Ptuj, 17. novembra 1967 Št. 46 Leto XX izvod 0,50 N din, 50 S din DANES V TEDNIKU: Na drugi strani: Odgovori na vprašanja ljutomerskih odbornikov Na tretji strani: Gostinstvo na ormoškem območju Na četrti strani: Melioracija zemljišč v bistriški občini Na peti strani: Problem ptujskih šol druge stopnje Na šesti strani: Šola danes S konference SZDL v Slovenski Bistrici S seje občlnsl(e skupščine Ljutomer Za in proli integracifi kmetijskih organizacij Več kot štiri ure je pretekli pe- tek v Ljutomeru trajala burna razprava o osnovnem načrtu za izkoriščanje kmetijskega prostora na območju ljutomerske občine, ki ga je občinska skupščina naročila za 4 milijone 300 tisoč starih di- narjev pri ekonomskem centru v Maribotii, ob sodelovanju s kme- tijsko zadrugo Ljutomer in Kri- ževci ter vinogradniško-živinorej- skim kombinatom Ljutomer. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Ljutomer inž. Slavko 2alar je v imenu navedenega sveta predložil občinski skupščini v razpravo in sprejetje navedeni načrt o izkori- ščanju kmetijskega prostora v lju- tomerski občini, ki obsega 300 strani. Odborniki so na račun ela- borata povedali precej pripomb, ker je po njihovem mnenju po- manjkijiv ali pa določene proble- me obravnava in ugotavlja preveč posplošeno, ki pri programiranju nadaljnjega razvoja kmetijstva v ljutcHnerski občini niso posebno pomembni. Milan Babic: Elaborat, ki ga je izdelal ekonomski center v Mari- boru, premalo obravnava zasebni sektor v luči nadaljnjega razvoja kmetijstva. Franček Strakl je obrazložil do- ločeno perspektivnost pK)sameznim kmetijskim panogam proizvodnje, ki so v elaboratu prav tako pre- malo zastopane. Jožko Slavič, republiški posla- nec: Elaborat ekonomskega cen- tra Maribor se predvsem ukvarja z zgodovino našega kmetijstva. Dolgo časa se borimo za kontinui- ran razvoj kmetijstva. Zelo po- membno vprašanje je, da se od- ločimo, v kateri smeri bomo šli naprej in kako izkoriščati naše predele, ki imajo možnosti za mno- go boljšo kmetijsko proizvodnjo. Po razpravi je skupščina spreje- la elaborat z dopolnili, ki v njem niso točno obdelana in zahtevajo ponovno obdelavo. Izredno burna pa je bila nadalj- nja razprava o tistem delu elabo- rata, ki obravnava integracijo kmetijstva v ljutomerski občini. O integraciji v ljutomerski občini smo v našem listu precej pisali, tudi že o raznih interpretacijah branilcev dosedanjih odnosov v ljutomerskem kmetijstvu in nosil- cev novih spremenjenih odnosov, ki bi omogočali enotno kreiranje oziroma enotno kmetijsko politiko v občini. Nekaj povzetkov iz razprave o integraciji kmetijstva RADO PUŠENJAK. republiški poslanec, je spregovoril o koncep- tu integracije kmetijskih organi- zacij ter o razpravi na nedeljski seji zadružnega sveta KZ »»Mursko polje« Križevci, ki je razen disku- sij predstavnikov občinske skup- ščine spregovorila proti integraci- ji kmetijskih organizacij v obči- ni. ANTON SLAVIC. direktor KZ »-Mursko polje«. Križevci: Ne- vzdržno je imenovati zasebni fak- tor, zasebni sektor od nadaljnjega razvoja kmetijstva. KZ -Mursko polje*. Križevci, se v glavnem ba- vi z živinorejo in poljedelstvom. Zato 8 kletjo V2K Ljutomer ni- mamo nič .skupnega oziroma z vi- nogradniško ali sadjarsko proiz- vodnjo. Rezultati poslovanja kaže- jo, da zadruga finančno zelo dobro stoji. Dejstvo je, da kmet do no- vega podjetja nastopa kot stran- ka, kar pa je v zadrugi kot ena- kopraven član povsem drugače (odločanje na delavskih svetih). Da bi se križevska zadruga zdru- žila, bi le 10-odst. lahko sodelo- vala s kombinatom. Mnogokrat uporabljamo ime — enoten kme- tijski prostor, enotna kmetijska politilca. Mislim, da marsikomu ta pojem ni popolnoma jasen, ker la- hko pod neko zaolcroženo celoto FKJjmujemo določeno zaokroženo (Nadaljevanje na 2. strani) Občinska konferenca ZKS Ormož Sklepi in zaključki I>rago Pintarič — zopet sekretar občinskega komiteja ZKS Ormož Ker je že v prejšnji številki Tednika bilo objavljeno poroči- lo s seje občinskega komiteja, razen sestava komiteja, komisij in sklepov, te objavljamo sedaj. V razpravi so diskutanti obrav- navali kmetijska vprašanja, ker so bili problemi kmetijstva glavna točka za razpravo. Posa- mezne diskusije so zelo zanimi- ve za vsakega kmetovalca in občana in jih bomo v krajši ob- liki objavili v nekaj številkah. No\d člani občinskega komi- Ijeja ZKS so: KEUNO NOVAK, dipl. ekonomist, 29 let, FRANCI DEBELJAK, strojni tehnik, 29 let, IVAN VIHER, kmetijski tehnik, 25 let, MARTIN TOP- LAK, uslužbenec, 50 let, LIDI- JA IRGL, dipl. inž. tehnolog, 28 let, MIRKO NOVAK, učitelj, 24 let, MARIJA TOPOLOVEC, uslužbenka, 42 let, MILAN LU- KACEK, strojni inž., 30 let, SILVO PETRAC, učitelj, 27 let, MATIJA KOCIPER, dipl. inž. agronomije, 29 let, in DRAGO PINTARIC, dosedanji sekretar občinskega komiteja, pK>klic — politolog, 36 let. Za sekretarja občinskega ko- miteja je bil ponovno izvoljen DRAGO PINTARIC, dosedanji sekretar občinskega komiteja ZKS Ormož. Člani kontrolne komisije pri občinski konferenci so: Vinko Topolovec (predsednik), Marica Brazda (sekretarka) itd. Za predsednika revizijske komisije je bil izvoljen Boris Polak, za predsednika komisije za orga- nizacijo in razvoj ZK Ivo Rajh, za predsednika komisije za mednarodne ekonomske politič- ne odnose Ivan Zidarič, za predsednika komisije za druž- benoekonomske odnose in eko- nomsko politiko Milan Ritonja in za predsednika komisije za družbenopolitične odnose in idejne politične probleme Rudi Zidarič. Konferenca je ugotovila, da je bilo do sedaj mnogo storjenega na obeh področjih lastništva v kmetijstvu. S spremenjeno zakonodajo in s spremembo politike nadalj- njega razvoja kmetijstva, je po- trebno poiskati nove poti in na- čin za nadaljnjo akcijo. Vklju- čevanje v mednarodni trg in v mednarodno delitev dela ne prenese nobenih začasnih reši- tev in nobenega primitivizma. Zaradi tega si je potrebno izde- lati jasne in dolgoročne koncep- te ter se po njih ravnati. Problem razvoja kmetijstva se ne more ocenjevati oziroma re- ševati parcialno po x>osameznih panogah in območjih, pač pa je enotno in kompleksno (v širši regiji, republiki ali celo zvezi). Povzemam nekatere sklepe, ki so bili sprejeti na prvi seji ob- činske konference ZKS Ormož: 1. V družbenem sektorju je potrebno nadaljevati s kapital- no izigradnjo po že sprejetem programu, vendar je pri tem treba strogo izpolnjevati refor- mne ukrepe. 2. Na družbeni zemlji in v družbeni kmetijs:ki proizvodnji nasploh lahko z boljšo organi- zacijo dela, z mehanizacijo pro- izvodnje in s posamezno izbiro vrste proizvodnje dosežejo več- jo rentabilnost in večjo aiktjmu- lativnost. 3. Podružbljainje proizvajal- nih sredstev in proizvodnje mo- ra biti tudi v prihodnje primar- na naloga kmetijske organizaci- je. Pri izvajanju te naloge pa je potrebno poudariti kvaliteto in ne predvsem kvantiteto. To se pravi, podružbljanje vedno toliko proizvajalnih sredstev in proizvodnje (kooperacija), ko- liko smo to glede na razpolož- ljiva sredstva v stanju in koliko laihko tako nastali novi odnosi prinašajo koristi. -p Zopel rotacija Predlogi za spremembo zakona o delovnih razmerjih Rotacija direktorjev, ki bo v decembru in januarju, bo po- novna priložnost za praktično preizkušanje efektnosti tega ustavnega načela. Na takšna razmišljanja navaja dejstvo, da reelekcija vodilnih kadrov v de- lu gospodarskih organizacij pred nekaj več kot poldrugim letom še zdaleč ni dala pričakovanih reK-iltatov. 2e takrat se je namreč poka- zalo, da so postali razpisi za za- sedbo mest direktorjev gola for- malnost. V največ primerih so bili razpisni pogoji prilagojeni strokovnim in drugim kvalifika- cijam tedanjih direktorjev. V razpisih je bila zahteva, da mo- ra imeti kandidat večletne de- lovne izkušnje v določeni stroki in na določenem delovnem me- zt:, kar je praktično izključe- valo iz nadaljnjega tekmovanja vse kandidate zunaj delovne organizacije. Bilo je celo neteaj delovnih organizacij, ki so v statutih naknadno prilagajale določbe o kvalifikaciji glede na tedanjega direktorja. Iskanje miru za Bližnji vzhod Napor, ki ga je vložila Jugo- slavija za rešitev krize na Bliž- njem vzhodu v zadnjih mesecih, ni bil zaman: razprave v foru- mih svetovne organizacije so zavzele takšen obseg, da je mož- no govoriti o širokem angažira- nju največjega dela članic OZN, da bi našli politično rešitev problema, od katerega je v ve- liki meri odvisna nadaljnja uso- da miru v tem delu Sredozem- lja. Za krajši čas je prepustila generalna skupščina OZN ini- ciativo varnostnemu svetu, v ka- terem se je razplamtel močan dialog med predstavniki malih držav in velikih sil. Več resolu- cij se je znašlo na mizi v dvo- rani v 18. nadstropju zgradbe OZN V New Yorku. Oči iz vsega sveta so uprte te dni v sedež OZN, kjer se odigrava težka drama, katere finale bo imel ve- likanski vpliv na raTrvoj politič- nih dogajanj v Orientu. Na mizi varnostnega sveta so trenutno predlogi treh resolucij in ena zahteva: danski predlog resolucije, afro-azijski predlog Indije, Malije in Nigerije, ter ameriški predlog. Prejšnjo sobo- to je predložila delegacija SZ zahtevo, da bi povečali število opazovalcev OZN ob Sueškem kanalu. Pričakujejo, da bost.a Argentina in Brazilija predlo- žili resolucijo, ki bo, verjetno, vsebovala idejo južnoameriškega načrta. Iz te vrste predlogov bo treba izbrati enega, za katerega v Ju- goslaviji mislimo, da vsebuje največ realnosti. Beseda je o na- črtu Indije, Malije in Nigerije, ki, čeprav ne predstavlja v po- polnosti želja arabsikih dežel, kljub temu predstavlja maksi- malen napor v iskanju razumne rešitve. V tem pa je tudi nje- gova realnost. Zdnažene države so v škripcih: Washington pri- znava realnost tega načrta in izjavlja, da se ne bo poslužil pravice veta ob glasovanju v varnostnem svetu — čeprav bo odbil prevzem odgovornosti za sprejem predloga resolucije. Delegacija ZDA ni odstopila od svojega načrta, ki ga vsebuje njen predlog resolucije. Vendar je ameriški načrt precej nepre- cizen v najvažnejših vprašanjih za politično rešitev vprašanja: z.a umik izraelskih sil z okupi- ranega območja. Vendar to ni edina pomanjkljivost. Zelo sla- bo definira resolucija vprašanje tako imenovane »pravične« re- šitve vprašanja palestinskih be- guncev, kar je povezano z nače- lom svobodne plovbe po Sue- škem kanalu in vprašanjem prenehanja vojnega stanja med Arabci in Izraelci. Praktično — ameriški načrt ne obljublja nič več kot podaljšanje sedanje ne- stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Jugoslavija pozorno zasleduje vse akcije v varnostnem svetu ne glede na to, da ni članica sveta. Za našo deželo je po- membno; da se zagotovi umik okupacijskih sil ob zagotovitvi spoštovanja varnosti in eksi- stence za vse dežele na Bliž- njem vzhodu. Ni mogoče lega- lizirati kapitulacije arabskih dežel, ki so bile v junijski vojni žrtve vojaške akcije. Čeprav se zdi v tem trenutku, da ni realno pričakovati direktnih razgovo- rov obeh strani, je jasno, da jih je možno pripraviti v katerem i^med mMnarodnih forumov ali s pomočjo posredovalca, vendar samo na temelju spoštovanja neodvisnosti in enakopravnosti, nikakor pa ne