarjem čez pu-šavo, sem samogel dobiti 50 velblodov, to je, tretjina tega, ki bi bili potrebni za potovanje skoz pušavo, in to za nenavadno visoko plačilo. In kakošni velhlodi! Vsi mersevi, ranjeni in trudni; niso se mogli obložiti z več kakor le s polovico navadnega tovora, in pri vsem tem )ih je veliko počepalo in konec storilo po pušavi, koder so obležali in pomnožili število rebrovij in belih okostij, kterih je na milje daleč nastlana vsa pot. Do-spevši v Berber in v Hartum sem našel ondotni stan primeroma veliko hujši. Dura' (nekaka koruza, navadni živež) je od 7 poskočila na 50 frankov sa „ardeb" (vrečo), tudi še na HO frankov. Srovo maslo od 1 franka za roti (45 gr.) na 3, tudi na 4 fr. Mleko od 10 cen-fezimov za „gero" (bučo, tretjina litra), na 1 frank. Meso, ki je bilo poprej po 50 centez. kilogram, se zdaj plačuje po 3, tudi po 5 frankov. In še več. V Kordo-fanu moji misijonarji in redovnice morajo kupovati vodo za pitje, za kuho in pranje po poldrugem franku za ,,b<rmo" (kake 4 litre); t*k.> me stane voda več kot navadno vino v Evropi. Na stotine izstradanih iu obupanih 1 udi zapuša vasi. in on totna (turška) vlada je v naj večih denarnih zadregah, ker ne more utirjavati navadnih davkov. Vzrok tolike revšine in tako pošastne dragine pri vsaki za življenje naj potrebn'ši r» či je bilo pomanjkanje dežja preteklo leto.
Noben človek ne p.»mni tol ke dragine. Nil je nekoliko metrov pod navadno visočino; zato se je malo aejalo (ker se ni m«gla zemlja iz Nila namakati) in še manj se bode pridelalo. Nadloga je velika in žuga zdalj-šati se, kdo vč doklej? Zivinče'a so več kot desstinjene, posestniki nimajo ne denarja, ne semena za setev; zato bo ie prihodnja žetev v grudnu, če tudi bi se vremena vgo.iniše obernilo, le prav pičla. Mi smo izpraznili vse zal. ge, kar smo imeli, in tu li smo potrošili ves denar za hrano ronoz h uapr&v, ki jih imamo v Ilartumu, v Obeidu, v Borbeni in v Gebel Nubi. Pomoč smo ska zoviili mnogim keršanskim družinam, ki so v naj večeru pomanjkanji. Pomagali smo, kar smo mog.i, tudi musul-marom v naj hujši sil;, ker ljubez-n v enacih primer-Ijejin ne dela razločka med greki, parti in tirci: zdaj pa smo prisiljeni vrata zapreti tolikim nesrečnim, ki prihajajo kroha prosit. To dela tudi nam duhovno škodo, taderžuje spreobračanja, in utegnilo bi nam vzrokovati tudi odpadov, kajti junaška vera ni dedišina nekterih tukajšnih kristjanov in spreobernjencev.
In zato, ako se je moje serce večkrat z britkostjo napolnovalo, kadar sem bral prežalostne popisovanja o flragini io lakoti, kakor so dopovedovsli moji sobratje
vikarji apostoljski, misijonarji, učeniki in popotniki v Kini, Mongoliji, v jutrovi Indiji: naj si slehern misli, kako se mi serce pretresuje, kadar vidim, da se meni pred očmi ponavljajo take dogodbe kristjanov po teh nesrečnih okrajinah, ki so moji Bkerbi izročene. Dela Božje morajo vidno poganjati ob znožji Kaka*ije: križi in nadloge so določljivo znamnje svetih djanj. Sveti rimBki prestol je moji slsbosti izročil strahovito butaro: zasaditi križ Jezusa Kristusa med neštevilne rodove srednje Afrike, nad ktero sloni še strshovito Kamovo prekletstvo. Bila pa je ura za rešenje Zamurcev, in eno znamenj je sedanja nadloga, ki tare mojo vikarijo, ktera je naj obširnisi, naj težavniši in naj bolj obljudena na zemlji. Znani so veliki pomočki, ki jib toliko duš pošilja v naj oddaijniši okrajine na zemlji v pomoč tolikih revnih narodov, ki jih tare dragina: torej se obračam s polnim zaupsnjem do tiste vzvišene ljubezni, ki gori v sercih katoliških Slovanov, in Vas prosim priserčno, blagovolite ozreti se z očesom usmiljenja tudi na nesrečoe Kamove otroke, in pomagajte jim z obilnimi miiošnjami.
