ZA IZBOLJŠANJE LISTA j GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CElelsea 3—1242 entered u Second Cte« Matter September 21st, IMS a« the Pmt 0«e® .U Hm Yerk. N. Y^ nadw Act of Coosreas of March 3rd. 1878. . ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 256. — Stev. 256. NEAV YORK, THURSDAY, NOVEMBER 3, 19 38—ČETRTEK, 3. NOVEMBRA, 1938 Volume- XLVI. — Letnik XLVL - v SKORO VSEM MADZARS VSA NAČELA, ZA KATERA SO SE V SVET. VOJNI BORILI ZAVEZNIKL STA ITALIJA IN NEMČIJA ZAVRGLI Nemčija in Italija sta odrezali od čeKoslovaške 4000 kvadratnih mi j. — Madžarska je dobiia 860,000 prebival cev. — Dunajska razsodba je bila po monakovskem sporazumu največji udarec za Čehoslovafško. ________ZAHTEVAM JE UGODENO Ford bo mogoče sklenil pogodbo z UAW Berlin, Nemčija, 3. novembra. — Nemški in italijanski vnanji minister sta določila novo mejo med Cekoslovaško in Madžarsko ter izročili Madžarski okoli 4000 kvadratnih milj zemlje z 860 tisoč prebivalci. Madžari bodo pričeli zasedati pri dobljeno ozemlje v soboto in bo zasedenje končano do prihodnjega četrtka. To sta sklenila vnanja ministra Joachim von Ribbentrop in grof Galeazzo Ciano na Dunaju ter sta kot razsodnika poosebljala novi red, ki ga je postavila v osrednji Evropi "monakovska pogodbba*. 5 to odločitvijo, katero ste obljubili Cehoslova-ška in Madžarska brezpogojno sprejeti in jo izvesti in z odstopitvijo novega oze\mlja Poljski je bila razdelitev Cehoslovaške končana. Ta razdelitev velja Čehoslovaški I 5,000 kvadratnih milj zemlje in 4,700,000 prebivalcev in je še ostala država s 30,000 kvadratnimi mllfami zemlje m 10,000,000 prebivalci. Ta razdelitev, ki je povzročila največjo krizo v Evropi po svetovni vojni, je bila izvedena brez pre-livanja krvi. Foda bolj važno kot razdelitev je dejstvo, da je bilo v temeljih premenjeno ravnovesje evropskih sil in da so zmagale totalitarne države nad demokratskimi državami. Dunajsko razsodišče, ki je odločilo o stvareh, o katerih bi morala odločevati Liga narodov in pred nekaj tedni skupina štirih držav, ki so sklenile mo-nakovski sporazum, jasno dokazuje to spremembo. Vsa načela, za katera so se v svetovni vojni borile evropske demokratske države in Združene države, sta zavrgla vnanja ministra dveh totalitarnih držav. Odločitev Berlin-Rim osi sta ob 7 zvečer prebrala von Ribbentrop in grof Ciano ob navzočnosti 300 oseb, med katerimi sta bila tudi čehoslovaški in madžarski vnanji minister, v slikoviti Belvedere palači, katero je sezidal princ Evgen in je pozneje v njej živel nadvojvoda. Franc Ferdinand, čegar umor v Sarajevu je dal povod za svetovno vojno. Von Ribbentrop je bil oblečen v novo diplomatsko uniformo tretjega cesarstva, grof Ciano pa v fašistično uniformo in oba z vsemi odlikovanji. Vnanja ministra obeh malih držav sta izgledala proti njima zelo neznatna. Najprej sta vnanja ministra prebrala protokol, ki sta ga podpisala, nato pa dodatni protokol, katerega sta podpisala madžarski vnanji minister Kolo-man de Kanya in čehoslovaški vnanji minister dr. František Chvalkovsky, ki sta s svojim podpisom zavezala, da sprejmeta odločitev in da jo bosta izvedla. Oba protokola sta bila sestavljeno v nemškem in italijanskem jeziku. PRAGA, Cehosk»vaška, 3. novembra. — Dunajska razsodba je bila drugi najhujši udarec za Ceho-slovaško po monakovskem sporazumu. Po svojem obisku pri nemškem vnanjem mini Stru von Ribbentropu je bil slovaški ministrski predsednik dr. Josip Tiso prepričan, da bo Nemčija stala na strani Ceske in ne bo vstregla pretiranim zahtevam Madžarske. Dr. Tiso je od von Rib-bentropa dobil zagotovilo, da ostanejo pri Ceho- ASTROLOG ! JE HITLERJEV SVETOVALEC Astrolog je svetoval Hitlerju, da naj bo trden proti Čehoslovaški. — Razporedba zvezd 2.1, septembra je bila srečna. WASHINGTON, D. C., 2. novembra. — Po poročilih, ki i ki ožijo po Berlinu, je nek v.-strolog Hitlerju svetoval, da naj zavzame pri podajanjih < jCelioslovaško trdno stališče. ! I>a je ta na-vet igral pri Hitlerju v njegovi odločitvi v iiko vlogo, ni l»ilo poroeaiio v časopisih, toda o tem so prišla v Washington privatna poročila. I Prvi teden v septembru je astrolog Hitlerju rekel, da bo 27. septembra taka razvrstiti* avozd, da bo uspel, ako m hoče osvojiti i Vboslovaško, aii pa >e loti kaj drugega zelo velikega. Kateri dan je dobil Hitler ta nasvet, ni znano, toda j vsekakor pred svojim ognjev i iim govorom 12. septembra v Nuernbergu. i Prvo tozadevno poročilo j" bilo poslano v Washington 15. .septembra 111 popisuje okolšei-|ne, ki so obdajale HI Ltx'jevo nuernbersko izjavo. Višek vojne nevarnosti v Evropi je bil 27. septembra. Istega dne je Neville Chamberlain ! v poslanski zbornici rekel, da je Hitlerjevo stališče "nespametno" ter da boste Anglija 111 Rusija šli Franciji na po moč, ako bo šla Čehoslovaški na pomoč. Na tisoče žena in o-trok je bežalo iz Londona. V Hyde parku so kopali nove za-kope. Kot izgleda, je pa Hitler a-strologov nasvet vzel dobesedno ter se je odločil, da se po-služi sreče, ki mu napoveduje jo zvezde. Naslednjega dne je Hitler prejel iz vseh delov sveta in tudi od predsednika 1". D. Roosevelta poziv, da je bolj popustljiv proti Čehoslovaški, toda je zaupa! v zvezde in v svojih zahtevah ni hotel popustiti. ničesar. V Monakovo je povabil Chamberlaina, Daia-jdiera in Mussolinija, da ?e ž 1 njim natančno