s pozicij sile in osvajalnih namenov. MG Zakaj nov delavni čas? Spreminjanje navad Nedavni sklep zveznega izvrš- nega sveta, da se uvede v or- ganih zvezne uprave nov delov- ni čas — od 8.30 do 17. ure, je izzval živo reagiranje, vendar samo v teh uradih. Razlog za to je v tem, ker pomeni ta sklep začetek uvedbe novega delovne- ga časa pri nas, ki bo zajel 1. januarja 1968 okrog 8000 zvez- nih uslužbencev, potem še dru- ge zvezne, nato republiške in verjetno tudi občinske uprave. Čeprav je bilo moč ta sklep pričakovati, ga je sprejela jav- nost s precejšnjim preseneče- njem. Boljši delovni učinek Zvezni izvršni svet je sprejel ta sklep soglasno in na prvi po- gled po kratkem postopku; ven- dar opozarjajo, da so bila le- tos in lani v tem pogledu obsež- na preučevanja. Jugoslavija je ena od redkih dežel v Evropi, kjer ni bil spre- menjen delavni čas. Na vzhodu kot na zahodu se delovni čas ne začne zjutraj, pač v predpol- dnevnih urah. Raziskave so po- kazale, da je mogoče prav v tem času doseči najboljši delovni učinek. Funkcionarji zveznega izvršnega sveta pripominjajo, da naši odgovorni voditelji redno delajo tudi popoldne, uslužben- ci stroko\mih služb pa zahteva- jo, da se jim ta čas posebej pla- ča, ali pa se iz raznih razlogov izogibajo dela v popoldanskih urah. S tem je oteženo delo fimk- cionarjev in politikov. Poborni- ki novega delovnega časa trdi- jo, da to ni majhna spremem- ba, da pa tisti, ki se protivijo novemu delovnemu času, izha- jajo iz svojih navad in (nekateri pravijo: balkanske) mentalitete. Te navade, to mentaliteto je treba zaradi boljšega in efekt- nejšega delovanja spremeniti. Nič manj argumentov pa ni- majo tisti, ki so ocenili ta sklep kot neizvedljiv. Ti zatrjujejo, da niso proti delovnemu času, ki bo omogočil boljše delo, da pa niso prepričani, da bo nov delovni čas to omogočil. Po njihovem mnenju je treba najprej zagoto- viti pogoje za prehod na nov čas, ker bi lahko to imelo ne- zaželene posledice za standard zaposlenih. Ti tudi zatrjujejo, da so zvezni organi enkrat že prešli na takšen delovni čas, pa so se zopet vrnili k sedanjemu. Resnica je, da so se pogoji zbolj- šali, vendar ne v potrebni meri. V Franciji in Italiji je v šol- skih in pred.solskih zavodih sko- raj 60ombe, da bi bilo potrebno na področju Slovenije izobraževanje enotno obravnavati, pri tem pa upošte- vati posebnosti, ki jih imajo po- samezna področja, od oprem- ljenosti šol do pogoiet' (oddalje- nost do šole) učencev za šolanje. Dodatna sredstva za šolstvo Izvršni svet SRS je dodelil dodatna sredstva v višini 300 milijonov starih dinarjev za iz- ravnavo osebnih dohodkov, za nabavo učil in za materialne iz- datke, za občine, ki jim pri- manjkujejo sredstva za šole. Bilo je več predlogov, kako razdeliti ta sredstva med naj- bolj potrebne občine. Končno so se ie sporazumeli in sklenili, da razdelijo si^stva med sedem- najst najbolj potrebnih občin. Tretjino vseh sredstev so dobile občine na haloškem in slovenje- goriškem območju. Občina Slo- venska Bistrica je dobila 31 mi- lijonov starih dinarjev, občina Ptuj 30 milijonov, Ormož sko- raj 20 milijonov in občina Lju- tomer 18,5 milijona starih di- narjev. Ta sredstva bodo dobile te- meljne izobraževalne skupnosti teh občin, v kolikor izpolnjujejo te občine obveznosti do sred- njega šolstva. Glede na to so bo marsikje zgodilo, da temeljne izobraže- valne skupnosti ne bodo prejele teh sredstev, ker ne izvršujejo obvez do srednjega šolstva in bodo ta sredstva namenjena po- kritju teh obveznosti. Kjer pa izvršujejo obveznosti do sred- njega šolstva, bodo lahko ko- ristno uporabili ta sredstva za potrebe šolstva v občini, katerih kritje je v navedenih občinah pod slovenskim povprečjem. VSEM NOVIM BRALCEM TEDNIKA z današnjo številko smo začeli pošiljati naš list nekaterim našim novim bralcem iz območja občin Ljutomer, Ormož in Slovenska Bi- strica. Prosimo jih, naj ne vračajo lista ter jim priporočamo, da ga pozorno pregledajo. Ugotovili bo- do namreč, da v Aob enem drugem listu ne bodo našli toliko stvari, ki so povezane z nji- hovim vsakdanjim javnim delom, kot v našem in da bodo po pre- teku določenega časa, potem ko bodo prebrali nekaj številk našega lista spoznali, da jim je res v nji- hovem delovanju kjerkoli že dela- jo, v ZK, v SZDL, v občinski skup- ščini ali v njenih svetih ter v kra- jevnih skupnostih, nujno potreben. Javnega delovanja v vseh nave- denih pa tudi drugih organizacijah si danes ni moč predstavljati iz- hajajoč samo iz okvira lastne de- lovne organizacije, iz lastnega od- bora te ali one politične organiza- cije ali celo lastnega sveta krajev- ne skupnosti ali zasebne kmetije. Potrebno je videti prizadevanja m težave ter uspehe tudi na drugih področjih v isti občini, v sosedni občini in drugje, da bi bolje zasta- vili delo v svoji. Vsekakor bodo tudi novi bralci našega lista našli v njem tudi mnogo drugega, kar ni ozko po- vezano z njihovim javnim delom. Glede na vse to mislimo, da bodo našo akcijo razširitve lista spre- jeli z razumevanjem. Uredništvo Stran 2 TEDNIK — peiek, 17. novembra 1%7 Sfrao 2 Zastoj v gospodarstvu občine Slov. Bistrica? Pokazatelji stanja gospodarstva v občini Slov. Bistrica v letošnjem polletju so kazah. da se bo stanje popravilo, sedaj pa vlada prepri- čanje, da se to ne uresničuje. Po- datki za tretje četrtletje nas več ne morejo navdajati z optimiz- mom. Gibanje gospodarstva v bi- striški občini je manj ugodno kot stanje v SRS. Razhajanje z občin- sko resolucijo za leto 1967 je ve- liko, in sicer v negativnem pogle- du. Fizični obseg proizvodnje je bil v mesecu septembru za 6,6 odstot- ka manjši v primerjavi z istim me- secem lani. Tako je najnižja pro- izvodnja zabeležena v tovarni olja. saj je v devetih mesecih letos do- segla samo 59,3 odstotka lanske realizacije. Industrija v septembru je fizični obseg proizvodnje znatno manjši kot v lanskem letu. Proizvodnjo so v septembru povečale samo tiste go- spodarske organizacije, pri katerih je sezonski značaj bolj izrazit. Ta- ko so znatno presegU proizvodnjo glede na isti mesec lani: opekarna Pragersko za 16 odstotkov, v Ing- magu za 45,3 odstotka. Ugodno pa je presenetilo povečanje proizvod- nje v obratu LIP Slovenske Ko- njice. Kaže. da se je proizvodnja v tem obratu normalizirala. Tudi v Impolu je bUa proizvodnja znat- no nižja kot istega meseca lanske- ga leta. Vzrok manjšega povpra- ševanja po proizvodih Impola je vsekakor nelikvidnost, pomanjka- nje obratnih sredstev in kopiče- nje zalog pri njegovih kominten- tih. Proizvodnja na zaloge pa bi bila v današnji gospodarski situa- ciji nerealna. Manjša je proizvodnja tudi v obratu steklarne >»Boris Kidrič«, za 14,3 odstotka. Proizvodnja je v tem podjetju manjša zaradi širokega asortimana proizvodnje in zaradi manjših količinskih naročil. Izvoz z vključevanjem gospodarskih organizacij v mednarodno delitev dela in osvobajanje zunanjetr- govinskega režima nastajajo v na- šem gospodarstvu novi odnosi. Na- dajjnji napredek bo mogoč le z vse vodjo menjavo blaga med drtava- mj kajti merilo nacionalne proiz- vodnosti dela pn avtarkičm gospo- darski politiki ni stimulans za ra- cionalizacijo proizvodnje zaradi omejenosti domačega trga in mož- nosti nasprotovanja s svetovno produktivnostjo In mednarodno konkurenco, vendar se naša drža- va vse ugodneje vključuje v med- narodno delitev dela. Hitrejše vključevanje pa nam onemogoča Se vedno nizka proiz- vodnost dela, spremenljivost zuna- njetrgovinskega režima, slabo po- znavanje svetovnega tržišča, pre- majhna specializacija itd. V devetih mesecih letošnjega le- ta je bil izvoz v bistriški občini večji za 18,3 odstotka kot v istem obdobju lanskega leta. Gozdarstvo Gozdna proizvodnja zaostaja v prvih devetih mesecih letošnjega leta samo za malenkost od predvi- denega plana. Iz strukture gozdne proizvodnje je razvidno, da je pro- izvodnja iglavcev v skladu s pla- nom, medtem ko proizvodnja li- stavcev precej zaostaja. V bodoče pa bo vsekakor potrebno, da se bodo lesne zaloge racionalnejše iz- koriščale, saj je znano, da so po- trebe po določenih vrstah znatne. Na tržišču se kaže v zadnjem času le stagnacija odkupa iglastih vrst lesa. Zaradi tega se posebej za- ostrujejo pogoji v kvaliteti lesa. Turizem Turistična dejavnost do sedaj v letošnjem letu ni nič kaj ugodna, posebej še zato. ker je bilo letoš- nje leto mednarodno leto turizma, ko je našo državo obiskalo rekord- no število turistov. To nas navaja na misel, da niso bile v občini iz- koriščene vse možnosti, ki so bile letos dane. V mesecu glavne turi- stične sezone je bil posteljni fond izkoriščen samo z 19.6 odstotka. Pri tako slabi izkoriščenosti go- stinskih kapacitet je razumljivo, da je akumulativnost gostinstva slaba in delitev dohodka neugod- na. Vzroki za tako slabo stanje v turizmu v občini so vsekakor ob- jektivne narave, predpostavlja pa se. da je tudi več subjektivnih vzrokov, kot so slaba organizacija dela v gostinstvu, majhna rekla- ma, nevključevanje v turistične programe raznih agencij, pomanj- kanje sposobnih turističnih delav- cev itd. -b Silvo Prelog ponovno seldjet- ja, da pride do soglasja o inve- stiranju termoelektrarne v Šoš- tanju. Proizvodnja glinice se je po- večala od leta 1955, ko je zna- šala 30.000 ton, za več kot trikrat, Na drugi strani pa se je proiz- vodnja aluminija zvečala od le- ta 1956, ko je znašala 7500 ton aluminija, za več kot petkrat. Najuspešnejši dejavnik uspeš- nega poslovanja v podjetju je razen dobre proizvodnosti dela in delovnih sredstev dosežena stopnja izkoriščanja surovin. V vseh letih je nenehno rastla lastna cena proizvodnje alumi- nija. Glavni krivec za tako zvi- ševanje lastne cene proizvodnje je predvsem dvig cen osnovnim surovinam, katerih cena se je dvignila pri nekaterih za več kot enkrat. Kljub vsem težavam pa v to- varni glinice in aluminija v Ki- dričevem niso pesimisti. Upajo, da bodo z ureditvijo nabave električne energije v naslednjih letih končno prišli na zeleno ve- jo in jim ne bo potrebno več da- jati ogromnih sredstev za re- mont elektrolitskih peči, ki jim povzročajo milijonske izgube. Remont katodne peči v elektroliz-" Za in proti integraciji kmetijskih organizacij (Nadaljevanje s 1. strani) kmetijsko proizvodnjo; npr. Slo- venske gorice so lahko zaokroženi proizvodni prostor. Integracija znotraj teh panog je možna. Naša dejavnost pa je predvsem pitanje goveje živine, ki je ne moremo plasirati prek domače predeloval- ne industrije (vinogradniškega kombinata Ljutomer). JOŽKO SLAVIC, direktor V2K Ljutomer in republiški poslanec: V danažnji razpravi moramo trez- no premisliti o nekaterih aspektih nadaljnjega razvoja našega kme- tijstva. Vprašanje integracije, ki se je pri nas začelo poudarjati ve- dno bolj ob reformi, se postavlja skoraj povsod, ker je njen namen ustvarjanje močnega tržišča. To je le delen prikaz iz nekate- rih razprav na zadnji seji občin- ske skupščine Ljutomer. Odborr ki so v razpravi slišali bolj ; manj podkrepljene argumente, j je integracija v kmetijstvu potrel na, ali ne. Odborniki so v svoj diskusijah (kmetovalci) predvse poudarili, da so doslej že v ma sikaterem primeru slišali dosti