Vojeslav Mole:
Večer.
urpurno jadro na čistem obzorju, dan, toneč v razpaljenem morju.
Lin somračne, zvoneče sanje, v bregu starih dreves šepetanje.
Purpurno jadro — misel moja. Blizu večera, blizu pokoja.
—.— .>x<-------------------------¦
Charles Baudelaire:
Večerna harmonija.
udi se večera zamišljen pokoj; dehte kot kadila drhteči cvetovi; vonjav in glasov so polni mrakovi. O valček bolestni, o divni opoj!
Dehte kot kadila drhteči cvetovi, kot bolno srce ječe gosli nocoj; o valček bolestni, o divni opoj! Kot velik oltar so obzorij bregovi.
Kot bolno srce ječe gosli nocoj, kot nežno srce, ki ihti pred mrakovi. Kot velik oltar so obzorij bregovi, kot kri je solnca gasnočega soj.
In nežno srce, ki ihti pred mrakovi, davnine išče plamteči opoj. Kot kri je solnca gasnočega soj . . . Ti v meni blestiš kot monštrance robovi.
Preložil Vojeslav Mole.
-0
-6
.Ljubljanski Zvon" 3. XXXI. 1911.
9