dogovore o pogojih njegovega načrta. JAPONSKA ŽELI ! ZAVLADATI VSEJ AZIJI Svetu je naznanila, da ne trpi zapadnih kolonij. Mančukuo in Kitajska predmet za pogajanja. TOKIO, Japonska, 2. nov — Japonska je mogočno naznanila svetu, da ho postavila politični in gospodarski blok japonskega cesarstva, Mančukna in Kitajske, da izpelje svojo 4 Iv' tajsko. V svoji izjavi pa .Japonska še pušča odprta vrata za mir s Kitajsko, ako se hoče Kitajska pridružiti Japonski za no vi reo v Aziji. Izjava japonske vlade izraža svojo hvaležnost, ki ž njj ••-iinpatizirajo, zlasti Nemčiji in Italiji i m japonskim zaveznicam proti komunistom. Drugih zapadnih držav Japonska v svoji izjavi ne omenja. ! Izjava je bila objavljena n«*' narodni praznik v spomin na »esarja Meidžija, deda cesarja Hirohita in katerega smatrajo za ustanovitelja moderne japonske. ; Ce-ar Meidži je bil rojen 3. novembra, 1852 in je vladal od leta 3867 do svoje smrti leta 11)12. Za Časa njegove via de ji! Japonska postala iz ne-znantne države velesila. Se predno je bila objavljena ) vladna izjava, je nek zastoj) pik vnanjega urada izjavil, da i Japonska ne more trpeti v A-jziji in Afriki kolonij zapadnih držav. i Japonsko časopisje zelo o-stro piše proti Angliji, Franciji in Združenim državam hi najbrže zaradi tega, ker Japonska namerava prekiniti diplomatske zveze s temi državami in hoče najprej na to pripra viti svoj narod. VKKATKEM SE BOSTA SESTALA H. BENNET IN HOMER MARTIN WASHINGTON, D. C., 2. nov. — Izvršilni odbor United Automobile Workers je začel tukaj zborovati in bo skušal ugladiti pot, vodečo k sporazumu s Ford Motor Company. Ford je znan kot odločen nasprotnik vsake unije (z izjemo kompa-nijske , toda prejšnji mesec je začel nekoliko popuščati. United Automobile Workers MOŽA MLADE NEVESTE SO ARETIRALI Miado ženo bodo poslali v zavetišče, on bo pa najbrže dobil dosmrt- • v no jeco. PRF}ST(>N B lrKc zastopai u^j0 Homer <*>. I dno naraščalo, namesto da bi Martin i Na sodišču je rekla Rosie'se manjšalo. - V newyorskn Martin pravi, da bo zalite-da lu rada sla v zavetišče. »državi je najmanj pol milijo val 2a delavce minimalno pia- — Ah hoees živeti s tem mo- na mladih ljudi, — je rekel, — ftf> 65 cento.v na uro jžem (Tackettoin) - jo je ki ne morejo dobiti dela zara- j v Fordovih tovarnah je za-v p rasa I sodnik. - oi nepraktične Wagnerjevr poslellih vsega skupaj mo.000 Rosie je najprej pogledala jpostave. [delavcev. Ce se posreči CIO svojo mater, nato pa odkima- Njegov protikandidat - so spraviti lo armado delavcev la. _______nator Wagner — mu je odvr- * "" 1 nil: ! — Delavci v tej veliki drža-[vi so bili dovolj pametni, da niso in ne bodo poverili svoje mis]i? ja bo Ford sprejei nj0_ usode svojim sovražnikom. !gove zai,teve> je Martin sme e Republikanci so storili vse, ^dvriiil: — Bolje je, da vprašate Forda. KANDIDAT NAPADAM^?. in f1' WArNrp IFVn .praviti forda, da bo priznal d- wjnijo. Fordove tovarne so edi POSTAVO j ne avtne tovarne, ki še nimajo i z UAW pogodbe. | Vsega skupaj ima Ford nad John Lord O'Brian, ki kan- oqoo tovarn Po vseh delih de- didira na republikanskemu ti- žeIc Zaenkrat bo unija pred- ketu za newyorskega senator-1 ,agalaj naj pla5a delavcem po NEUPRAVIČEN STRAH PRED SRČNO KAPJO SAMOMOR J7-LETNECA 77letni Harry. Smith, stanu-'joč v gorujein delu New Torka, je bil že dolgo bolan. Po j šestih mesecih je včeraj prvič •stopil iz hiše. Sel je v stranišče j na postaji pod ulične železnice 'ju se ustrelil. Z LASTAVKAMI SE JE ODPRAVIL COLUMBUS, Ohio, 2. nov. — Ko je priti-uilo hladnejše vreme in jšo se poslovile lastovke, se je poslovil z doma tudi Hletni Albert Heise. Mati je prinesla na policijo košček papirja, na katerem je bilo zapisano: — Mati, odpravil sem se proti jugu. Vrnil se bom spomladi, ko bo gorkeje. PHILADELPHIA, Pa., 2. nov. Dr. Paul D. White, prole, sor medicine na Harvard univerzi je predaval danes o osebah, ki se domišljajo, da so bolne na srcu in da jih bo zadela srčna kap. — Domišljija igra veliko vlogo in je včasi lahko usodna. V splošnem se pa srčne bolezni ni bati. Najbolje je, če človek pozabi nanjo. Nešteti, ljudi, ki so imeli srčno bolezen, je umrlo za drugimi boie- fpod svoje okrilje, bo to največji uspeh, kar sta jih Lewis in Homer Martin dosegla. Ko so vprašali Martina, če kar so mogli, da bi ne dobile napredne ideje prilike za razvoj. STAVKA PRODAJALCEV KONČANA SAN FRANCISCO, OaL, 2. nov. Danes so bile odprte tukaj vse trgovine, kajti 3,o(K) prodajalcev, ki so o-eni tednov stavkali, se je vrnilo na delo. Njihova zmaga pa ni bila pc- zi^ni. Bolezni srca dostikrat ; polna. Gospodarji namreč niso narava sama popravi oziroma priznali unije, pač so pa povi-odpravi. šali prodajalcem tedensko pia- Žnačilna je bila tudi izjava eo za dva dolarjai dr. Alfreda W. Adsona z Ma-; _ . ^ ___ dje, ki imajo visoka čela, naj NOVA DELAVSKA POSTAVA si nikdar ne domišljajo, da je visoko čelo znamenje velike inteligence. Marsikdo, ki iniar visoko čelo, je lahko prepričan, da je z ujegovo glavo nekaj na robe. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" slo vaški mesta Bratislava, Nitra, Lučenec in Kaša 1 oda Nemčija je držala svojo besedo samo glede Bratislave in Nitre. Mesti Kašo, ki ima samo 20 odstotkov madžarskega prebivalstva, okolica pa samo 10 odstotkov in Lucenec s 25 odstotki Madžarov je dobila Madžarska. BELGIJA BO OBDRŽALA KOLONIJE BRUSELJ, Belgija, l. nov. — Belgija je z odločnim "ne" zavrnila vsak predlog, da bi VELIKANSKE IZGUBE OB EBRD HKNDAYE, Francija, 2. novembra. — Po fašističnih zatrdilih so boji na fronti ob Ebru, ki so se ipričeli 25. julija, zahtevali uied fašisti in republikanci nad 130,000 izgub. Med temi so všteti mrtvi, ranjeni in pogrešani. Te izgube so dvakrat tolike kot v bitki za Ternel, ki je bila največja bitka v španski državljanski vojni. Ker pa imajo fašisti premoč v zraku, so republikanske izgube mnogo večje od fašističnih. Fašisti poročajo, da se njihovo prodiranje nadaljuje pod , ,.Xrn, .XT . ... , .'osebnim vodstvom gen. Fran- LUN DUN, Anglija, 1. nov — * Danes je bila po vsej Angliji j 0 ^ » uveljavljena nova delavska po-i iMr. ~ . orrvI - stava. Ženske in mladoletni,' ANGLEŽI ZASEDLI zaposleni v tovarnah, ne sme- JAFO jo delati več kot oseminštiride-J iiiVDTrr, * i c^, , .. , 4 . , .JHKUZALEM, Palestina, 1. set ur na teden. , .' - , v, __^ |____novembra. — Angleško voja- iriA 1E MAČn U ft?StV° Je J?revzek> upravo Jafe, IliLU JE NAoLL f nutil kjer so imeli arabski teroristi 'dolgo časa svoj glavni stan za LINCOLN, Kans., 1. nov. — svoje delovanje v južni Pale- V ANGLIJI Huda bolečina v nogi je napo- stini. V Jafi so se pričeli prvi Nemčija odstopila kako kolo-jtila C. H. Walters a k zdrav ni izgredi že leta 1930 in so se nijo. . ku. X-ray slika je pokazala .nadaljevali do zadnjega časa. dolgo iglo v bližini kosti. Wa1-1 Sinoči ob pol enajstih je 1800 tersa so operirali. Igla je bila l vojakov obkolilo mesto in se je r»£ilr/\l ltr* Trlinrio i n wiot-i w —^ X«]«. ^ J LI* _ 3 i • Kolonijalni minister Alber de Vleeschauwer je rekel: — '4 Belgijskega Konga nismo u-kradli in nikdo ga nam ne bo ukradel. Belgijski Kongo . bo ostal belgijski." nekoliko skrivljena in rjavi-časta. Walter se ne spominja, kdaj in kako se mu je zapičiiu v nogo. pričela preiskala od hiše do hiše. V pristanišča so patralira-li motorni čolni, da uporniki niso mogli pobegniti po vodL • _ _ "GLAS HA B O D A"—New York "GLAS NARODA 99 ami Published tor nnunomi company (A Corpora tU*) I. Lapetia, See. of mbcrrm officers: NEW YORK, H. X. 45th Year I81DID T DAT KZUFPT 8UNDAI8 AND HOLUMI8 IdreitlMMt on Agreement ts celo 1* la Ku Ba pol 1« hMrtk to vel J* Itat m Aserl ude ••••tt ••••••!• Mi •••••• Iko fS.'JO tl-Y> Za New York u Zri pol leta ..... Za inozemstvo • Za pol leta ..... celo leto . . celo leto • • $7 00 ta.ro t7.,w •3-50 Hntoaiirlplin Yearly 8 NABQDA" IBBAJA TAAKI DAN PRAZNIKOV IZVZICMfil NBDELJ TN "CLLAfl NARODA". 11« NRW YORK, N. 1. HITLER SNUBI FRANCIJO Ko se je prejšnji' teden vrnil iz Berlina Andre Francois Poncet, ki je bil poslanik v Berlinu, še predno je Hitler prišel do vlade, je prinesel s seboj v Pariz Hitlerjev predlog za ne-n&padalno pogodbo s Francijo, kakoršno sta podpisala v Mo-nakovejn Hitler in Chamberlain. Skupno s tem predlogom je je Hitler ponudil Franciji, da se med obema državama pricno pogajanja za razorožitev. " Francois - Poncet je bil imenovan za poslanika v Rimu in odkar je v Parizu, je imel te dni priložnost obiskati vnanjt Sa ministra Georgesa Bonneta, da mu je mogel izročiti Hitlerjeve predloge. Ob istem času je Bonnet tudi sprejel bivšega poslanika v Moskvi Rdberta Coiilondra, ki je bil imenovan s* poslanika v Berliuu. Za sedaj pa ostanejo Hitlerjevi predlogi še tajni in ne ]/jdo objavljeni prej, dokler ne bo o njih razpravljal kabinet. Političnim krogom pa je bilo znano, da sta od časa, ko je prišlo do monakovskega sgorazuma, tako francoski ministrski predsednik Edouardo Daladier, kot Hitler razmišljevala o tem, da bi prišlo do kake prijateljske pogodbe med Fran cijo in Nemcijo- Ako pride do take pogodbe, tedaj bo vstavljeno oboroževanje, ki uničuje vsako državo. Iz Hitlerjevega predloga pa je tudi razvidno, da je Nemčija prišla do konca v svojem oboroževanju in da jo izdatki že duše. Zadnjih pet Jet je bilo vse žrtvovano za orožje, sedaj pa se je Hitier prepričal, da mora biti temu enkrat konec. Italija je v istem, ako ne še sla"bšein položaju, kot je Nemčija. Zato je sedaj primeren čas, da pride do premirja v oboroževanju. Pa četudi pride samo do začasnega premirja, je mnogo boljše, kot pa kupičiti orožje, rušiti trgovino in ogrožati življenje in svobodo narodov. Iz Pariza pride poročilo, da francoska diplomatska kampanja za splošno poravnavo z Nemčijo in Italijo je imela prvi uspeh, ko je Italija imenovala novega poslanika v'Parizu. Novi poslanik je Rafael GuarigLia, ki je bil nekoč konzul v Parizu. Že nekaj let Italija v Pariau ni imela svojega poslanika, kakor tudi ne Francija v Rimu. pošfljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU i T ITALIJO » « Ui ...*.........Dta- M® « 8 00 ••• • t«• • • • • t 7-20 ......»•»••» $11 AS ............ Din. •«••••••••• • Wm. Za $ 0.83 • 12.28 f 29 JO t 87 j08 8112JJ0 818780 «,tMn. • • •«* •« Lir 100 Ur 200 Ur 800 Ur 1088 Ur 8008 Ur 8000 KRR SR GRNR SRDAJ HITRO MSVJAJO BO NAVRORNR CRN« POOVRfRNR SPRRMRKBI GORI Al A DOLI \nplmfi\m v ameriških dolarjih * Jp^pt COMPANY trn* Domovina 1908—1938. Nisem prijatelj raznih obletnic in spominskih /proslav in sicer samo zbto ne, ker He mi zde kakor pogrebečina v naši vati. Dober je bil — pokopali smo ga, zdaj pa tolažimo lačno in žejno žalost. Amipak ni bilo to glavno, ki mi je omrzilo taka proslavja. Bila so zavarovalno potlporn-a drušfcva, ki niso drugega delala detet, dvafeek ali trideset let, kakor (»obirala atssesmente, vaprejemala in me^tiala člane in voiiila zapisnik o tistem 4'»bratstvu,' * o katerem se tolikokrat sliši na naših sejah. Potem sem pa čffcal slavosjpeve in imena, kar vise skupaj ne pomeni nic. Vse to preveč spominja na tistega clevelandfekega rojaka, ki si je za eem že slišala, take pa še ne kot si jo zadnjič zapisal, namreč, da se ženske zato po modi no Pa jo ima na prodaj. da bi možkim u^jale. Ja. da jo ima, me»mla za osemnajst tisoč. Vredna bi bila okoli O, moda je postranska stvar. Je pač tako na svetu, da nas naj bo noda taka ali ta^a! /v • • i ... . Sedaj na pri mer nosimo Orga-ntziral naj bi se centra-' ,. , ,, . . . . „ „ ____majčkene klobučke, ki bi dvanajst in te se bo težko do- bilo. zakaj tisti okraj izumira,r^ ime«, pa to se pravi: gre nazaj in ne; na prt j. len odbor, sestoječ iz vseh new- 7 krili glave ne po vorških društev, ki bi prevzeli "."VT"" " / - to zgradbo. J. dnota bi obdr-!^traneh SO Jna,° P^frknjein, žala posojilo recimo po kakei^Z pa aiesKO . - , 4 -t, ,. , i i |oko. No, in kaj"* —u- 1—* tri od »>to. Tudi drugod ne do-!, J bi več na dobre papirje rr» , . „ T . ' • /ja nami ste oezijau v pra fo bi sc zmoglo in zraven i p Moški bezljati- za nami. Za nami ste bezljali ku, pesmi, v ljubezni do vsega, | mogoč, še po par tisoč na leto, i da,Vnih ko. «mo nosile 1 rinke v nosil ter imele kvečje ne je namreč mešan zbor in človeku -se kar dobro zdi, ko vidi, da se vsaj nekateri ramed tukaj rojenih vrte v slovenkkenn krožku. Vapored je bil dokaj pester in slišal sem od prelepih narodnih pesmi do težkih umetnih talko dobro peto in izvajano kalcor je bilo sploh mo- coče v tiistiih prostorih. • --i • ___^^ , . w '.lih daje naroetno t>rce. vse to Z Domovino se v New Yorku je važno, zalkaj dokler bo na-identificim tudi znani sloven |iod za svojimi kuliunnhiH u«ta->4ki operni in koncertni pevec novami, je gotovo, da bodo ži-Mr. Sabelj, ki je nastopil sam j vele. Nedeljska vdeležba bi bi-e tremi pesmimi. Tremi — .la prvoljna celo za Cleveland, pravim, — bilo jih je šest iai ki govori o štiridesetih ali pet-še več, zakaj ljudje ga niso pu- desetih tisoč našega naroda, ne *tiii z odra. Užival sem, ko pa o kakih dveh tisočih, kot fcem slišal zopet neikaj sloven-1 jih premoremo v New Yorku. skih pe^mi petih tako, kakor * , morajo biiti in tnofelil sean pri L < e z vsem zadovoljen, tem: ka'ko je to napak, ete ne KaF f ^ bOT1! ?a pride tako petje vsaj po en- '"? kai' T bll° P° ■krat na leto v vsako našo na>'°lj'- .To J^fostor, katerega seBbino. Na ta način bi 1 jud»"snujemo Slovenski Narodni stfvo »začelo izpoanavaiti gloibje, oin" lepoto naise pesmi, bila bi: kar je naše. T^epo je to, ker je tako neprisiljeno, tako naravno, da bi tega niti opazili ne, ko bi ne pisal tukaj o tem. Ne i-mem bi ne morem pozabiti tudi temelja, ki omogoču-je. da more živeti kulturno društvo v New Yorku celih trideset let. In ta temelj je — narod. Toliko našega naroda ničeln videl še na nobeni podobni prireditvi. Ne samo, da ga nisttni videl, tudi« poznal ga niiSOTn od te strani. Temelj naš — uaš narod v New Yorku je zdrav, pripravljen, da žrtvuje in odgovarja na vse vtripe, ki s čimur bi se odplačala glavnica. Mislimi, da bi v petrli letih plačali lahko vse. Držati tako, kakor je do zdaj, >vske zbore in za vse tiste, domače pesmi žejne duše, katerih je v Ameriki — kaj bi rekel? Toliko, kolikor je naših ljudi. Mislil sem tudi tole: od časa do čaisa prirt'jajo društva razne proslave in obletnice. In mesto da bi dobili medke dobrega pevca pa najemajo in kličejo 4 4 Špik a rje", da se potem napenjajo na odru s frazami 44oaiše dobre' matere." Kaj Ibi ne bilo stokrat lepše in pomembnejše, ko bi prišli na proslavo naši znani solisti, kakor je Šiibelj v New Yorku ali Mi&s Perdamova iz Clevelanda, da omenjam samo dva? Na koncertu je sodelovalo znano pevsko društvo 44Slovan'*, tudi iz New Yoilka'. Slovan je znan moški pevski zbor, ki smo ga imeli priliko slišati večkrat na radio. In bilo je še tretje pevsko dnufitvo 14 Naprej" iz Forest Cfrtv, Pa., ki se 'je vdeležik) prosi avja v polnem številu. Imeli so najet velikanski "tras," ki jih je 5*vesto čakal na ulici, da jih povrne .svojemu domačemu mestu. Precej močatn zJbor je to, le škoda, Ida se v javnosti malo Sliši o nj«ni. Sodeloval je tudi marljivi tamburački zbor, ki nam je za- zagorimo samega navdušenja, nekaj prav lepih, dragic se pa koljemo za pre-' V New Yorku imlaimo tri kul-"e ^a«1* prena- j turna društva, to so: Domovi-sato življenjski kri*, se nam' -Slovan in TanKburaški zbor kmalu vse rassdere. In še več: ^ ^ ^ ^ ^ ^lo, da via, nekaj mlalenko^tnih zamer, pa da med njimi tako dobro raz-paidia po aanauem receptu; ka-'merje. Jaz sem bil navajen vi-mor je slo tele, pa naj gre se deti po drugih naselbinah to-krava Naj pade vse, samo da iiko nasprotja, da na kako ima zadoščenje užaljeno čast, skupno delo ni na društveno sejo. Je več velfflrih in važnih stvari, eastran katerih bi bilo potreb-, no, da se snidemo. Ka jne, da ne borno pohabili? Dolžni smo storiti to sebi, svoji organizaciji in svojemu narodu. In kar je dolžnost, to stori New Yoric vselej — pa tudi malo več. a to jnamemje, aajenasettuna ta- r**»ti <ž njimr s»kupen konoerife še veliko vrsto