o| ljub in lepih besed o njihovem p( ložaju v novi organizticijski foi mi, od ustanavljanja prvih vadru pa do danes. Primeri drugih kon binatov v Sloveniji dajejo zel slabe rezultate glede nadaljnje« razvoja kooperantske proizvodni itd. Zaradi tega so kmrl je kooD( ranti zaskrbljeni, kakšen bo nj hov položaj v novem integrirane: podjetju. Po daljSl razpravi je občinslj skupščina sprejela naslednje skl? pe: — na zborih volivcev je potreb no obravnavati nadaljnji razve kmetijstva v ljutomerski občini stališča enotnega koncepta in ol upoštevanju programa, ki ga je i% delal ekonomski center Maribor; j — vinogradniško-živinorejsk kombinat, kmetij?;ka zadrusa Lju tomer in kmetijska zadruga Krj ževci naj izdelajo organizarijski shemo predlagane integrirani kmetijske delovne organizacije; ( integraciji naj razpravljajo zbor volivcev, zadružni sveti obeh za- drug in upravni odbori ter delav- ski svet kmetijskega kombinat; Ljutomer, slednjič pa naj priza- dete skupnosti odločijo, ali so za integracijo ali niso. Ta priprav- ljalni postopek naj bi bil končan do konca tega leta. Kaj je pokazala tiskovna konferenca? Po zasedanju obeh zborov občin- ske skupščine, ki je bilo posveče- no v celoti kmetijskim vpraša- njem, je bila v petek popoldne v Ljutomeru tiskovna konferenca, ki jo je priredila občinska skupščina Ljutomer. Tiskovne konference so se udeležili vsi trije direktorji kmetijskih organizacij v ljutomer- ski občini (Jože Slavič — direktor V2K Ljutomer, Stane Soster — di- rektor KZ >*Kmetovalec<^ Ljuto- mer, in Anton Slavič — direktor KZ »-Mursko polje«, Križevci). Ti- skovno konferenco oziroma pogo- vor z novinarji, v katero delovno področje spada tudi ljutomerska občina, je vodil predsednik občin- ske konference SZDL Ljutomer Nace Zunič. Tak pogovor z novi- narji bo odslej stalna oblika in-, formiranja novinarjev o aktualni'^ družbenopolitičnih in gospodarski!* vprašanjih ljutomerske občine. Tema prvega pogovora, kot smo že objavili, je bil pogovor o inte- graciji. Ker so bili vsi udeleženci tiskovne konference na seji občin- ske skupščine Ljutomer, so v raz- govorih z novinarji odgovorili na že znane trditve, ki jih je večina že iznesla na seji občinske skup- ščine. JOŽKO SLAVIC, direktor VZK Ljutomer, je dejal, da zagovarja stališče, da je elaborat, ki ga je izdelal ekonomski center Maribor, izhodišče za resnejšo študijo o na- daljnjem razvoju ljutomerskega kmetijstva. Vinogradniško-živino- rejski kombinat pozdravlja pobu- de občinske skupščine, da je po- trebno sedaj, ko ljutomerskemu kmetijstvu ne gre slabo, misliti na nadaljnji razvoj, saj je ljutomer- ski kombinat eden najakumulativ- nejših in produktivnih. Kombinat rešuje ne glede na vprašanja in- tegracije številna vprašanja, od kadrovskih do tehničnih. Poudaril je, da v kombinatu soglašajo s tem, da potrebuje naše kmetijstvo zasebnega kmeta, brez katerega si ne moremo zamisliti sodobne pro- izvodnje. Zato je potrebno na raz- voj kmetijstva gledati kompleksno in ne samo na razvoj družbenega sektorja, ki ima le 15 % vseh zem- ljiških površin v družbeni lasti, ampak na vsakega kmetijskega proizvajalca. STANE SOSTER: Organizacijska oblika, ki bi kmetijsko zadružni- štvo vključila v drugačno organi- zacijsko obliko razen zadružnega podjetja, po njegovem ne krepi želja in potreb kmetov. Co bo predlog za združeno kmetijsko or- ganizacijo, potem jo potrebno za- govarjati to obliko integracije. Kmetje kooperanti zadruge, s ka- terimi je govoril (?). so ob pred- logih za fizično integracijo zaskrb- ljeni in ne želijo, da bi do takšne integracije prišlo. TONE SLAVIC: Iz elaborata mariborskega zavoda za ekonomi- ko sledi, da je integracija ekonom- sko utemeljena. Poglavje, ki v ela- boratu govori o tem. pa je preveč načelno in splošno. Križevska za- druga se ukvarja s specifično de- javnostjo (živinoreja in poljedel- stvo). Zaradi tega in iz že znanih vzrokov, ki sem jih navedel z za- sedanja občinske skupščine, kri- ževska zadruga ni za inteerar-ijo. kot je poudaril na kraju .^vojega razgovora direktor KZ »Mursko polje«. Križevci. Anton Slavič. To je le nekaj misli, ki so bile na petkovi konferenci jasno izra- žene in v katerih so se videla dia- metralna nasprotna stališča pred- stavnikov treh kmetijskih organi- zacij. Mnogi so se že na seji skup- ščine spraševali: -Ali bo integra- cija uspela ali ne?« Zdi se. kot da bi kl^ub dobrim pripravam (?) bilo premalo pripravljeno za akci- jo, katere cilj je, da se naše ce- lotno kmetijstvo, tako zasebno kot družbeno, dvigne in doseže tako večji standard kmečkega prebival- stva. Rezultati zborov volivcev, ki so v teku, bodo že pokazali na do- ločene probleme in morda naka- zali njihovo razreševanje, ker s" ti v zadnjem času izredno zaplete- ni. ASFALTIRANJE CESTE UUTOMER-STROCJA VAS v teh dne bodo končali asfal- tiranje ceste Ljutomer—Stročja vas v dolžini 2 km. Sest metrov široko cesto prekrivajo z debelo plastjo asfalta. Ce bodo dingo loto finančna sredstva na raz- polago, bodo asfaltirali cesto od Stročje vasi do Razkrižja, kjer se bo ta cesta kmalu spojila z asfaltirafnim trakom s hrvatske strani. To bo pomembna gosFK>- darska in turistična pridobitev za ljutomersko in čakovsko ob- čino, še posebno sedaj, ko je Ljutomer povezan že z asfal- tnimi cestami do Gornje Rad- gone in Mursko Sobote. Do Or- moža pa bo še potrebno zgraditi 5 km asfaltnega traku. Asfaltiranje ceste v Stročji vasi pri Ljutomeru Odgovori na vprašanja odbornikov TV pretvornik, cesta Ključarovci - Bučkovci - žihieva Na predzadnji seji občinske skupščine Ljutomer, so odborni- ki postavili nekatera pomembna vprašanja, na katera so dobili od- govore na zadnji seji občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine JANKO BELEC, je na vprašanje, kaj je s televizijskim pretvorni- kom na Podhramu pri Presiki, do- bil naslednji odgovor: — Na Pod- hramu (pri Prosilci) je bil pred ne- kaj leti TV-pretvornik, ki je bil last stanovanjsko-komunalnega podjetja Ljutomer. Ugotovili pa so, da je pretvornik neuporaben in ga prodali RTV Ljubljana. Pre- tvornik je bil montiran brez so- glasja RTV Ljubljana, ki bi v na- sprotnem primeru imela pravico zahtevati odpravo sodnim potem. Pretvornik na Podhramu je bil postavljen zato, ker še ni deloval 11. kanal in so Ljutomerčani lah- ko gledali samo 7. kanal avstrij- ske televizije in prek tega pre- tvornika 9. kanal zagrebške tele- vizije. Ko pa je bil na Pohorju montiran televizijski oddajnik, ta pretvornik ni bil več potreben, ker lahko vsi Ljutomerčani gledajo slovensko televizijo. Gradnja mrtvašnice v Ljutomeru Občani se med drugim tudi zelo zanimajo za realizacijo načrta za gradnjo nove mrtvašnice v Ljuto- meru. Zato je odbornik MILAN BABIC postavil vpra.'ianjo gradnje nove mrtvašnice. Odgovor pa je naslednji: — Krajevna skupnost Ljutomer je v letu 1964 predlagala, naj se prične z zbiraniem sredstev za gradnjo nove mrtvašnice v Ljuto- meru. Predlog je bil posredovan krajevnim skupnostim Cven, Stročja vas in Železne dveri, kot souporabnikom pokopališča. Na območju ^rajevne skupnosti Ljutomer je bil v letu 1965 uveden krajevni samoprispevek za grad- njo mrtvašnice in so od takrat do 1. oktobra letos zbrali okrog 7 mi- lijonov starih dinarjev. Ostale krajevne skupnosti niso sprejele namenskega krajevnega samopri- spevka za gradnjo mrtvašnice, so pa v letu 1965 iz drugih virov pri- spevale za to: krajevna skupnost Cven 400.000 S din, Stročja vas 100.000 S din in krajevna skupnost Železne dveri 100.000 S dinarjev. Doslej je bilo zbrano skupaj za gradnjo mrtvašnice okrog 7,600.000 starih dinarjev. Po naročilu kra- jevne skupnosti Ljutomer je bil izdelan ureditveni načrt za razši- ritev pokopališča in načrt za mrt- vašnico. Določena je tudi že lo- kacija za mrtvašnico. Stroški za to so znašali 1,329.000 starih dinar- jev. Po predračunu bi stala gradnja mrtvašnice brez vodovoda, elektri- ke in kanalizacije 15,380.000 S din. Doslej zbrana sredstva, če se od- bijejo dosedanji izdatki, pa zna- šajo 5,671.000 starih dinarjev. Mrt- vašnico bodo v Ljutomeru pričeli graditi takrat, ko bodo zbrana po- trebna sredstva, vsaj za izvršitev prve faze gradnje. Mostna tehtnica na Razkrižju Odbornik JANKO IIOZMARIC je postavil vprašanje mostne teht- nice na Razkrižju, ker ta tehtnica že nekaj časa ne deluje. — Vprašanje tehtnice urejuje zakon o merskih enotah in meri- lih. Objavljen je v zveznem Urad- nem listu št. 45 iz leta 1961. Za- kon izrecno določa, da smejo biti v uporabi samo brezhibne tehtni- ce. Redna kontrola na Razkrižju je ugotovila, da mostna tehtnica ni v redu in jo je izločila iz upo- rabe. Postopek zavoda za kontrolo me- ril ni bil pravilen toliko, ker se pri pregledu ni povabilo zastopni- ka krajevne skupnosti. Krajevna skupnost bi morala prejeti tudi odločbo o izločitvi tehtnice iz upo- rabe. Zavod za kontrolo meril je bil zaradi te pom.anjkljivosti opo- zorjen, vendar še olDČinska skup- ščina ni dobila odgovora. Ureditev ceste Ključarovci - Bučkovci - Žilileva Odbornik SLAVKO MARKOVIC je postavil predsedstvu skupščine tri vprašanja, in sicer: ureditev ceste Ključarovci—Bučkovci—Zih- lava, vprašanje javnega reda in miru v občini in vprašanje prora- čunskega prispevka za obrtnike. — Modernizacija cest v občini poteka po določenem vrstnem re- du. Z velikimi napori je bila do- sežena ureditev ceste Križevci— Radenci. Pred kratlcim se je za- čela modernizacija ceste Ljutomer —Razkrižje—Gibina (dva kilome- tra so že asfaltirali) — hrvaška meja. Po sklepih, ki so rezultat vsestranskega preučevanja (štetje prometa, stanje cest in drugo), bo- do v sedanjem času uredili najprej cesto od Gibine proti hrvaški me- ji- O nadaljnjem vrstnem redu mo- dernizacije cest v ljutomerski ob- čini na občinskih forumih še niso sklepali. Prav gotovo pa bo cesta Ključarovci—Zihlava med prvimi na vrsti. Javni red in mir — Odlok o javnem rodu in mi- ru v občini Ljutomer (Uradni vest- nik Pomurja št. 7/65) navaja v pr- vem členu, da se vsakdo mora ve- sti in obnašati tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka drugih. Kdor ravna v nasprotju z določ- bami, se kaznuje za prekrške zo- per javni red in mir. Prijavo la- hko poda vsak posameznik postaji milice, sodniku za prekrške ali upravnemu organu občinske skup- ščine. Odredba o poslovnem in obrato- valnem času trgovin, gostišč in obrtnih delavnic na območju ob- čine Ljutomer, ki je bila v upo- rabi, je prenehala veljati z raz- veljavitvijo zveznih predpisov, na podlagi katerih je bila izdana. V krajšem času bo pripravljen nov predpis, ki bo pravno urejeval ta vprašanja. Proračunski prispevek za obrtnike Na podlagi pravilnika o obraču- navanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka (Uradni list (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 3 TEDNIK - petek, 17. novembra t%7 Stran 3 Gostinstvo na ormoškem območju Ce analiziramo stanje gostin- stva iz vidika primernosti v or- moSki občini, ki ga terja današ- nji razvoj, lahko ugotovimo, da je to področje še v precejšnjem zaostanku Osnovna sredstva so v zasebnem in družbenem sek- torju fizično zelo izrabljena. Ve- čina poslovnih obratov datira iz prejšnjega ali začetka tega stoletja in so za današnje po- trebe več ali manj neprimerni: temni, vlažni, pretesni, slabo opremljeni itd. Zasebni lastniki so do pred kratkim zelo malo vlagali v osnovna sredstva, nič ugodatkih analize gostin- ske in turistične dejavnosti iz meseca avgusta pa nima gostil- na Filipič v Grabah), družbeni gostinski obrati pa s kapaciteto 2465 litrov, kar je v primerjavi z zasebnimi gostilnami enkrat več. Prav tako ima pretežna ve- čina gostiln, razen v treh prime- rih, električne bojlerje. Zakaj se je zmanjšal pro- met v prvem polletju? V prvem polletju letos se je promet v gostinski dejavnosti vidno zmanjšal proti pričakova- nju Videz je, da je precej or- moških gostincev vložilo pre- malo naporov za pritegnitev domačih in tujih gostov v letoš- njem mednarodnem letu turiz- ma. Letošnji količinski promet se je v primerjavi z lanskim zmanjšal pri posameznih alko- holnih pijačah (v odstotkih): potrošnja piva se je v primer- javi s prvim polletjem lanskega leta zmanjšala za 22,2 '/o, vina za 14 "/o, žganja za 17,9 »/o, drugih žganih pijač za 20,1 "/o in brez- alkoholnih pijač za 10,9 '/o. Na- rasla je le FKJtrošnja mineralne vode, in sicer za 5,9 •/». Na tako stanje so vplivali raz- lični momenti, ki so več ali manj razumljivi. S povečanjem stopenj prometnega davka na alkoholne pijače so v začetku leta nujno pvorastle cene, kar je v precej.