Vse oči olikanega sveta so dandaoes obernjene na srednjo Afriko. Marsiktere evropejske deržave in razne družbe odpravljajo preiskovalcev, da bi spoznali te neznane dežele, in pripravili vanje svitlobo omike. Ali kaj bi pomagale tolike darežljivosti, trošenje tolikega denara, ako bi se med tem dopustilo, da ti narodi mer jejo za lakoto? Oh! prepričan sem, da mnoge dobrotue duše, občutne za to vpitje silne britkosti, bodo hitele v pomoč tem prenesrečnim narodom v njih t >l>kanj žalostni revšini; zakaj če tudi so različni od nas po barvi, šegah in domovini, so vendar naši bratje. Bog naj milostno usliši mojo ponižno in iskreno molitev, naj blagoslovi te moje želje, in potolaži nezmčrno čedo prenesrečnih narodov srednje Afrike, ki je po Njih apostoljski Svetosti moji pastirski skerbi izročena.
Dan<> v Hartumu iz našega stolnega škofijskega sedeža, 12. majnika 1878, v praznik sv. Jožefa, ženina Marije Device in varha vesoljne Cerkve in srednje Afrike. *)
Daniti Comboni I. r., škof Klavdiopolitanski i. p. in apostoljski vikar srednje Afrike.
Razgled po »vetu.
Zastran zrelotnih posknšenj. Naučno ministerstvo je zrel'tne poskušnje precej olajšalo v več tvarinah; ve* roznanstvo pa je čisto izločilo iz teh poskušenj! Tako se gre zmeraj dalje s sunjševanjera tega, kar tiče verske potrebe za mladino: v kacih 9—10 le'ih so izlj-čene duhovne vaje, vdeleleževanje mladine pri procesijah križev t"den, uzeto obbajanje šolskega patrona, čas za prejemanje sv. zakrameatov, uzetih je več ur za nauk veroznanstva, uzera šolska mfvša razun dveh dni v tednu, in to le nekaj mescev itd., skupaj kacih 9 reči je uzetih ali stisnjenih verskim potrebam, kakor je rekel eden šolskih mož. Ako se bode tako še kaj let nadaljevalo, je vprašamo, koliko bo nazadnje še ostalo za vero in verske vaje? Ali ne vidimo, da samomor in druge grozovite pregrehe so se že tudi med šolsko mladino pri-teple? Ali ni očitno, da zoper mnoge deržavi in derživ-ijanom naj bolj nevarne hudobije ni nikjer drugej pomočka, kakor edino le v sveti veri? verske vsje so
*) Ker se milgsp. škof obrača do Slovanov posebej, prosimo, naj bi to pisanje tudi drugi slovanski časniki, slovenski, hervaski, češki itd. sprejeli in razglasili.	Vr.
tudi v deržavnih poBtavah zapovedane. Ne naprej po liberalni, ampak nazaj po postavni poti moramo iti, ako hočemo, da bo prav za mlade in stare, za deržavo in deržavljane. • Mladenči sami pa ne pozabite, da kolikor manj v verskih rečeh se vradno od vas zahteva, toliko več ste sami po svoji vesti zavezani storiti, da se po eni strani z resnim učenjem veroznanstva v sveti veri vterdite, po drogi strani pa z osebnimi verskimi vajami dopolnujete, kar je pomankljivega. Nebeško kraljestvo silo terpi, le kteri se trudijo in zatajajo zanj, ga bodo nase potegnili.