let. Tista, Mr. UOKDON MCI Jko mlačna ali pa ima tako moc- v kaki velikir koncertni dvora-jagraklba, koder je zdaj narodniiB. R. 1, Beamsville, *lne ljudi. ni v srwvln-iium d^lrr m'pntn —U/wn noi TT nada. ni v spodnjem delti meeta —'dom, naj ee preuredi V dru- nada. Od začudenja vam je pohajala sapa, ko ste na i pred dvajsetimi leti videli poleti polc-j vode v dolgih, na jarde širokih kopalnih oblekah, in od začudenja vam je letošnje poletje pohajala sapa, ko smo imele pri kopanju komaj štiri ped i prosojne Žide na sebi. Ko je bila moda dolgih kril, ste kar trepetali, ko smo. stopajoč preko luže ali kake druge zapreke, dvignile ta ženski zastor za par inč, in je vam, dedci presneti, odleglo, ko smo začele nositi oblačilo, ki naui je segalo do kolen. Niste se nas naveličali, ko smo si začele striči lase in se po moško česati. Divili ste se nam, ko nam je moda rekla, da moramo biti suhe kakor trli-ce, in ne morete nas prehvali-ti sedaj, ko pravi moda, da malo obilnosti lepemu dekletu prav nič ne škodi. Začudeno ste nas gledali, ko smo si začele barvati ustnico ter nohte na rokah in na nogah. Toda to začudenje se je kmalu izpremenilo v oboževanje. Noreli ^te za nami, ko smo bile od glave do nog zakrite in povite z debelimi kučemajka-mi in z debelimi batirankami. In bezljali boste za nami ko bo moda zapovedala, naj hodimo po cestah tako, kakor nas je Bog ustvaril. Upam, da ni več daleč tisti dan. Tako je zaključila pismo rojakinja. Dvakrat ali trikrat sem ga prečital in slednjič vzkliknil: — Saj ima nemara prav! GLAS' NA: 10 I> A''-^New York Thursday, November 3, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ■m-1«,- Iz slovenskih naselbin IZ ZAPADNE PENNSYLVANIJE Malokdaj je bilo pred r jih je pred sedanjimi. [owi»«nd plan, 30 dolarjev ■ak eetrttk za o^arele ljudi, few Deal, za in proti; fašizem |i kotiran tzt m, CIO in AFL*. In tara republikanska1 .pošast je "»pel pričela vzdigovati svojo |ohlepno glavo. Vzrck tih zmed je treba go-|)vo pripisovati, poleg drugih irokov, v veliki mtri današ-[ji administraciji, ki je sicer sbudila ljudsko zaves t, ki pa I ki juto vsema prizadevanju in lobri volji, ni dosegla uspehov, h koranih *e je od nje priča-!ovalo. Vzroki tega neutepeha o zopet rasi Leni. Poleg na-Iprotovanja velekajpitala, reak-ije in nezadost. sodelovanja |irših ljudskih mas moramo Priznati, da je tudi admini-tradija napravila mansikate-> naipako. Toda kido bi jili j: Political Advertisement ne naredil v podotanem položaju? Ni «amre£ taka enostavno najti poti i t izpremenjenih go-pcdaiskih razmer brez korenitega očiščenja vsega, kar je toletja veljak* kot privilegij obstoječega rekla. Toda kljub vsem napa!kam in delnemu ne uspehu .ssdamjrh po-iskunov, moramo priznati, da je sedanja demokrat'i«na administracija pokazala več dobre volje in napravila več dobrega za Hplošno-t, (kakor bi mogli pričakovati od katerekoli republikanske adm in i strne i je, pa č< se tega ljudstvo zaveda ali ne HOV A. NORSTED Prav z veseljem priporočamo našega dobrega prijatelja, iov-a A. Norsted-a, ki živi na |Sveleth, Minn. On kandidra za okojnega Antona Grizol-da, ki je oolgo let živel na Chisholmu. Govoril bo po radio na Vir-[ginia in Hibbing postajah v j ponedeljek, dne 7. nov. ob 5.— j. 15 popoldne. Prijatelji na Chisholm, Minn. De.hfcvo je, da v k ljub temu, d<4 je na'1 milijone ljudi brez dela, ter da si morajo niarsi-čemu odreči, dobesedno ne strada nikdo. Toda ni bilo vedno tako. Bili so časi, ko je veliki republikanec Hoover pridigoval, da je prosperiteta- že za vogalom, peimisylvanslki kozaki" — vklenjene štrajkarje privezala k ropom Bvojih konj in jih v galcupu tirala v aagjore. Le nekaj let nazaj, pod vla--do governerja Pinchota, se je piipetilo, da so prišli kompa-nijski birič-i na iprivaitini doni nekega mirnega štrajkarja in ga tam do smrti potočkli, ter so v sled vpliva- mogočne Pi ttsburgh Coal Co., bili oproščeni vsake katzni. Visled splošnega javnega 0-gončenja se je državna legislature, .pod »pritiskom tedanjega državnega poslanca Mus-mana vendar toli&o zganila, da je sprejela postavo za razpust kompani^jke policije. Toda 'tedanji go verne r, veliki republikanski governer Pimchot, je to postavo je vsled prizadevanja govennerja Earle-a sedaj ena prvih, kar se tiče postav v dobrobit delavstva. Žalibcg, pa cA>«toja nevarnost, da vse te pridobitve zopet izgubimo. Sodnik državnega vrhovnega sodišča Jannefe je kandidat republikanske stranke za mesto governerja. On je do skra jnosti zagrizen nazadnjak. Že >edaj obeta po shodih, da bo njegovo prvo del1 bi in naipram n kupili i. I GLAS NARODA"\ fc pošiljamo v staro do- j ! movino. Kdor ga ho- 4 S če naročiti za svoje ^ S sorodnike ali prijate-! ljet to lahko stori. — J i Naročnina za s t a r i S I kraj stane $7. — V f ^ (talijo lista ne poši- i t "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.. " V Ck velandu je premium I v Glenville bolmiišnici John Božič, star 58 let. Doma je bil iz vasi Može pri Brežah na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ajmeriko pred 31 leti. t Po dolgi in mučni bolezni je umrla* v Bradley, III., Frančiška Levstik, roj. Vesel. Pokojna je bila rojena v v ate i Globe j pri Sodražici. t V Moon Run, Pa., so našli milega v (postelji Johna Su-hadolnika. Sfar je bil 60 let in doma iz Sebačev pri Borovnici. V Clevclandu zapušča