šnji meri vplivalo na manjšo potrošnjo. Drugi mo- ment, ki tu nastopa, je preori- entacija domačega prebivalstva na nakup vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač v trgovi- nah. Davčna politika - za iz- enačevanje pogojev V dosedanjem obdobju smo imeli na področju gostinstva različno davčno politiko tako v zasebnem kot v družbenem sek- torju. Težnja po čim hitrejšem razvoju družbenih gostinskih obratov je dajala v pvosameznih obdobjih p>ovod za ostrejšo davčno politiko v zasebnem sektorju. Ti ostrejši ukrepi so vplivali na zmanjšanje zasebnih gostinskih obratov. Po letu 1963 so nastopili za razvoj gostinstva ugodnejši p>ogoji, predvsem kar se tiče zasebnega sektorja. Iz leta v leto se je povečalo število zasebnih gostiln, povečal se je promet, nasprotno pa se je v času p>o letu 1964 poslabšalo stanje v družbenem sektorju gostinstva. Prav tako kot v za- sebnem sektorju smo bili pri- morani tudi v družbenem sek- torju sprostiti davčno politiko s predpisi o prometnih davkih, v mejah pristojnosti družbeno- političnih skupnosti. Liberaliza- cija davčne politike je pripomo- gla h krepitvi zasebnega sektor- ja gostinstva. Kot kažejo podat- ki o obremenitvah zasebnih go- stinskih obratov, so bili nekate- ri v letih 1966 in 1965 izredno nizko obdavčeni, predvsem s prispevkom iz osebnega dohod- ka, prav tako pa s pavšali ranim prometnim davkom na alkohol- ne pijače. Nedvomno je, da so občinska sJtupščina in njeni upravni organi hoteli izboljšati materialno bazo zasebnega go- stinstva, predvsem z vidika no- vih vlaganj. Ob taki davčni po- litiki je bil zasebni sektor go- stinstva v primerjavi z družbe- nim po višini plačanih prispev- kov v prednostnem položaju, saj je bil promet v letu 1966 v za- sebnem sektorju za 0,6 "/o večji od prometa v družbenem go- stinstvu, pa je kljub temu nosil manjše družbene dajatve. Nekoliko spremenjeni pogoji so nastopili v letošnjem letu z novim odlokom o občinskem prometnem davku na alkoholne pijače. Prejšmje fiksne cene na iztržene količine je zamenjala stopnja prometnega davka, ki je v precejšnji meri obremenila zasebni in družbeni sektor go- stinstva. V zasebnem sektorju se je prav tako v tem letu (v prvem polletju) na predvideni porast čistega dohodka 2rvišal prispe- vek iz osebnega dohodka od go- stinske dejavnosti v primerjavi z lansko obremenitvijo za 64,6 "/o. S temi p>ovečanji se bodo pogoji poslovanja zasebnega sektorja napram družbenemu precej iz- enačili, -p Tudi v bistriški občini problem nezaposlenosti Število nezaposlenih se v bi- striški občini veča že od leta 1965 dalje. Gre za tiste, ki so že bili zaposleni, kakor tudi za pri- rastek delovnih moči. Ti podatki govore, da gospodarske in druge delovne organizacije še niso na- šle izhoda iz težav, ki jih je po- vzročil prehod na intenzivno gospodarjenje v smislu načel re- forme. Predvsem ostaja nezaposlena mladina, ki prihaja vsako leto iz šol. Zaradi zaprtosti delovnih organizacij se v občini-ne more zaposliti, zato odhaja večinoma v Maribor ali drugam za delom, pa tudi v inozemstvo. Vendar je tudi tam že težko dobiti delo. Poglavje zase pa je zaposlova- nje ženske delovne sile, ker je delovnih mest za žene mnogo manj kakor pa interesentk za delo. Skupno število zap>oslenih se je v občini od spomladanskih mesecev neznatno povečalo. To povečanje se nanaša na nego- spodarske delovne organizacije. V avgustu je dosegla zaposle- nost lanskoletno raven, povpreč- je letošnjih prvih devetih me- secev pa je za 0,5 odstotka nižje od lanskega povprečja istega obdobja. Kje je izhod iz tega stanja? Tovarna Impol bo sprejela ne- kaj nove delovne sile za novo valjamo, toda to še ne izmeni rešitve. Jasno je, da v tem splošnem pojavu ni mogoča lo- kalna bistriška izboljšava. Bi- striško gospodarstvo bo v sklo- pu celotnega gospodarstva v dr- žavi ne podcenjujoč lastne na- pore pri pospešitvi gospodarstva našlo zopet svojo prosperiteto. -b Brezposelnost postaja družbeni problem v ptujski občini je nad 650 brezposelnih. V gospodarstvu občine se pripravlja odpust nadaljnjih 500 ljudi. Delovna sila številčno in kakovostno ni usklajena s tehničnimi kapacitetami. Možnosti zaposlovanja bo treba resneje preučevati. Odpust delovne sile naj bo zadnji ukrep. Z mehanizacijo je treba modernizirati način proizvodnje v zasebnem kmetijstA'u in s tem zadržati kmečko mladino na podeželju. Izkoristiti je treba možnost zaposlovanja v terciarnih dejavnostih. Delovne organizacije v politi- ki zaposlovanja pred reformo niso dovolj upK>števale ekonom- skih elementov pri najemanju nove delovne sile, niti je niso vedno racionalno razporejale. Zato je reforma zalotila večino delovnih organizacij s preveli- kim potencialom delovne sile, ki številčno in kakovostno ni bila usklajena s tehničnimi kapaci- tetami. Po reformi so morale delovne organizacije kritično oceniti potrebe po delovni sili, vsled česar je prišlo do zmanj- ševanja števila zaposlenih. Po- sledica tega je naraščanje šte- vila brezposelnih. 2e v prvem polletju letošnjega leta je bilo na zavodu za zaposlovanje v Ptuju registriranih 651 brezpo- selnih. Število še narašča. V di- skusiji na občinski konferenci ZKS je bilo med drugim rečeno, da se v gospodarstvu ptuj.ske občine pripravlja nadaljnji od- pust okrog 500 delavcev. Ta številka pa je mnogo bolj za- skrbljujoča od že evidentirane- ga števila nezaposlenih od ka- terih jih 200 ima vsaj nekaj ze- mlje. Nadaljnji proces raciona- lizacije pa bo ta problem resno zaostril. Doseči je treba, da bo odpust delovne sile res zadnji izhod, h kateremu se naj zatečejo delov- ne organizacije. Pred odpustom si morajo zastaviti vprašanje realizacije proizvedenega blaga. Ce namreč delovna sila ne dobi zaposlitve drugje in ne bo spo- sobna pridobivati, bo za toliko manjša kupna moč Potrebno je ustrezno zaposliti delovno silo, kajti le z združenimi močmi bo- mo lahko dosledno izvedli go- spodarsko reformo. Možnosti zaposlovanja v ob- čini bo treba resneje preučevati. Delovne organizacije naj v prvi fazi in prvenstveno iščejo mož- nosti zaposlovanja v povečani proizvodnji. Predvideva se. da se bodo de- lovna mesta najhitreje odpirala z razvojem terciarnih dejavno- sti, to so predvsem uslužnostna obrt, gostinstvo in trgovina. Pri razvoju terciarnih dejavnosti pa moramo misliti na dvoje: nuditi terciaru enakopravne pravice na kateremkoli področju in iz- enačitev pogojev med privat- nim in družbenim sektorjem. Ravno glede tega so vedno po- gostejše in ostrejše kritike, ki jih iznaša predvsem družbeni gostinski sektor, ki očita boljši položaj zasebnemu sektorju. Ali ne bi kazalo preučiti mož- nosti zaposlovanja tudi v pri- vatni obrti in razmisliti tudi o tem, ali predpisi o omejevanju števila zaposlenih še ustrezajo ali ne? Seveda bi morali delav- cu v privatni obrti s predpisi zagotoviti, da ne bo p)ostal mezd- ni delavec in kopičil bogastva privatniku. To bi pomenilo uvesti določeno obliko samo- upravljanja. Hkrati bi bilo po- trebno organizirati uspešnejšo in doslednejšo davčno službo in kontrolo. Zavzeti je treba tiidi jasno stališče do popoldanske obrti, ki ima v določenih prime- rih že proizvodni značaj. Danes imajo nekateri redno dopoldan- sko zaposlitev, popoldne pa ne- kontrolirano opravljajo proiz- vodno obrt, pri tem pa zaposlu- jejo še druge ljudi. V občini, kjer se s kmetij- stvom ukvarja polovica prebi- valstva, se nismo dovolj trudili, da bi večjemu številu kmečke mladine omogočili dober zaslu- žek doma na podeželju z lažjim delom s stroji in zagotovljenim odkupom kmetijskih pridelkov. Tako se čuti iz našega kmetij- skega področja vedno močan pritisk delovne sile. Ali ni te- mu krivo to, da dela kmet na isti način kot pred tridesetimi leti in še nima perspektive, da bi z mehanizacijo moderniziral način proizvodnje in tako lažje zadržal na posestvu svoje otro- ke? Omogočiti je treba tudi pri- vatnim kmetovalcem nabavo mehanizacije. Le-ta bo odpirala perspektivo mlademu človeku, da bo lažje in sodobneje delal. Mlademu človeku z vasi je tre- ba omogočiti tudi pridobivanje teoretične osnove v šolah za kmetovalce, ki jih premalo pod- piramo. Le tako bo več kmečke mladine ostalo na vasi in ne bo »iskalo kruha« v industriji ali drugih dejavnostih. Seveda pa imajo največjo re- alno možnost hitrega odpiranja novih delovnih mest najsposob- nejše organizacije, ki bodo v reformnem obdobju upravičile obstoj in možnost nadaljnjega obstoja. V nadaljnjem razvoju je treba take organizacije pod- preti. Pri modernizaciji gospodar- stva in odpiranja novih delov- nih mest je nujno, da ne obre- menjujemo gospodarstva preveč z družbenimi dajatvami. Ali ne bi kazalo ta delitvena razmerja postaviti nazaj na takšen odnos, kot smo ga začrtali pri uvaja- nju reforme? Bistvo reforme postaja sedaj modernizacija proizvodnje, to pomeni, da so poleg drugih ob- lik modernizacije potrebne tudi investicije. Kakor vemo, inve- sticije odpirajo nova delovna mesta. V teh pa smo na žalost materialno omajani. Obenem pa predstavljajo današnje investi- cije delovnih organizacij kapi- talne investicije, ki ne nudijo tolikšne možnosti odpiranja no- vih delovnih mest. Kapitalne investicije predstavljajo inten- zivni razvoj in povečujejo pro- duktivnost dela. To pomeni, da naraščajoče nezaposlenosti ni več mogoče reševati po stari poti, posebno še, ker so delovne orga>nizacije pričele obravnavati zaposlovanje s čisto ekonomske- ga aspekta. Zato pomeni nara- ščanje brezposelnosti splošni družbeni problem. ZR Gostinski problemi Izenačenje pogojev poslovanja Prejšnjo sredo so se sestali v sektorja v gostinstvu potrebno, Ptuju predstavniki gostinskihvendar ne v takšni meri, kot se podjetij z območja bivšega ma-pojavlja. S svojim nenačrtnim riborskega okraja, da bi obrav-razširjanjem ponekod že ogroža navali odprta