Drobne novice. Poslanci angleški, avstrijanski in rubki so 18. t. m. imeli tehtne pogovore o Bulgariji, 19. pa je shod ravno to obravnaval. — Anglija in Francija priterjate k temu, da naj se tudi Grecija dopusti na kongres. — Zastopnik stare Serbije in Save je prišel v Berolin s prošujo do shoda, ktera obsega želje vstajnikov onih krajev. — Na Nemškem je vsled napada na cesarja še zmeraj veliko gibanje. „Vos8ische Zei-tung" pravi, da se mora rudečkarstvo z vsimi pomočki pobijati. „Volk8zeitung4< omenja, naj ae stori vse mogoče, da pri nastopnih volitvah noben socijaliet ne bo več voljen v parlament. Vaeučilišniki v Lipsiji, kjer je napadnik Nobiling študiral, hočejo poslati za sdaj odbor k cesarju, potlej pa, ko se cesar čisto ozdravi, vsi skup se k njemu podati naznanit svojo zvestobo. Pri vsem tem, da tolike šibe bičajo Prusijo, vendar osorno lute-ranstvo ne neha teptati in treti katoličanstva! Kardinalu Ledohovskemu je naloženo plačati 1350 mark od miznih prihodkov, kterih ne dobiva. V Gottesbergu so uzeli cerkev, ki je alužda dvema tisučema katoličanov šleskih, in so jo dali 200 novoproteatantom. V Koaten-u je policija naložila 30 mark globe sa vsacega merliča, kterega bi ne pokopal od luteranake vlade vsiljeni kurat Benk. Gospč Bojanovsko ondi vsled tega zadeva po 500 mark globe na teden (piše „Unita"). V Rees-u vlada ni hotla poterditi izvoljenega katoličana za župana. .. Ali ae pod Turkom hujše godi? — Odpadniki tako imenovani „starokatoliki" so blezo dosegli, kar so želeli. Njih sinoda v Bonn-u je sklenila s 75 proti 22 glasovom, da cerkvena prepoved duhovske ženitve ni ne zaderžek, da bi se njih duhovni ne mogli ženiti, in ne zaderžek za njih duhovsko službo in pastirstvo. — V Parizu so 12. rožnika imeli pervo sejo francoski in inozemski pisatelji. Doseči hočejo neko pisateljsko pravico, ki bi vsesplošno veljala in bi sboljšala atan lite-ratom. Pridružilo se je več narodov tej misli, zlasti Avstrija, Nemčija, Italija, Portugalija. Predsedniki so: Za Avstrijo, AVittemann ; za Nemčijo, Schweichel; za Italijo, Mavro Maccbi; za Rusijo, Turgheneff; za severne amerikan.-ke deržave, Andr. Wbite; za Angleško, Tom. Tavlor. Zbor se deli v 3 odbore: za pravnoznanstvo, za diplomacijo in za literate iu slovstvene družbe. Ka-košt-*n duh veje v tem zboru, še ne vemo. — Na Gre-skem se oborožuje, ker so slišali, da kongres Greciji ni vgoden. Rovarstvo v Epiru in Tesali ji raste. S Krete se sliši o novih bojih mea vstajniki in Turki. — Shod ercegovskih glavarjev v Cetinju je imel namen na noge spraviti vso rajo (kristjane). Doljna Ercegovina se je določno ustavila vdeležiti se, ker naj veljavniše oseb stvo v deželi se čisto k Avstriji nagiba.
G. presv. S. zadobil ljubo zdravje. — Oče živo priporoča svojo silo razuzdano in hudobno hčer, da bi ca serčne bratovske prošnje in na priproanje N. lj. G. pr. Serca k spoznanju prišla in duše ne pogubila. — Oseba v strahovitem dušnem in telesnem terpljenji prosi posebnih prošenj pri N. lj. G. presv. S. za pomoč; morebiti bi kaka dobra duša hotla tudi kako sv. Obhajilo ali drugo delo usmiljenja za njo darovati. Gotovo za veliko usmiljenje pri Bogu dobi veliko plačilo. — Mati prav skerbno priporoča bratovšini N. lj. G. presv. Serca svojega sina, ki ee mu je jelo že od nekaj časa prav hudo v glavi mešati. Ako ga bo jeujalo, hoče očitno zahvalo naznaniti Mariji na čast. — Nekdo, ki njemu in in družini velika neareča v časnih reččh v malo dneh žuga, je živo priporočen v molitev in prošnje za odver-njenje. — Nekdo se preserčno priporoča v bratovsko molitev in sv. Jožefu, da bi se neka prav hudasadrega vgodno iztekla.
Bratovake zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec mali serpan.
I.	Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli zmagovati.
II.	Posebni nameni:
1.	malega serpana. Sv. Teobald (čevljar 1. 1<K>6). Priporoč.: Poživljenje av. vere v rokodelskih stanovih. Spreobernjenje Rusije in vsih razkolnikov. Odpravljenje sovraštva in kletvinje, posebno na Slovenskem.
2.	Marijino obiskovanje. Priporoč.: Vse žene. Veliki terpini na Štaj. v hudih zadregah. Zatrenje nevarnih znanj in ponočevanja, poBebej v enem primerljeju.
3.	Sv. Prokop. Priporoč.: Ceska dežela, slasti spreobernjenje husovcev. Šolska mladina, posebno za čedno obnašanje v hiši Božji. Mali otročiči.