brata t V Rock Springs, Wvo., je umrl Jakob Mrak v visoki starosti 93 leit. Doma je bil z Ži-rovskega vrh'a ipri Gorenji vaisi in v Ameriki je živel 26 let. V Ameriki zapušča dva sinova. Štiri hčere in večje število vnukov ter pra^ukov. VOLITVE V NEW YORKU :: Political Aelvertisenient : L amo. Samogolten najemnik, i Poisestntca Marija Vinko je najela za delo .na pol.ju delavko A110 Mesaričevo iz 'Dražencev. Pri hiti posestnici pa je bil kot delavec tudi že najet Štefan Hoivat. Ker je mislil, da bo s tem prikrajšan pri zaipasle-nju in pri zaslužku, se je nad Mesaričevo hotel maščevati. Zaprl jo je v klet in jo tam toliko časa pretripal, ela je uboga delavka omedlela. Pozneje so jo našli elomači, jo »spravili v posteljo, a po par dnevih, ker se njeno stanje ni ^boljšalo, so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Volitve so preet vratmi. Meel kandidati za U. S. senatorja je poznani nekdanji Izšeljeniški 'komisar na Ellis Islandu g. iEelvard F. Corsi« in sedanji Deputy Commissioner of Welfare Depart men ta v New Yor-ku, i Ime izseljenskega komisarja Corsi-a je poznano med našim inaroeloni iz časa ko je bil ekse-jkutivni uradnik bJtriea iSama •na Otoku solza'' ali Ellis Island. v newyorskem pristanišču, in skozi katerega rutine je moral vsakteri od nas zadnjiI. 35 let. G. Corsi se je dobro po kazal kot izseljenski komisar s j svojo veliko človekoljubnostjo 'in znešenostjo napram novodo-šlecein, a posebno še tistim, ki so imeli kake težave ob priho-!dbico, in resnici 11a ljubo naj bo povedano, da je- g. Co:-si dobro poznal osobine našega e'loveka, saj je po svetovni vojni preživel več časa v našem Primorju, in s tega razlo •ga pot pisani misli, da zasluži da ga naši državljani v N en* j York elržavi izvolijo za senatorja, da bomo imeli -aj enega moža v senatu Zjedinjenih elr-žav v Wasliingtonu, kateremu naiši ljudje ne bo WEST 18th STREET PufeHshiiftg Company NEW YORK, N. Y. VSA NEW YQS.SK A SU) VENSKA DRUŠTVA naj izvolijo po dva zastopnika za skupni sestanek, dno -7. NOVEMBRA v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irvinir Avenue, Brooklyn, N. Y. Kjij je stf>ril Tlmnias E. I»t»m\v v usuiiti lrfiii k«>t i>rusi>ktut on ni loti! rakrtlr»tvo usiK'vu- lo in nifn>sjir «isiK«šiie^a ni l»ilo stor-jfiit'tni v U»m uzini. Mnl iM>titi£muii bosi in raketirji je l*ila tesna zveza, iu ol»oji iiat'li iloWCrk na stritške na-riMla. IH'woy j«> mlad. neustrašen in litike. Kot glanii pomožni /.vezni pravilnik jr voilil l»e\ve.v u>q>ešiio lM>rl>o proti zhičiiiu t»»r |»olt>K drugih tudi oI>s«nUm> noturičueipi ^aneste^ja \Vax-»y (JordoiiH. Ko je I »i i iioseliu' prosekutur, je razbil ogromne zveze zlui'iut'ev, ki 9>o |»režali na narod. 1h>scki'I jv, da bta kot uradnika resijoiirala ixditika Al MariiiHli in Charlie SekueiUer. Kot okrajni pravilnik newyorake^a okraja je | k »metel i. nezmožnimi in |n»- litieniuii ljnl»ljeini. Izliral si je uov in zmožen štab na |H»dlatfi zaslug t»r vodil Itorbu proti zločinu na širši fru'i ti. Vse to je utuogočila l>e\veyu mladostna žilaovst. ]M»gumuost, neodvisui»s?? preilvsem i»a njegova administrativna K»'iiijalyj>st. Thomas K. Dewey je bil rojen leta UaKJ v Owosstf, Mieli. Kot deček je oil zaposlen pri nekem mestnem časopisu. Za vršil je svojo izobrazbo ter prišel v N'ew York, kjer je Stopil v javuo slu-t bo. Zločiuei se boje l*eweya, to pametuo in previdno • izbral svoje i m »močnike na podlagi zaslug ter bo nadzoroval nji-bovo delo. l»e\veyeva karijera ^a je spravila v tesen stik z ameriškimi državljani, ki so prišli iz vseh evropskih dežel. On |K»zna njihove težnje. <>n «-eni, kar doseuli v svoji novi domovini ter pozdravlja njihovo veliko vlogo, ko l»o toni svojih glasovnic prevzamajo nase odgovornost vlade. ilewey se je usi»ešuo l»oril proti zločinu iu H' je izkazal tudi kot izboreu administrator. Istotako usjiešeu bo j»a tudi kot goveruer. Njegova žilavost. njegova pocumnost in njegova neodvi. .snost l)do služile na riniti v vseh o-krajih ne\vyorške ilržave. Kandidati, ki kandidirajo z Dewey-em. so vsi jami služabniki iste žilavo, sti. |N»uuma iu neodvisnosti. Eden med njimi, Eihv^rd F. (,'orsi. je mož, na 3-gar bivšo javno služlto je vsak državljan lahko ponosen. Njegov maternl jezik mu je še vedu«» drag. Ljudje v netv-yorski državi }N>trebnjejo zmožnosti tudi teh mož. Izvolite DEWEYA ( za governerja moža, ki izvrši. Cesar se um —- i Oso je pogoltnila. Uradnica Burze dela v Sarajevu Ankica \rildek se je te dni sprehajala po bližnjem Trebo-viču. Kupila je pol kilograma ^rotadja, ki ^ra je počasi jedla med potjo. • Naenkrat je strašno vzkliknila ter se zgrudila. Ljudje so mislili, da se je zastrupila ter so poklicali policijo, ki je Mildekovo prepeljala v bolnišnico. Tam je ostala n-egibna vbo noč. Šele drugega dne se je osvestila ter je povedala, da je z growl j eon po-goKnila nekaj takega, kar jo je strašno .pičilo. Zdravniki so ingotovili. da je Milctekova z srrossdjeni (pogoltnila žifvo oso, 'ki jo je v želodcu pičila, nato pa poginila. Mikielcovi ■so takoj otrpnili xivci, da t^e ni mogli' niti gnni-ti. niti »pregovo-liti. Njono stanj- je sedaj že boljše. "G I. A S NAEOD A**—New Tor* Thursday, November 3, 1938 StiOVENE (YUGOSLAV) DAILY V STRAHU PRED VOJNO ROMAN IZ ŽIVLJENJA . ZA "GMLAS NARODA" PRIREDIL I. H. ttj Werner eedaj pogleda srgnoro Katarino in naenkrat