vprašanja družbe-prosperiteto nekaterih družbe- nega in zasebnega gostinstva, nih gostinskih obratov. Udeleženci so opozorili na ne- Prav takšno pozornost po pravilnosti v razširjanju zaseb-mnenju sodelujočih v razpravi nega gostinstva. Ugotavljali so, zaslužijo različni pogoji za po- da je sodelovanje zasebnega slovanje. Zasebnega gostinstva finančna služba ne more dosled- no kontrolirati in gre precejšen del prometa mimo evidence in obdavčitve. Opozorili so na vr- sto dajatev, ki jih daje družbeni sektor, zasebni sektor pa ne. Mislijo, da je potrebno poostriti finančno kontrolo nad poslova- njem zasebnega gostinstva. Kot poseben primer so obravnavali prodajanje piva, ki ga kupujejo zasebniki v trgovinah po 160 starih dinarjev za steklenico, v svojih obratih pa ga prodajajo po 240 starih dinarjev. Za ob- davčitev prijavljajo le del pro- meta. V svojih kleteh imajo le del zaloge, drugo pa imajo dru- gje, kjer kontrola ne najde. Glede na vse gornje ugotovit- ve so se udeleženci posvetova- nja zedinili v predlogu, naj bi določili za oba sektorja iste po- goje delovanja. Gostinska mre- ža bi se naj v bodoče širila po v naprej pripravljenem načrtu, glede na potrebe po gostinskih in turističnih storitvah. Mnogo pozornosti so na po- svetovanju posvetili vprašanju obdavčevanja. Vsaka občina ima svoje tozadevne predpise, zato bi morala republika v večji me- ri te stvari usklajevati. Glede načrtov o zaposlitvi večjega šte- vila ljudi v zasebnem gostinstvu so ugotovili, da širjenje le-tega povzroča zastoj in brezposelnost v družbenem, zato po tej poti ni mogoče mnogo doseči. Ena izmed ugotovitev udele- žencev posvetovanja je tudi bi- la, da je umestno dovoliti za- sebno obrt le kvalificiranim pro- silcem, ter da je potrebno ure- diti prodajanje pijač v trgovi- nah, kjer se pije. dajatve pa ni- so enake gostilniškim. ZR. Gneča pri registraciji mopedov Tudi v Ptuju so pričeli z registracijo mopedov, in sicer v stroj- nih delavnicah. Vsak dan je dvorišče polno mopedov, v pisarni in pred vrati pa množica lastnikov. Do sedaj so že registrirali nad 1500 mopedov Kot kažejo podatki, bo p>o končani registraciji okoli 5000 mopedov v širši okolici Ptuja z registrskimi tablicami. Izdatki za lastnike ob registraciji so precejšnji. Kupiti morajo zadnjo luč. ki ponoči osvetljuje registrsko tablico, plačati razne takse in eventualna popravila. ZR Leto akcij krajevnih skupnosti Podlehnik v pogovoru so sodelovali vod- ja krajevne pisarne Božo Slehta, predstavnik šole Radovan Verk, odbornik KO SZDL Franc Ko- zel, občinski odbornik Jože Pulko in kmetovalec Andrej Sega. Krajevna skupnost Podlehnik obsega 12 naselij. Mnogo pro- blemov povzroča v skupnosti raztresenost naselij in konfigu- racija terena, ki otežuje fX)ve- zavo med kraji. Zato pa zelo lepo skrbijo za občinske ceste na svojem območju, katerih je okrog 50 km. Gramoz, ki so ga navozili, so dobili zastonj, pla- čali so samo prevoz. Po cestah so ga razgrnili prebivalci s pro- stovoljnim delom. Tako imajo urejene ceste, vendar trdijo, da še vedno ne dovolj za sedanji promet. Zgradili so tudi dva mosta in eno brv, tako da je o.Tiogočen redni promet in pK>ve- zave. Na pokopališču v Podlehniku so obnovili mrliško vežico, se- daj pa imajo v načrtu tudi ure- ditev pokopališča in ograje. Za sedaj so prepovedali promet z vozili skozi pokopališče. Tudi mrliška vežica v Rodnem vrhu je nujno potrebna obnove. De- nar za ta dela nameravajo do- biti s krajevnim samoprispev- kom, kakor so ga dobili za ure- ditev vežice ter nabavo mrli- škega voza. Krajevna skupnost je prispe- vala tudi del sredstev za adap- tacijo prodajnega prostora za meso. Tako sedaj občani lahko kupijo meso doma, prej pa so morali ponj tudi v Ptuj. Poseben problem Podlehnika je osnovna šola, ki jo obiskuje- jo učenci z zelo oddaljenih ob- močij. Zgrajena je bila leta 1881 s štirimi učilnicami za skupno 80 otrok. Sedaj ima še vedno iste prostore, obiskuje pa jo skoraj 400 otrok, da so morali zasilno urediti učilnico v klub- ski sobi zadružnega doma, kjer sta dva oddelka. V nižjih razre- dih imajo tri izmene dnevno, da se lahko zvrstijo vsi učenci. Na šoli ni nobenih posebnih pro- storov, kabinetov, delavnico in šolsko kuhinjo imajo v vedno vlažni kleti, kamor ob dežju vdira voda. Stavbi grozi razpad, saj se obe krili pogrezata (des- no krilo se je pogreznilo za 18 cm). Zato je velika potreba po novi šolski zgradbi. Prostor za gradnjo je že predviden, vendar je težava z lokacijo, ker ni re- šeno vprašanje preskrbe z vo- do. To pa ni problem samo Pod- lehnika, pač pa celotnih Haloz. V Podlehniku pravijo, da bo problem vode rešen, ko bo zgra- jen vodovod, kar pa je še v me- gleni bodočnosti. Vprašujejo se, če bi se to dalo urediti hkrati z gradnjo nove moderne avto ceste, ki bo vodila skozi te kra- je. Do takrat pa bi zadovolj.eval potrebe šolske kuhinje bližnji studenec, za vse ostalo pa bi morda prišla v poštev tudi fil- trirana potočna voda ali kap- nica. Problem KS Podlehnik pred- stavlja tudi razsežnost šolskega okoliša. Nekateri učenci hodijo v šolo tudi po 14 km daleč v eno smer. zjutraj gredo od do- ma ob devetih, vrnejo pa se ob osmih zvečer, so torej odsotni tudi po enajst ur. Občina sicer plačuje prevoz, vendar stanuje- jo ti učenci v krajih, kjer tega ni mogoče organizirati. Delna rešitev bi bila, če bi šola imela svoj avto. Za sedaj rešujejo po- zimi ta problem tako, da učenci dobijo stanovanje in preskrbo v bližini šole, stro.ške pa porav- nava občina, vendar je to zasil- na rešitev. Zato pa se tudi nihče ne čudi, če je učni uspeh samo 50*/e. Kljub vsemu pa imajo tudi učence, ki šolanje končajo z odliko, vendar zanje ni mogo- če dobiti štipendije za nadalj- nje šolanje, letos so dobili sa- mo eno vajensko mesto. Sol a je sicer po številu uči- teljev zasedena, vendar zasedba delovnih mest ne ustreza višji stopnji. Tudi to bi rešili, če bi imeli stanovanje za učitelje, se- daj namreč stanujejo trije v eni sobi. SZDL v Podlehniku spi spa- nje pravičnega. Predsednik, ki je bil izvoljen na zadnji konfe- renci, še ni sklical nobene seje, pravzaprav je odstopil s tega položaja, vendar o tem ni niti prej niti pozneje obvestil ljudi tega terena. Se vedno je pri njem tudi zapisnik, tako da lju- dje sploh ne vedo, kdo je .še v odboru, in tudi ljudje, ki bi že- leli delati, ne vedo, na koga naj se obrnejo. Prebivalci Podlehnika in oko- lice si želijo, da bi bila dostava pošte bolje urejena. Sedaj v nekaterih krajih dobivajo pošto samo dvakrat na teden. Pro- blem bi delno rešili z nastavit- vijo še enega raznašalca ali pa s pisemskimi omaricami v ne- katerih krajih, kjer bi si ljudje sami jemali pošto. V Podlehniku imajo tudi pro- svetno društvo, od katerega pa delujeta le dramska sekcija in godba na pihala. Dramska sek- cija pripravlja sedaj uprizoritev svoje prve letošnje igre. Mož- nosti za delo prosvetnega dru- štva so, saj imajo v Podlehniku prosvetno dvorano, ki je v za- družnem domu. Je sicer že po- trebna popravil, toda KK Ptuj, katerega last je dom, za to ne skrbi. Občani želijo, da bi dom prešel v last krajevne skupnosti, saj bi ga potem z veseljem adap- tirali. Radi bi uredili tudi kino dvorano. Imajo ozkotračni kino- projektor, ki pa sedaj počiva v šoli. Najaktivnejša sekcija prosvet- nega društva je godba na pihala, ki jo vodi Maks Feguš. Polovica članov je starih nad 50 let in radi prenašajo svoje znanje na mlajše. Godbo vabijo na raz- lične prireditve, ob praznikih pa organizira samostojne sporede. To zimo bo priredila samosto- jen koncert. V sklopu godbe imajo tudi zabavno glasbeni in plesni ansambel. ' Kmetovalci s tega področja se poleg že znanih problem.ov kme- tijstva ukvarjajo še z dodatni- mi, to je z oddaljenostjo od odkupnih centrov in izredno te- žavnim spravljanjem pridelkov. Letošnji pridelek sadja je bil izreden, vendar sadja kljub te- mu niso mogli prodati, ker so tudi najboljše sadje po večkilo- metrskem prevozu do odkupnih postaj lahko prodali le kot in- dustrijsko, saj se bilo poškodo- vano. Cena je bila prenizka, da bi z izkupičkom lahko krili stro- ške pridelovanja. Problem bo rešen, če bodo posvetili več pozornosti obnovi in vzdrževanju sadovnjakov, kmetijski kombinat pa povečal število odkupnih mest in izbolj- šal njihovo poslovanje. Posebno vprašanje je odkup živine s tega področja. Potrebno bi bilo točnejše in prožnejše poslovanje predstavnikov kom- binata in Perutnine, ki tukaj odkupujeta živino. Ljudje mo- rajo včasih čakati tudi po več ur na odkupnem mestu, nazad- nje pa živino peljati domov. Občani sprašujejo, zakaj je kmetijski kombinat prodal traktorje in druge stroje za ob- delavo zemlje. Tako sedaj spet orjejo njive z živino, če ne do- bijo kakega traktorista. Zavze- majo se, da bi kombinat po Tedniku obveščal občane o času in kraju odkupov v Tedniku. Svet krajevne skupnosti se zavzema tudi za napeljavo te- lefona v oddaljenejši konec njihovega terena (Kozminci in Stanošina), saj ljudje ob nujnih primerih izgubijo mnogo časa do najbližjega telefona v Pod- lehniku. Tod bi naj uredili tudi prodajo goriva za motorna vo- zila in peči na tekoče gorivo. Podlehnik ima po svoji legi in lepi okolici mnogo možnosti za razvoj v turistični kraj. Prebi- valci pripravljajo ustanovitev turističnega društva, ki bi v bodoče vodilo ureditev kraja ter ga predstavilo turistom KJ. stran 4 TEDNIK — petek, 1?. novembra 196? Stran 4 Melioracija 390 ha zemljišč Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica zaprosil kredit za melioracijo Namen investicije je izboljša- ti oziroma urediti vodni režim tal celotnega kompleksa in s tem ustvariti boljše pjogoje za kme- tijsko proizvodnjo. S tem bo tudi uresničen načrt, ki je bil izdelan že leta 1907. Površine za melioracijo se razprostirajo jugovzhodno od železnice Maribor—Zidani mošt do ožine oziroma mostu pri na- selju Kočno. Melioracije zaje- majo torej zemljišča v območju potokov Ložnica, Bistrica in Vil- bah. Namen investicije je urediti oziroma izboljšati vodni režim tal celotnega področja doline in s tem ustvariti boljše pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Vodna skupnost Slovenska Bistrica je že leta 1958 pričela z regulacijo osrednjega potoka Ložnice od iztoka v Dravinjo navzgor proti Slovenski Bistrici. Do septem- bra leta 1966 je bilo tako zregu- lirano 9,5 km struge i>otoka LrOŽ- nice do železniške postaje Creš- njevec. Kombinat je dobil zemljo v last leta 1962, ko je bilo izvrše- no intenzivno podružbljanje zemljišč ter je arondacijo usme- ril ravno na to področje. Z ureditvijo vodnega režima tal na melioracijskem področju 390 hektarjev bi prišel kombinat do novih intenzivnih površin. Saj zmaša sedanja vrednost pri- delka na teh površinah manj kot 450 novih dinarjev po hek- taru. Kmetijski kombinat KZ Slo- venska Bistrica upravlja skup- no 1948 ha zemljišč. Glavni del, to je več kot 60 odstotkov po- vršin predstavlja ravno ravnin- ski kompleks v dolini Ložnice in Bistrice, kjer bodo izvršena predvidena melioracijska dela. Nova investicija, hidromelio- racijska ureditev zemljišč na 390 hektarjih je le del skupnega načrta, ki zajema regulacijo, hi- dromelioracijo in agromeliora- cijo