4.	Sv. Urh. Priporoč.: Parska dežela v verskem oziru. Gorečnost in edinost vernikov. Spreobernjenje Druzov.
5.	Sv. Vendelin. Priporoč.: Priprosti in pastirji. Spreobernjenje judov. Vsi, kterih prošnje še niso uslišane.
6.	Sv. Izaija. Priporoč.: Spreobernjenje naj bolj terdovratnih, zlasti na Slovenskem. Odprava vsake nečistosti. Oivernjenje Božjih ropov.
7.	Češenje Svete Rešnje Kervi. Priporoč.: Spreobernjenje Turkov. Za vse, ki hudo lakoto terpe. Nemarni in mlačni.
8.	Sv. Lizabeta (kraljica Portugalska I. 1336). Priporoč.: Visoki stanovi za vero in v katoliškem duhu postave. Vojaki. Odvernjenje vojsk in rovaratev.
9.	Sv. Veronika (nuna 1. 1730). Priporoč.: Deviški stan za potrebno pomoč. Obvarovanje hude ure iti dobra letina. Nevarno bolni.
10.	Sv. Felicita s 7 sinovi (1. 150). Stanovitnost mladenčev v čednosti. Uboge vdove. Odpravljenje pijanstva.
Listek za raznoterosti.
•J* G. Jak. Pfcr, mnogim znani vradnik v pokoju, je preteklo nedeljo po kosilu silo nagle smerti umeri, zadet od mertuda. V tolažbo njegovim prijatlom in avojcem pa bodi povedano, da je v predpražnik av. K. Telesa bil pri spovedi v samostanu. Bog mu daj večni mir. Jim oog na proauje ... tj. v,. pro„,	Procesije 8¥. Rejnjega Telesa se v.praznik ss m
ljubo zdravje. - Duhoven, da bi na priprosnje N. lj. zarad deževja po Ljubljani niso očitno obhajale, in tudi
V vet in mul zveste wi«/</rc.
Prošnje.
Hči priporoča na nogi hudo bolnega očeta, da bi jim Bog na prošnje N. lj. G. presv. S. milostno podelil linkn ./i.unlA _ nuknoan rjo Ki na nririroiinie N. li.
po okolici ne povsod. Ško da je posebno po deželi, ako ni slovesne procesije, ker prebivalstvo k temu prelepe priprave naredi, veliko moli in se obnaša z vso spodobno častitljivostjo. Tako je bila n. pr. na Ježici v god sam prelepa, dolga procesija, ki je terpela tri ure, če tudi je dež nekoliko nadlegoval. So pa tudi Ježičam, slasti fantje in dekleta, vse pohvale vredoi, uni zarad zalih mlajev, ki so jih po več krajih postavili, te pa zarad prelepega venčanja in raznega kioča, ki so ga več dni spletale. Tudi dolga verata malih deklic je bila prav pridna. Silo lčp aitar med zalimi mlaji in venci je bil med drugimi tudi v Savljib.
Naslednjo nedeljo pa je bilo vreme prav vgodno in bile so v Ljubljani tri procesije, v Ternovem, pri sv. Jakopu (vodili p. n. gosp. A. Jsrc) in pri co. Frančiškanih (vodili preč. P. Provincijal Honigman).
Na Dunaju so se v god sam velike procesije vde-ležiii presvitli cesar, svitli vojvodi, ministri in drugi visoki častniki s obilnim občinstvom vred. Tudi naslednjo nedeljo, ko so bile po predmestjih, je bilo prelepo vreme; pa tudi procesije hvalijo, da so bile kaj častitljive, šolska mladina, družbe, vradnije itd. so se z obilnim prebivalstvom vred vdeleževale.
Dekan in fajmošter v Šmariji je postal preč. gosp. Andr. Drobnič, tajm. v Knežaku.
Posveievanje dnhovnov bo 24.. 26. in 27. julija. Slomsekov spominek. G. Fr. Zajic v Ljubljani je lepo izdelal Slomšekovo podobo in pretekli ponedeljek je bil spominek slovesno postavljen v Mariboru. Škoda pa, da se za slovesnost priravnana osnova ni mogla do-polno sveršiti. Cerkveni govor je imel g. kanonik Košar, tvarina: Slomšek vstanovitelj mariborske škofije, izver-sten škof katoliške Cerkve, buditelj slovenskega naroda in pisatelj; slovesno mašo je imel stolni prošt gosp. Fr. Zorčič. Pričujoči ao bili odlični narodnjaki mnozih dežel. Čestitke so dohajale iz mnozih krajev. Mariborski župan je sku§al večino obbajanja zatreti, kar se mu je razen cerkvene slovesnosti precej sponeslo. Slovan je zavidovan. Bog dai boljših časov!