ga' ^*tr<>ie nek čuden o4x*utek — signoriue oči, to so vendar iste i oči, ki »o ga ravno gledale i« obraiza dame. Tako fo si bile| podobne ix> obliki, barvi in izrazu, da se kar čudi. Čudno j se nra zdi, da ima Dagmar Strasser iste oči kot nekdanja mar-j tiza Corksirteliijeva. Pa tudi drugače -e mu edi vse tuje na obrazu in značaju i njegove mlede gospodarice. Vedno od .strani pogledmje pro-j ti njej. Pa tudi ooa-zi na njenem Obrazu slične poteze z Ru-| dolfom Strasfterjem. Ako ne hi imela te družinske podobnosti, tedaj bi bilo njegovo začudenje tem večje. Tako skufta prigovarjati, da >e je Dagmar Stresser pač zelo iapre-meniJa in da nikdar ni imela oči svoje matere. Signora Katarina vpraša, katere sobe so za njo pripravljene. "Po dolgi vožnji se mora ve nekoliko očistiti,* * pravi signora Katarina. ilZa tebe, draga Dagmar, sem uredila sdbe tvoje matere, ,, . --aj veš, kje so/' pravi teta Brigita. *se Je V. la kr,za meti Nemčijo in Celioslovaško svojemu višku, so v Z l,jubcKnivim natemehom odgovori Elena: I racmh V3e Post»je poduiične železnice v zaklonišča za civilno' prebivalstvo. "O, draga teta, kaj misliš — vse sem pozabila iz ^»jiii — ____________ otroških let. ISaj veš, da sem bila štirinajst let iz očetove' - * ™ hiše, to je dolg vas, ako pade v razvoj človeka. Saj na.tu Dagmar z njegovo ženo prav nič ne razume., -markiza" ven- i mctetowna X Y M vs" Au^ri^ po^ de! Londonu i'zpre Katarine, „a ^ d. 1. £ • 1 , ' , *lzim TPhvi- Prav nif- več m ne bom delala neumnih misli, i sta Jamestown« » npilr n^nnvurUn ^h/.,, t. rt, lv.____„ ------: .. ... .v . . •J-amescowna. svojem razočaranju sem vaju pustila1 ločila od nje niti za mlinu t o Teto Brigito obide nek nenavaden občuUk. Dagmarine Pojdita z menoj, v b«*sede se ji zde tako nepristne — lasžnjive — da postim? zelo *tati v veži. • fV P^igmar ,iatt?ila Saj je Egon Brigita gre v svojo ^bo poleg obednice in za njo Hrm-ni Kiiinoifu pisal, da se Dagmar s svojo teto prav nič ne razume Falkner in njegov fin. " j ill da mora zaradi tega. od nje in v kako drugo okolico. Se-' Navzlic temu, r|a se ne morejo preeuditi nad "Da«niari I Z' Vn . K?,ko Ilaj to *Pravi v soglasje? Dobra no" veliko premer.»bo, nikomur ne pride noben ositregKc vsem več kakor 8 ur vec' ko 40 ur|ke in Frank ie Smoltz r svojim ,Bn-lta m pokliče slugo, katere- delavcev im farmarjev. Vsiliti na tl ter jim plačati .po na- j orkestrom. uKa^e, da oben,.a damama Dokaze ninne aniho »__i • či-tn h« .4- t btznivo obnašanje mlade dame. ki ni rekla še niti besede o »mrti svojega očeta, ji zadrži sapo. Pričakovala je, da se bo Dagmar razjokala na njenih prsih in bo pri njej iskala tolažbe nad izgubo svojega nekdaj tako ljubljenega očeta.' Jn pod vplivom teh občutkov pravi Brigita tiho. i Gotovo si zelt žalostna, Dagmar, da nisi prišla pravočasno, tla bi mogla biti pri pogrebu svojega očeta." Elma se sili k žalostnemu dbraizu. "O, da, u'bogi oče!" pravi % lažnjivimi občutkom. Gn po Brigito oblije kurja polt. Te besede zvene tako .VoiUei dižave New York feo-brt^bmno in brez w.akega ebčutka. Deginar prej ni nifelar do imeli priliko ob prihodnjih UidUa svojega očeta "oče," temveč vedno papa. Kako volitvah izboljšati ali pa po a, soglasje tedaj pri besedi "oče." Rudolf Strasser je sicer slabšati koiist.ltučijo 4-žavc, i21 T " n0"'° kvf prf> je b:i Ker so imeli republikanci ve- »Tfna tlkft«^ Urrr gOV™U ° kaki krivici- da njV-ova ^^ na konvenciji, na kateri to wiJ XT 1 ^ fVOn ° njel"' Weeno -1° izdelovalo te načrte, so a nje,1° 7a CSt f Zdi V storili več sWoega, kakor do- Lotranjosti ravno tako premenjena kot v svoji zunanjosti. brega za nižji razred, to je de- Toda getpa Brigita Be premaga in pokliče slug'^ ...... ' 1 ' - mu ukaže, da oben„a damama pokaže njune eolbe. ,i!S!"šl!,,a,1,,|!BiiS!1,1BBli,S*ii8221,B,K,StiifSB,iBaa,i,Mifi*BBll,,1,*«li52=Ball,B,»«ii B>aiu«ia»»iiiii|II.iar FEK1»0 JU VAN EC ; Zjutraj ........ Slovan.sk«, .. .liO ... .:>» m Gr>cn.i • Y , P" s i opni can. XT v ^ m "" mesta .\ew Yln(>ma' Prav stvar pretresalo na ovojih se-'Gla^te ~ ^ |pet prične 6. novembra, to je Signora Katarin«^ SI vL^ , , 'jah in sklep j« sledeči: j Ta se tiče edi-jna nedeljo od 12. do 1. W>ol- za ^go po stopnicah.j ........ no mesta New Yorka. Mestni:dne. Tako boaiK) zopet imeli priliko slišati naše lepe slovenske melodije na radio. Naj tudi tukaj poročam, kako je ves tukajšnji jugoslovanski narok! navdušen za svojo pesem jn godbo. Ko s? je vršil piknilk junija mcseca v korist radio ure, je bilo čez tisoč dolarjev čistega dolbička in to kljulb tako ,slaibiim delavskim rajzmorom, kakor so sedaj tukaj. Vsa zasluga gre pa po-žrtvovalnemu delaven in predsedniku Mr. Franku Tekovcu. On se veliko trudi za narodno stvar, posebno ria še za našo ntdio uro, torej hvala mu. Dne 6. novemlbra se bo vršil tukaj koncert svetovnoznanih ruskih koizaikov, ki prirejajo koncerte po ccli A'metri(ki in jaz -cm jih slišala že v Ohic.a'gu in jih bom zapet šla poslušat, ker se bo to vršilo pod pokroviteljstvom American Legion v šolskem avditoriju. Priporočam vfeem Jugoslovanom, da se tega koncerta vdeleže. Vrnila se je iz stare domovine dobro poantama Mrs. Smoltz. S -selhorj je prinesla veliko stvari, na jveč suhe robe iz ribniške doline, pitpcev in ribniških piščalki in veliko ženi. ročnih del, prav,u/mejtno narejenih. Jaz bi ji priporočala, da. vse razstavi nekje v n*e»tu. da bi tudi drugi narod videl, kaj znajo v Jugoslaviji. Ptoadrav! Frances Iiukamich. •. " ---J - tuua - UHrV" m ciblika — to je pa čudno. Po krvi gospodična Dagmar1 vendar in v sorodu & signoro Katarino."' . 