celotnega E>odročja, in sicer v dolžini: potok Ložnica 13,67 km, potok Bistrica 4,14 km in potok Vilbah v dolžini 1,44 km. V tem območju bo rezultat melioracijskih del popolna akti- vizacija površin, da bodo spo- sobne za intenzivno, visoko pro- duktivno proizvodnjo. Celoten kompleks je ob cesti III. reda, v smeri Slovenska Bi- strica—Pečke—Ptuj. Dovoz bo tako na ta del ugoden, saj bo cesta Slovenska Bistrica—Creš- njevec v prihodnjem letu asfal- tirana. Seveda je zanimivo, kaj bo kmetijski kombinat na teh po- vršinah pridobival. Plan predvi- deva, da bo na 15 ha hmelj, na 150 ha pšenica, na drugih 150 ha koruza in na preostalih 75 ha detelja in seno. V organizaciji dela v prihodnje predvidevajo, da ne bo problemov glede uskla- diščevanja pridelkov, ker že imajo zagotovljeno skladiščenje v silosih v Mariboru. Prav tako imajo že sedaj preskrbljena skladišča za deteljo in hmelj. Za tako velika melioracijska dela pa so potrebna tudi pre- cejšnja sredstva, s katerimi pa kombinat ne razpolaga. Zato je zaprosil za kredit Jugoslovansko kreditno banko v znesku 100 mi- lijonov starih dinarjev. Lastna udeležba bo znašala 139 milijo- nov starih dinarjev. V lastno Udeležbo bodo prispevala pre- cejšnja sredstva tudi vodni sklad SRS in vodna skupnost Drava- Mura. Leto 1969 bo tako prineslo nove perspektive in možnosti razvoja kmetijstva ter poveča- nje pridelka v bistriški občini. -b ODGOVOR NA ČLANEK O TAP V PRIHODNJI ŠTEVILKI V prihodnji številki Tednika bodo samoupravni organi in vodstvo TAP dali odgovor na članek, ki je bil objavljen v št. 45, ker se ne strinjajo z neka- terimi ugotovitvami. Ptujčanom in prebivalcem okolice Zavod za folklorne prireditve v Ptuju namerava organizirati tudi v letu 1968 kurentovanje, ki bo prekašalo vse prejšnje prireditve te vrste, ker bo bolj množično, saj bo nastopalo ob tej priložnosti več etnografskih skupin iz Slovenije in sosedne Hrvatske. S tradicionalnimi kurentova- nji si je Ptuj že pridobil sloves po vsej državi, pa tudi izven naših meja. S to prireditvijo nam je uspelo privabiti v Ptuj že na tisoče domačih in tujih turistov, s pomočjo televizije pa poznajo naše pustne prireditve tudi mnogi tujci v različnih de- lih Evrope, s čimer je postalo naše mesto znano. Zato moramo prireditve v zvezi s kurentova- njem še razširiti ter s primemo propagando seznaniti s temi pri- reditvami še več ljudi, saj b<5 tudi ta običaj eden od pomemb- nih prireditev zlasti v letu 1969, ko bomo E>osebno slovesno pro- slavljali 1900-letnico mesta. Glavni odbor za folklorne pri- reditve ima v zvezi s kureuto- vanjem veliko dela. Ker želimo pomladiti odbor, vabimo vse ti- ste, Id bi radi pomagali pri or- ganizaciji te pomembne prire- ditve, da se javijo odboru, kjer bodo dobrodošli v katerikoli od komisij, ki delajo pri glavnem odboru. To so komisije za pro- pagando in tisk, etnografske prireditve, turizem in gostinstvo, komisija za prodajo propagand- nega materiala, komisija za pro- met, komisija za nabiranje oglasov itd. Prepričani smo, da bo marsi- kdo, ki ima veselje do dela, z veseljem sodeloval ter koristno izkoristil svoj prosti čas. Vab- ljeni! Jože Maučec Na Desterniku priprave na asfaltiranje ceste Ptuj-Lenart Pred kratkim je bila v De- sterniku seja sveta krajevne skupnosti. Med predstavniki družbenopolitičnih organizacij je bil prisoten tudi Fran jo Re- bernak, predsednik skupščine občine Ptuj. Predsednik krajevne skupno- sti Janez Sok je povedal, da mo- ra seja razpravljati predvsem o referendumu o finančnih pri- spevkih občanov za asfaltiranje ceste od Ptuja do Lenarta in o vlogah za dodelitev in zvišanje družbene pomoči. Srečko Zelenik in Franc Si- meonov sta seznanila prisotne s pobudami in zahtevami občanov iz območja krajevne skupnosti Desternik in Trnovska vas, Vi- tomarci in deloma Rogoznlce za asfaltiranje ceste od Ptuja do Lenarta. Povečana obremenitev kakor tudi nenormalno stanje ceste narekuje asfaltiranje. Gramozirati cesto se več ne iz- plača. Na cesti so jama pri jami, nad katerimi so vozniki vseh vozil izrekli že toliko grdih be- sed. Prošnje za normalno vzdr- ževanje že dolgo niso več zale- gle. Prisotne sta seznanila tudi z rezultati posvetovanja s pristoj- nimi organizacijami pri skupšči- ni občine Ptuj in cestnim podje- tjem, sekcijo Ptuj. Kilometer as- faltirane ceste II. reda od Ptu- ja do Lenarta v dolžini 14 km bi stal 25 do 30 milijonov starih dinarjev. Po dobljenih nezago- tovljenih podatkih bi bili so- udeleženi pri financiranju re- publika s 50 0/0, občina in obča- ni pa vsak s po 25 %. Franjo Re- bemak je na seji obljubil pomoč občine, če bo le denar. Po daljši razpravi so prisotni potrdili sklep o uvedbi krajev- nega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Desternik. Za 14 km ceste bi bilo potrebno 350 milijonov starih dinarjev. Občani iz območja krajevne skupnosti Desternik kot fi- nančni soudeleženci pri gradnji ceste bi morali zbrati v obliki samoprispevka 40 milijonov sta- rih dinarjev, in sicer v letih 1968, 1969, 1970 in 1971. Določili so tudi višino krajevnega samo- prispevka. Na množičnih sestankih se bodo okoliški prebivalci podrob- neje pogovorili, kako bodo s skupnitr,]" močmi pomagali as- faltirati .-octo ZR Zbor pionirjev v Oplotnici ob 25-letnici organizacije Zbor pionirjev v Oplotnici je pozdravil Milojko Vidmar, član republiškega odbora DPM V nedeljo 12. novembra se je na obronkih Pohorja v Oplotni- ci zbralo več sto pionirjev iz vse bistriške občine. Praznovali so 25. obletnico obstoja svoje pio- nirske organizacije, ki je bila ustanovljena v Bihaču med voj- no, leta 1943. Na tej pionirski manifestaciji so sodelovali pionirski odredi iz vseh šol v občini. Gostitelj je bil pionirski odred 5>Alfonza Šarha« iz Oplotnice. Zboru so prisostvovali razen pionirjev, njihovih učiteljev in staršev, tu- di vidni družbenopolitični de- lavci iz vse občine in član re- publiškega odbora DPM Slove- nije Milojko Vidmar. Po zvoku fanfar, ki so nazna- nile začetek manifestacije, so predstavniki pionirskih odredov predali raport o številčnem sta- nju prisotnih. Nato so pozdra- vili shod nekateri družbenopoli- tični delavci in Milojko Vidmar. Po pozdravnih govorih so pio- nirji prikazali svoj pester pro- gram Bil je zelo zanimiv. Zbor mladine v Oplotnici je bil samo del programa. Po zbo- ru so imeli pionirji kosilo na »partizanski način«, ki so jim ga pripravili pripadniki JLA, ki so pozdravili sam zbor tudi z eno svojo konjeniško enoto. Po kosilu so se odpeljali pio- nirji na Osankarico. Tukaj so ob spomeniku žrtvam pohorske- ga bataljona, kamor so položili cvetje, in na prizorišču zadnje- ga boja pohorskega bataljona, poslušali spomine na te junaške dni iz naše zgodovine. Preživeli borec pohorskega bataljona Leon Zalaznik je več kot eno uro pripovedoval pionirjem o nastanku, delovanju in padcu pohorskega bataljona. Predsed- nik občinske organizacije ZB Maks Peklar pa je opisal pio- nirjem nastanek pionirske orga- nizacije, delovanje pionirjev med in po vojni. Pionirji bi še dolgo poslušali pripovedovanja preživelih bor- cev, če se že ne bi začel spu- ščati nad pohorske gozdove prvi mrak. Poslovili so se v želji, da bi se ob letu zopet videli, -b Odgovor i,. vprašanja odbornikov (Nadaljevanje z 2. strani) SFRJ št. 30/65) so plačuje prora- čunsld prispevek na bruto plače po stopnji 12,9'/o, preračunano na neto plače 19 '/o. Po zveznih predpisih se obraču- nava proračunsld prispevek za vse enalco, ne glede na to, če je mali ali večji obrtnik, je bilo poveda- no ob koncu odgovorov predsed- .'^tva občinske skupščine Ljutomer na odborniška vprašanja. P. Potočnik POPRAVEK v 41. številki Tednika je ti- skarski škrat povzročil na četrti strani v intervjuju Po odkupu mošta na ormoškem področju zelo grobo napako. Pod navede- nim člankom bi moralo stati ime novinarja Petra Potočnika, ne pa inž. Martina Habjaniča, ki je bil v tem članku intervju- van. Prosimo bralce, da nam napako oprostijo. Uredništvo Končno asfalt od Suhe veje do Vidma? Ena izmed prvih cest, ki so jih asfaltirali v ptujski občini, vodi od Ptuja proti Vidmu. Na veliko nejevoljo Vidovčanov, ki so zanrian upali, da se bodo re- šili nevzdrževane prašne ceste, so asfaltirali cesto le do Suhe veje. Odkar so odpeljali stroje za asfaltiranje s te ceste, p>a do danes, so potekla dolga leta upanja in prosjačenja Vidovča- nov in okoličanov za asfaltom. Nevzdrževana cesta je F»risilila njihove odbornike, da so v ob- činski skupščini ostro protesti- rali proti malomarni oskrbi ce- ste, ki so jo kljub naraščanju prometa vedno slabše poprav- ljali. Predvsem je močno obre- menjena v času, ko je zaprt borls;ki most. Velik del prome- ta iz Zagreba se tedaj preusmer- ja po tej cesti. Promet narašča tudi iz Podlehnika in TrakošČa- ria. Vedno več je ha tej cesti tudi turistov (če bi bila asfalt- na cesta, bi jih bilo prav gotovo še veliko več). Videm leži ob Dravinji v vznožju predvsem v jeseni vabljivih haloških gričev, kjer raste po svetu znana halo- ška kapljica. Koliko lažje bi se pripeljali delavci v Kidričevo in v Ptuj na delo po lepem as- faltu? Tudi kmečki vozovi bi prepeljali pridelke nep^oškodova- ne v shrambe ali na trg. Da bi bilo manj okvar na avtomobilih in manj prahu, ni treba posebej poudarjati. Kljub temu, da so Vidovčani ostali edini pobudniki asfalti- ranja te ceste, kljub velikim stroškom, ki so vezani s tem, niso odnehali. Spričo velike že- lje prebivalcev in potrebe po asfaltu tricajo predstavniki kra- jevne skupnosti Videm, krajev- ne organizacije SZDL in drugi na vrata pristojnih organov in se dogovarjajo o možnostih asfaltiranja. Asfaltiranje ceste od Suhe veje skozi Videm do mosta prek Dravinje v dolžini 3,5 km bi sta- lo 66 milijonov starih dinarjev. Od tega bi morali zbrati Vidov- čani kakih 20 milijonov starih dinarjev. Nekaj bi prisF>eval re- publiški cestni sklad, nekaj pa cestno podjetje. Ker ni tako ve- lik znesek, upajo da bodo pri- šli prej na vrsto. V krajevni skupnosti Videm se že pripravljajo na zbore vo- livcev po vaseh, na katerih bodo vaščani povedali, kako bi naj- lažje in najhitreje asfaltirali cesto, ki bo njim in vsem drugim v veliko korist. Avtomobili v preozkih ulicah, parkirni prostor pa prazen v Ptuju so uredili večji parkirni prostor, ki se ga vozniki po- služujejo le v primerih, ko drugje ne najdejo prostora. Najraje parkirajo na večjih trgih, če pa tu ni prostora, pa v stranskih ulicah. Te so zelo ozke. Parkirana vozila v njih zelo ovirajo promet. Poleg velikega parkirnega prostora tega ne bo mogoče dolgo trpeti. ZR Foto: S. Kosi Občina Ptuj Nezado volf i va kadrovska struktur^ Kako mladim strokovnjakom omogočiti takojšnje vključeva- nje v prakso za ustrezna delovna mesta? Kako pridobiti manjka- jočo izobrazbo tistim, ki zasedajo delovna mesta z nezadovoljivo kvalifikacijo? Ali bomo lahko z nezadovoljivo kvalifikacijsko strukturo uresničili reformske cilje? Uspešen razvoj delovne orga- nizacije je v marsičem odvisen od tega, s kakšnim učinkom in s kolikšno hitrostjo se proizva- jalci prilagajajo novim oblikam proizvodnje in proizvodnega so- delovanja. Vsled tega je zelo važna ka- drovska struktura zaposlenih, za katero pa se