Y Rima bo se opravila sv. H. Telesa po vsih cerkvah (tedaj le znotraj?) obhajale z naj večimi slovesnostmi, kar dopušajo prežalostne okolišine sedanjih časov. Nezmerno število ljudstva je bilo pri opravilih, neštevilne ss. Obhajila, — uaznanja ,,Osservatore Iiom."
Ka) premore prava učenost! V Mose!weis-u pri Koblencu je umeri g. Karol Viljem Rath, profesor na vseučilišu v Bratislavi. Rojen je bil 1. 1803. Malo pred smertjo je prestopil v katoliško Cerkev; prišel je do tega vsled svojih študij. Beg mu daj večni mir.
P08lednje novice. Zadnji telegrami obetajo, da shod deržavnikov v Berolinu za poravnavo jutrovih zadev ae utegne doveršiti v drugi polovici mal. serpana. Kar tiče nasledke tega kongresa, se marsikaj piše, Vč se pa malo gotovega. Turk boje nazaj dobi vse do Balkana in še Balkan sam bo smel vterditi ;^Bulgarija bode tedaj pre-tergana na dvoje. Serbiji in Černogori je neki od Rusa rečeno, naj se porasumite z Avstrijo, t. j. s Andrašem, da zadevne prašanja na kongresu ne bodo delale pri-težnosti. V greških sadevab sme greški minister posvetovanj samo se vdeleževati. Sicer pa terdijo, da Rusija in Avstrija ste med seboj storile določeno zavezo. Le-ta bode brez dvoma obema koristna; če bode ravno tako Bulgariji, Turčiji ali tudi Avstriji, to se mora pokazati.
MHthovske spremembe.
V Teržaški škoflji: Prestavljeni so čč. gg.: Svet Janez v Klanec; Klemenec Fr. v Podgorje; Markič Matej v Hrušico; Fr. Teran za oskerbnika v Pomijan; Marka Andolšek za kaplana v Pregarje, ker se je duhovniji v Pomjanu prostovoljno odpevedal; Kjuder Anton za oskerbnika za faro v Križu. — V pokoj se podi č. g. Cergol Jože. — Razpisani ste do 31. julija duhovniji Cubed in Terviž.
Dobrotni darovi.
Za sv. Oteta: G. L. G. 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Is Gorice 1 gl. 60 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. J. K, v G.: Poslano hvaležno prejeli. Zastran sv. Detinstva: Ni ravno neogibno potreba imen pošiljati, vendar je prav, ako se pošljejo, da se denejo v zapisnik; sicer pa je dobro, da tudi odrašeni pristopajo kakor podporniki, in tisti soldki za misijon se oddajajo povoljno, na mesec, polleta itd. — G. V. K. na V.: Int. prejel. Znana zadeva še ni dognana v zadregi s časom. Za odpravo zaderika oziroma na „Droita reservčs" je treba avktorju pisati za privoljenje prestave, kteri bo nedvomno rad privolil; navadno pa ne kaže tacih del kar po besedi prestavljati, ampak po naših potrebah izdelati in predelati po več dobrih verib. — Oziroma na znano dušno bol. bi se morebiti kaj dobilo... pošilj. sitno. — G. K. na D.: Hvala; reč prih. — G. J. K—č: Drugo prihodnjič.
Vabilo k naročevanju na
»Zgodnjo Danico"
%tt tlrnsfo potoilco leta 1199,
Zdaj sdaj bo na koncu perva polovica leta in prihodnji list ima priti že v drugi polovici. Torej pro-simo, hitite z naročbo, kteri je še niste obnovili. Hvala naj serčnisi vsim preblagim dopisovalcem in pomočoikom; hva.a naročnikom; hvala in Božje povračilo vsim, ki imajo lepo besedo za naš cerkveno-politiski list. Prosimo, blagovolite nadaljevati s vsim, kar je v korist našemu listu in dobri reči.
„Zgoduja Danica" stane:
Za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr. — v tiskarnici prejemana 2 gold. ,, četert ,, ,, „ 1 ,, 30 „ ,, „	„ 1
Vrednistvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran.
— Tiskarji in saioiniki: Jožef iilazuikovi nasledniki v Ljubljani.