4'Ne, popolnoma nič! Mogoče pa je 'bila svetloba- v vež? kriva, da so se vam zdele Dagmarine oči tako tuje. Pcšneje si jo ■ bomo natančnejše ogledali Dri boljši fevetlofoi in borao njogoče na njej na^Ii poiznane poteze. V resnici pa mi je *rce težko in re vem, zakaj. Svidenje z Dagmar sem predstavljala vse dragace. Stara, neumna žena sem, tod-' upala sem na staro, iskreno ljubeznivost ,ki je moje samotno anse tolikokrat pogrela. Mesto tega pa je pihal .v mene iz nje pri vsej družabni ljubeznivosti leden mraz. Ne smem pozabiti, da je med ittdaj in sedaj Štirinajst let, tekom katerih bila. pod vplivom 4-lm^£^rkizf.,, Zdi se mi, da je na-vbIhs jamnemn oagotevilu mojega bratranca Egona, da se Glasujte — ne. Načrt .št. 2. Načrt je tako skovan, da ibi se preuredilo volilne dis-trikte in sicer tako, da bi jih razkosali tam, kjer imajo demokrati in delavska stranka svoje zastopnike, ter pomešali v okolico, kjer bi republikanci ob bodočih volitvah z lahkoto zmagali. Glasujte — ne. Načrt st. 3. Potom tega načrta bi se za -300,000,000 dolga naredilo - državi za čiščenje železniških križišč, in železniškim družbam ibi se prihranilo 30 odlst. ali polovico, katero morajo seeiaj plačevati v te svrhe. Glasujte — ne. Načrt št. 5. Ta načrt se tiče racmih racašodi«č in ker bi po načrtu bila odvzeta velika moč Delavskemu odboru in raznim drugim odborom v korist delavstva, in bi tale načrt grozno škodoval delavcu in konsu- merju (delavcu), se priporoča, da vsi glasujete — ne. Načrt št. 7. Načrt bi, če -»prejet, prepovedoval sistem glasovanja? pe> reprezemtačiji glfBOvalcev, kakor je sedaj. Ta je bil tajno skovan od republikancev iz zapadnega New Yor-kia (od naših fantov) ter Ta-maniirstov, ker so hoteli tajno mesetarl'ti v svojo korist. Glasujte — ne. Načrt št. 4. Ntičrt vključuje da se ziflistxjpniki -pobrigajo za v mestu New York. — ves. To so glavni načrti, z mnogimi drugimi načrti, vključe-«'ni s pomočjo večine zagrizenih republikanskih delegatov, in delavci se zavedajo, da n'i niti eden popoln. Todtu Glasu Na je vedmo zajemal za reveže. J roda o naših zaostanJkarjih, Ta je: Saonnel Carlson iz Ja-'sem tudi jaz pogledal na na^- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAUJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE riiiiil Arhunir—-Iti JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški zl>or..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... ..V> ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... 50 I PET K K JEREB: lVlin r..ža . VASILIJ M IRK : Ptxlokiik-a........ ZOUKO PRELOVEC: Ku fautje i>n»ti vusi šli.....2(1 I ju enkrat še ................. Slav« EV: Barčiea: <>j, moj soeel je šov: Kam mi, fantje, d rev t vas poj-demo .......................20 OSKAR D EV: Jšre^-iio. ljubca moja: Ko ptiui-v-a na tuje gre: Soči: Mobiv sem pisemce; Slovo: Je vpihnlln .40 EMIL, ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska...2'» Vso uoe pri potoci ............2« Ju rjeva .......................35 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem ; Zdraviea .........2 • VASILIJ MIRK in A. GKOBM1NG: VetriC; Po gradint ......... IZ STARE ZALOGE pa inia- 1110 šc naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) .50 Orlovske himne (Vodopiver) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ......................................... .36 V pepelnični noči, kantata za sole, zbor in orkester, (Sattner)_____v50 Mladini, pt smi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................6« Dve pesmi. (Prelovec) za moški zbor in solo.................................20 Naši himni, dvoglasno .....................23 Gorski odmevi, (taharnar). II. zvezek, moški zbori .................30 .15 .50 ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambii- raški zbor (Bajuk) ................ Bom šel na phuiince, (Bajuk), podpuri ..................................... ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — ' (Koželjski) ........................... 2__ ZA KLA\TR: Buri pridejo. — Koračnica —......36 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) •Š1 slovenskih uaroditili |M>smi za klavir in z besedilom ........91JI5 Naročilo pošljite na : tt Glas Naroda 316 WEST I8th STREET NEW YORK. N. Y. 99 PISMO TZ KANAiDE. 'Ke r večkrat citamo v našeni bIov in vidian: moja naročnina je potekla. Vse to sem malo u v »zeval, ker naši severni meseci so taiko kratki. Bojim ee, ida ne bo Peter Zgaga* pogledal v protokol in zaoel t svoji koloni pridigati o severnih Slovencih. Zatorej ihitro pošljem tri dolarje naprej, da se bo stvar kako zamečkala, ker ibi rad ne videl, da bi Peter Zgaga1 kaj bpQkal 1» svoji koloni. Boljše bi bilo, da bi sami pi*i-šel sem in 'bi si najbral gradiva tako veliko kolono kot je Ker-žufcova 11'Pod vaško IipoM. Novic je tukaj dosti, pa so nam kar vsakdanje, zato jih dc«tl ne vpoJtevanio; Kar se tiče dela wk i h razmer čo že po volji.. Tukaj v Norandi se tudi gradi nova topilnica. Izgleda, da bo bolj majhna, aii dotbno bo, za nekoliko ljudi bo krirha. M>.l?to se stra^mo širi in kaikor kaže, bo to najlepše mesto severne Kanaide. Naročnik.