žal v ptujski obči- ni ne moremo pohvalno izraziti. V zvezi s tem je občinska skup- ščina že sprejela nekaj pripo- ročil, namenjenih delovnim or- ganizacijam. Ugotovljeno je, da je le 70,6 Vo ustrezno zasedenih delovnih mest, ki zahtevajo kader z vi- soko izobrazbo, z zahtevano viš- jo izobrazbo je ustrezno zasede- no 39,70/0 delovnih mest, z za- htevano srednjo izobrazbo je ustrezno zasedenih 78,1 "/o delov- nih mest, medtem ko je kadra 2 nižjo strokovno izobrazbo pre- več za 92,90/0. Prav tako je ustrezno zasedeno 64,1 '/o delov- nih mest, ki zahtevajo visoko kvalificirano in kvalificirano delovno silo, medtem ko je za 46,1 "/o preveč polkvalificirane in nekvalificirane delovne sile. Razmisliti moramo o proble- mu, kako mladim strokovnja- kom omogočiti takojšnjo vklju- čevanje v prakso za ustrezna delovna mesta, in kako tistim, ki so doslej kljub pomanjkljivi strokovnosti zadovoljivo delali na vodilnih mestih neposredno v proizvodnji ali skupnih služ- bah, omogočiti pridobitev manj- kajočega znanja. Ta vprašanja bo treba tistre- zno urediti s statuti delovnih organizacij. V oddelku za ana- litične in organizacijske zadeve menijo, da bi morali v delovnih organizacijah določiti položaj pripravnika, status stažista, dru- gače si absolventi in diplomanti šol ne bodo mogli pridobiti ustrezne prakse, ki je največ- krat pogoj za pripravo na raz- pisana delovna mesta. ZR Iz Ormoža v četrtek je bila seja izvršne- ga odbora občinske konference SZDL. O podrobnostih s seje vas bomo informirali v prihodnji številki. Danes, v petek, ob 8. uri bo na občinski konferenci SZDL sprejem za udeleženca oktobrske revolucije Jožeta Roz- mana iz Ormoža. Iz Ljutomera v Ljutomeru je bila v pone- deljek druga seja občinskega komiteja, na kateri so sprejeli program dela do druge konfe- rence ter priprave na VI. kon- gres ZKS. Člane komiteja so zadolžili, da obiskujejo sestan- ke terenskih organizacij ZK in organizacij ZK v podjetju ter jim nudijo neposredno pomoč. V ponedeljek, 13. novembra, je sekretar občinskega komiteja Silvo Prelog priredil v prostorih občinskega komiteja sprejem za udeleženca oktobrske revolucije Jožeta Velnarja iz Ljutomera. Ob tej priložnosti mu je izročil majhno darilo. Sprejema so se udeležili tudi člani občinskega komiteja ZKS Ljutomer, Asfaltiranje v Kidričevem v Kidiučevem so bila te dni končana dela pri asfaltiranju ceste v naselju in na odseku če- šite od tovarne glinice in alumi- nija »Boris Kidrič« do odseka ceste proti Lovrencu. Skupna dolžina novega asfalta je sko- raj 2.000 metrov. Z asfaltiranjem ceste od to- varne do odseka ceste proti Lo- vrencu je bila uresničena dol- goletna želja prebiivalcev Apač, Lovrenca in prebivalcev naselja Kidričevo II, miimo katerega je sipeljana cesta. Invesititor del je krajevna skupnost v Kidričevem ob po- moči tovarne, ki je prispevala za gradnjo ceste 10 mildjonov starih dinarjev, občine Ptuj s 6 milijoni ter s sredstvi obrtne- ga podjetja Dravinja, trgovskih podjetij Paaionija in Izbira in drugih, ki so prispevali nadalj- ndh 2,5 milijona, ter izrednih sredstev krajevne skupnosti Ki- diičevo v višini 3 milijonov sta- rih dinarjev. Vrednost celotnih del znaša 25 milijositavili, koliikor bodo bodioči lastniki priiSipevaM audostna finančna sredstva. Z asfaltdramjiem ceste skozi naiselije je dobilio nasefljie pono- vno lepši izgled, saj je bil po- nekod asfalt že popoHnoma do- trajan. Praiv bi bilo, da bi sta- novaici v naselju to znaili ceni- ti, iin bi še lepše uredili okoli- co svojih blokov za še lepši iz- gled svojega fcraija. Večjo skrb pokllciteimi usmerjanju mlutfine Na osnovi ankete o izbiri 1»- klica in poiklicnih odločitvah, ki jo je izvedel zavod za zaposlo- vanje v Ptuju, ugotavljamo, da je vpliv poklicnih svetovalcev na poklicne želje in odločitve mladine odločno premajhen. Le 2,5 odstotka anketirancev je iz- javilo, da so pri izbiri poiklica iskali pomoč pri zavodu. Jasno moramo nakazati vse prednosti, ki jih ima poklicno usmerjevanje tako za posamez- nika kot za gospodarske organi- zacije. Zanimiv pa je tudi podatek o ovirah, s katerimi se srečuje mladina pri odločitvah o nadalj- njem poteku šolanja oziroma za- poslitve. Najmočnejše ovire za učenca so bojazen, da ne bo do- bil učnega mesta, da ne bo kon- čal osemletke in da starši ne bodo zmogli nadaljnjega vzdr- ževanja. To pomeni, da zainteresiranost učencev za uspešno izobraževa- nje upada, povečuje pa se šte- vilo nekvalificirane delovne si- le. Treba je posvetiti posebno skrb poklicnemu usmerjanju mladine in odpravljanju teh najpogostejših ovir. Z R Si ran ^ TFDMK — peizvodnje, je povsem odveč razpravljati o potrebi te šole. Znano je tudi, da le polovica otrok konča osemletko in da jih večina ostane na kmetijah s po- manjkljivo izobrazbo, ki potem obdelujejo zemljo, kot so jo nji- hovi očetje, ali pa kot nekvali- ficirana delovna sila pritiska v mesto ali odhaja v inozemstvo. Predvsem tem je treba omogo- čiti obisk te šole. Tudi mišljenje, da je admini- strativna šola nepotrebna, ker je tega kadra v Ptuju že preveč in se obsolventi težko ustrezno zaposlijo, je bilo zavračano z vi- dika, da delovna sila iz ptujske občine v veliki meri išče zapo- slitev drugod in da ne bi kazalo pospeševati njene ukinitve. Pri- mernost njenega obstoja bo ocenjena v širši izobraževalni regiji. V okviru občine sikoraj ni mo- goče reševati problema izobra- ževanja mladine, zlasti ne sred- njega in strokovnega šolstva. Občina ni v stanju zagotoviti nemoteno in kvalitetno delo šo- lam spričo pičlih proračunskih sredstev in težavnega zbiranja prispevkov od delovnih organi- zacij. Drage so zlasti poklicne šole, EK)sebno, če imajo manjše število učencev. Za kvalitetno delo so namreč nujno potrebni specializirani oddelki za posa- mezne poklice. Stroške šol obre- menjujejo tudi učenci iz drugih občin pa tudi republik. Smotrno izobraževanje mladine bi mogla zagotoviti le republika. Z novim letom bodo začele delovati regionalne in posebne izobraževalne skupnosti. Priča- kujemo, da bo v tem okviru laž- je reševati probleme, ki se v ob- činskih mejah zde nerešljivi. Do takrat pa je treba šolam omogo- čiti delovanje v sedanjem ob- segu. Z R VZGOJNA VPRAŠANJA Prestopnik in družba Družbeno negativni pojavi aH kriminaliteta je stara toliko, kot je stara človešlca družba. Proti po- javom oziroma dejanjem, ki so družbi nevarna ali škodljiva, vsa- ka družba ukrepa v skladu s stop- njo materialne in družbene razvi- tosti. Vsi ukrepi v boju proti krimi- naliteti so elementi kriminalne po- litike, ki je v teku razvoja menja- la svojo vsebino in obliko. Najstarejši ukrep je kazen, ki je imela namen storilca kaznivega dejanja kaznovati in ga prestra- šiti, da ne bi več ponovil takega dejanja. Izkušnje pa so pokarale, da kazen ni učinkovala vedno po- zitivno, ampak je celo negativno vplivala na nekatere delikvente. Namreč že nabranim negativnim izkušnjam, že ustaljenemu mne- nju posameznika, da v življenju nikoli ni imel uspeha, se pridruži še družbeni pečat kot nepreklicno potrdilo, da ni več drugega izho- da. Posebno pa je to pomembno pri obravnavanju mladoletnikov, ki so storili kaznivo dejanje. Le-ti so še v razvoju, oni šele oblikujejo svojo osebnost in so še posebno občutljivi. Zato je tako zelo po- membno, kako se obravnava mla- doletnika, ki je prišel v nasprotje z zakonom in s tem v nasprotje z družbo, ki talcega njegovega de- janja ne odobrava. Z razvojem družbe in njenih in- stitucij se je spremenilo gledanje na kriminaliteto, predvsem pa na obravnavanje storilcev kaznivih dejanj. S storilci kaznivih dejanj so se začeli ukvarjati specialisti (psihologi, psihiatri in drugi), kri- minaliteta se je začela obravna- vati znanstveno. Vzporedno z raz- vojem znanosti so se spreminjala tudi kazenska določila, da so po- stajala bolj plastična. Poleg že ustaljenih kazni so se pojavljali novi ukrepi, ki so bili zelo upo- rabljivi in so dajali sodnikom možnosti, da so izbirali ukrepe, za katere so mislili, da bi na posa- mezno osebnost imeli najbolj po- zitiven vpliv. Posebno so izsledke znanosti uporabljali pri mladoletnih sto- rilcih kaznivih dejanj. Tako se je razvila moderna mladinska kazen- ska zakonodaja, ki smo jo v Jugo- slaviji uvedli z letom 1960, ko je izšla novela kazenskega zakonika. Po noveli mladoletni storilec ka- znivega dejanja ni kazensko odgo- voren za storjeno kaznivo dejanje kot odrasel človek. Izhajamo nam- reč iz dognanj, da mladoletnik (od 14. do 18. leta starosti) ni še do- grajena osebnost, ki bi imela že trdno osvojene vse moralne in etične norme, ki vladajo v naši družbi. Zato je toliko bolj dovze- ten za zunanje pozitivne in nega- tivne vplive ožjega in širšega oko- lja — skratka, mladoletnik ni do- volj zrel. da bi lahko v dani si- tuaciji reagiral s premislekom in tudi predvidel posledice svojega dejanja ali obnašanja zase in za družbo. Zato naša mladinska kazenska zaltonodaja sloni na dejstvu, da je mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja p>otrebna pomoč pri nor- malnem vključevanju v življenje, v ožje in širše okolje, ne pa samo kazen, ki bi ga lahko postavila še bolj na rob družbe, kjer se je s svojo težavnostjo in s storitvijo kaznivega dejanja že tako znašel. Izhajajoč iz tega je zakonodaja- lec navedel celo vrsto tako ime- novanih vzgojnih ukrepov za mla- doletne storilce kaznivih dejanj — prestopnike, kazen pa le v izjem- nih primerih. Da bi še tej kazni dali poseben pomen, jo prestaja mladoletnik ločeno od polnoletnih storilcev k^aznivih dejanj, v mla- doletniškem zaporu. Glede na zahtevnost in specifič- nost dela z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, jih obravnavajo za to delo posebej usposobljeni ljudje. Ravno zato, ker imajo vzgojni ukrepi namen mladoletni- ku le pomagati, je tudi velika ve- čina skrbi za izvajanje teh ukre- pov prenesena na skrbstvene or- gane. V okviru skrbstvenih organov delajo šolani socialni delavci, ki vodijo mladoletne prestopnike, jim dajejo nasvete in konkretno po- moč pri ponovnem vključevanju v družbo, potem ko so storili kazni- vo dejanje ali kako drugače prišli v nasprotje z obstoječimi družbe- nimi normami. To je obširno in odgovorno delo. U.speh tega dela je odvisen ne sa- mo od sposobnosti posameznih so- cialnih delavcev, ampak od mno- gih drugih činiteljev v mladolet- nikovem ožjem in širšem okolju. Zato potrebuje slo-bstveni organ pri svojem delu podporo ne samo od staršev mladoletnika, ampaJc tudi podporo in pomoč mnogih in- stitucij in organizacij, ki delujejo v našem življenju. Naj naštejern le nekaj od njih: sodišče, krajev- na skupnost, šola, mladinska or- ganizacija, SZDL, ZK, DPM, šport- na društva. Ce so prizadevanja skrbstvene- ga organa osamljena, da nimajo podpore v, družbenem življenju, ne morejo biti tako uspešna kot bi ob sodelovanju z ostalimi dejav- nil^i lahko bila. Za pravilen raz- voj mladih ljudi smo odgovorni vsi, ne le tiste ustanove, ki se iz- ključno ukvarjajo s problemi mla- dih. Prihodnjič številčni prikaz mla- dinskega prestopništva v občini Ptuj. GA Z programa Delavske univerze Ormož Pred kratkim je bila v Ormo- žu razširjena seja sveta delav- ske univerze, ki so se je poleg članov sveta in vodje izobraže- valnih svetov udeležili Franc Novak, predsednik občinske skupščine Ormož, Drago Pinta- rič, sekretar ObK ZKS, Vlado Ožbolt, predsednik občinske konference SZDL, in Danilo Je- len, tajnik občinske skupščine Ormož. Glavma tema seje je bila program DU Ormož za izobra- ževalno sezono 1967/68. Težišče dela Za družbeno izobraževanje, ki mu bo še vrsto let težišče večer- na politična šola, kot je poudar- jeno v programu, je osnovno, da občane izobražujemo v duhu in smislu pripravljanja na prak- tično izvajanje samoupravnih pra\'ic in dolžnosti. Poleg in- tenzivnih oblik tega sektorja, kjer bi zlasti delovne organiza- cije bile naročnik tovrstnih uslug, bo DU ix>samezna ključ- na in zelo uspela predavanja posredovala v vseh večjih izo- braževalnih centrih, da bi ta tematika prodirala med vse ob- čane. Posredovanje te tematike po delavski univerzi je koristno ne zaradi boljše podaje snovi ali boljše organizacije, temveč zaradi večje sproščenosti sluša- teljev, zaradi bolj sproščenega iznašanja problemov itd. Tudi dejstvo, da vsaj vsi predavatelji niso iz iste delovne organizacije, bo ugodno vplivalo na slušatelje. Zlasti pri družbenem izobra- ževanju je potrebno poudariti pravilno izbiro metodičnega po- dajanja, izbor snovi, vsaj mi- nimalna ponazorila, nivo sluša- teljev ter psihološki kontakt, kot je bilo poudarjeno v raz- pravi o programu. To izobraže- vanje je najtežje, saj zahteva od predavateljev mnogo, da lahko občane-slušatelje čimbolj pripravijo na akcijo, na vsako- dnevno življenjsko prakso. Šola za mlade kmetovalce v okviru strokovnega izobra- ževanja bo poudarek na kme- tijskem izobraževanju. To na- logo bi naj opravili šola za mlade kmetovalce in tečaji za kooperante. Sola za mlade kmetovalce bi naj vključila mladino, ki ostaja na podeželju. Mnogo te mladine ni končalo niti osemletne šol- ske obveznosti. Zato bi poleg strokovnih predmetov predmet- nik zajemal tudi slovenski je- zik, matematiko in spoznavanje družbe. Šola bi bila dveletna in bi vsako zimsko sezono trajala okrog 150 ur, tako da bi bil vsa- ko leto zadnji del šole praktič- nega značaja, in sicer za dekle- ta o sodobni prehrani s kuha- njem in šivanjem, za fante pa s praktičnim poudarkom na sadjarstvu, vinogradništvu, ži- vinoreji in strojništvu. Te šole bi mašile vrzel, ki nastaja v zasebnem sektorju glede proiz- vodnje, in bi pozneje daljši te- čaji zadružnikov bili neF>otreb- ni, razen razgovorov o novih dosežkih, ki pa bodo stalni, do- kler bo človek proizvajal. Stroške za to šolo, ki jo bo DU organizirala ob F>omoči mla- dinske organizacije, bo DU del- no krila iz sredstev, ki jih daje izobraževalna skupnost, delno pa bi prispeval sklad za pospe- ševanje kmetijstva pri občinski skupščini. Tečaj za zadružnike - kooperante Tečaj za zadružnike kooperan- te bi DU organizirala skupno s kmetijskim kombinatom. To bi bili krajši tečaji s približno 30 do 40 urami, kjer bi kmetje do- bili napotke za neposredno ak- cijo, se pravi najnujnejša na- vodila za sodobno kmetijsko proizvodnjo. Ostale oblike so manjše, ki pa so v osnovi enake v vsej Sloveniji. Splošno izobraževanje Pri splošnem izobraževanju je poudarek na oddelkih večerne osnovne šole, brez katere je v ormoški občini nad 3000 mlaj- ših ljudi, ki bi končali osnovno šolanje z usi>ehom. V nekaj le- tih je DU pomagala okrog 200 mlajšim občanom, da so kon- čali osnovno šolo, vendar je to zelo malo glede na potrebe in stanje, kakr.šno je. Zaradi tega bi bila potrebna pomoč vseh družbenih dejavnikov v občini, da bi pomagali tem ljudem, ki gredo drugače v svet kot ne- kvalificirana in dostikrat v tu- jini grobo izkoriščana cenena delovna sila. Predmetniki za osnovne šole bi morali biti ta- ki, da bi bili dosegljivi za nor- malnega učenca, saj verjetno 40"/» Slovencev ni manj spo- sobnih oziroma nesposobnih, da bi dokončalo osnovno šolo. Lanskoletne šole za starše, ki jih je bilo 10, so dale dobre rezultate. Zaradi tega se bo ta oblika izobraževanja nadalje- vala. Za krajevne centre zunaj Or- moža bodo nadaljevali s poljud- noznanstvenimi predavanji, ki so resnično množična oblika iz- obraževanja in ki po svoje kljub vsemu le oblil^ujejo človeka v novem, stari miselnosti drugem duhu. Ker je ormo.ška občina pre- težno kmetijska, se je, kakor vidimo iz okvirnega programa dejavnosti DU, dejavnost de- lavske univerze usmerila pred- vsem na izobraževanje kmeč- kega prebivalstva. Vse navede- ne oblike izobraževanja bodo pričele z delom v drugi polovici novembra, razen tečaja ne.mške- ga jezika, ki že deluje od 1. ok- tobra. Od 3. do 7. novembra pa so organizirali predavanja ;^ oktobrski revoluciji v vseh ■ obraževalnih centrih. -p Šola na Desterniku dobiva iepši izgled Dolga leta je bila šola na Desterniku potrebna temeljite obno- ve. Šele letos so se našla sredstva za adaptacijo. Znotraj je že prepleskana. Tudi večji del zunanjih sten je že dobil lepši izgled. Upajo, da bodo dela končana še v tem mesecu. Pri vhodu dogra- jujejo manjšo verando. ZR RAZSTAVA SODOBNE SRBSKE GRAFIKE V soboto, 18. novembra 1967, ob 11. uri bo v razstavnem pa- viljonu D. K vedra ob Dravi (prejšnji Vinarski muzej) otvo- ritev razstave »Sodobna srbska grafika«. Razstavo prirejata Po- krajinski muzej Ptuj in Muzej sodobne um.etnosti iz Beograda. Razstavljeno gradivo je nasta- lo v prvi polovici 20. stoletja, oziroma v času med 1930. in 1965. letom. Iz časa med obema vojnama je razstavljeno 10 li- stov, iz povojnega obdobja — od 1945 do 1965 — v katerem se je grafika v Srbiji naglo in kva- litetno razvijala, pa je razstav- ljenih sedemintrideset grafičnih listov. Razstava »Sodobna srbska grafika« bo odprta od 18. no- vembra do 2. decembra 1967, vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. M. M. Draga Alenka I Iskreno se ti zahvaljujem, ker si pred tedni objavUa moj članek o trgatvi. To mi je dalo zopet novih moči za pisanje. 2e večkrat sem razmdšljal o varčevanju in zdaj sem ti napisal nekaj vrstic o tem. Vesel bom, če bodo to tudi drugi izvedeli. Ce pa ne boš objavila, pro- sim za odgovor ali za mnenje o mojem sestavku. Vnaprej najlepSa hvala za razumevanje In za tvoje prijateljstvo. 31. oktober je dan varčevanja. Ob njem se spomnimo, da je po- trebno varčevati intelektualcem, de- lavcu in kmetu, da brez nič ni nič. Varčujemo pri vsakodnevnih iz- datkih, pri olileki, hrani in obutvi, učenci pa pri knjigah, zvezkih in drugih Šolskih potrebščinah. Včasih varčujemo otroci tudi z denarjem, da si lahko sami kupimo svoj pri- ljubljeni časopis, ali pa ob kakem prazniku ali rojstnem dnevu poda- rimo staršem kakSno darilo. Z denarjem varčujejo tudi dolgo- lase!. K frizerju ne gredo zato, da bi prihranili denar, pa čeprav bi lahko z dolgimi lasmi pometali pločnike. Prav tako varčujemo z vodo. Mla- di trmoglavec se ne bo umil. čeprav bi se njegova koža levila kot pri gadu. Vsem trdovratn^žem. ki jim je voda smrtni sovražnik, so bleščeč vzor tudi nekateri reditelji v šol!. Vode ne bi prinesli, pa čeprav bi vedro od rje razpadlo na kose. Varčevati je treba tud! s č^nilom. Nekateri .sošolci ne napišejo naloge verjetno zato. ker se jim zdi škoda črnila. Tako ima tudi varčevanje svoje dobre in slabe strani. Upam, da bodo moii vrstniki odvrgli slabe in se oprijeli dobrih strani varčevanji Iskreno te pozdravlja pionir Janko Hrga. 7. b razred osnovne šole Podlehntk Hraci .Tanko: Se na kraj pameti mi ne pride, da bi tvoje pisanje o vsestranskem varčevanni 7avr"la Kako neki? Saj si se nnkazal kot mislee in šalji- vec. Tudi izražati se znaš lepo in beseda ti eladko teče Le nlagol i t e rt i t i pusti bratski republiki Hrvatski, od koder je prišel, in se drži mš«*ga slovenskega varče- vanja! Piši ml. Janko, če so ti NASA PlSiVIA všeč! Vabim te k sodelova- nju. Vedi, da bom vedno vesela, kadarkoli bom zagledala tisto lepo pisavo in že od daleč vedela, da je tvoja. Pozdravljam te: Alenka Športni d.\n Dolga, dolua je moja pot v šolo in ne morem je prehoditi peš. Vo- zim se z avtobusom in vsako jutro moram zgodaj vstati. Kakor hitro odbije ura pet, že skočim iz postelje, saj vem. da ne smem niti minute poležati. Priznam, da večkrat zelo težlco vstanem, posebno sedaj, ko je še tema in hladno. v soboto, ko smo imeli v načrtu Športni dan, sem pa zelo lahko vstal. Brez šolske torbice sem hitel na avtobus, ki me je pripeljal prav do šolskega igrišča. Priredili smo tekmovanje v teku na 80 m. Zmagovalec je bil učenec ' iz 8. b razreda. Učenci nižjih raz- redov so se igrali igro Med dvema ognjema, učenci višjih razredov pa so igrali rokomet. Razočaraj sem bil s porazom našega razreda, ki sem vanj stavil vse upanje. Po končanem tekmovanju nismo mogli zapustiti prostornega igrišča. Dečki smo skupno z dvema tovari- šema učiteljema igrali nogomet. To je bila igra! Nogomet na visoki ravni! Prav do tri četrt na dv-. dokler ni pripeljal avtobus po nas, sem se podil za žogo in nisem se je nave- ličal. 2oga je moja najljubša prija- teljica. Minil je prelep športni dan. T klh dni si še želim. Vlado Horvat, učenec 8. b raztcda, Velika Nedelja i Vlado: i Zelo rada verjamem, da ti je | športni dan v veliko vesel ie. Kako i hj ti ne bil- Saj se tedaj lahko vse- j stransko športno izživljaš, doprina- šaS napore in se telesno in duhovno krepiš. Brez tiste čudno okrogle žoge si p.T športnega dneva sploh ne more- mo predstavljati. Vsaj na športnem dnevu si se le naužil. kar ti iskreno privoščim To sedaj pripada tvojim letom. Da bi se še dolgo srečno nortil za žogo, ti želim: Alenka Sestanek predstavnikov IK PO Ljutomer Pred kratkim je predsednik ZK PO Ljutomer Franjo Štebih sklical sestanek predsednikov in tajnikov kulturno prosvetnih organizacij ljutomerske občine, na katerem so razpravljali o pri- pravah na proslavo 100. oblet- nice I. slovenskega tabora, ki bo verjetno v drugi polovici septembra naslednjega leta. Ker bodo na proslavi sodelovali združeni pevski zbori iz Ljuto- mera, Radgone, Ormoža, Mari- bora in drugod, se bodo morali že sedaj temeljito pripravljati na pomemben jubilej, ko je bil pred slo leti v Sršenovem logu Ljutomeru I. slovenski tabor. •meljite priprave vseh kultur- nih skupin, ki bodo sodelovale na proslavi, bodo potrebne še posebno zaradi tega, ker bo pro- slava republiškega značaja. Na predvečer proslave Ido do- rriaei dramski ansambel izvedel delo dr. Bratka Krefta »Velika puntarija«, ki jo bo režiral av- tor sam. Februarja bo prav tako pro- slava pomembnega jubileja 100. obletnice ljutomerske knjižnice. I3a bi popestrili kulturno dejav- nost ob praznovanju pomembnih kulturnih dogodkov iz Ijuto- n^erske zgodovine, bodo poleg že znanih prireditev SF>omladi Organizirali simpozij in razsta- vo na temo slovenska likovna Umetnost. Na posvetovanju so tudi ob- ravnavali priprave na občne zbore kulturno-prosvetnih orga- nizacij, ki bodo ix)sebno po- membni, ker bo v začetku pri- hodnjega leta kongres ZK PO. Nastop mladinskega pev- skega zbora iz Maribora Predzadnjo nedeljo je v Iju- tomeru gostoval centralni mla- dinski pevski zbor občine Ma- ribor pod vodstvom profesorja Branka Rajšterja. Zbor je na letošnjem zveznem mladinskem festivalu pevskih zborov v Ce- lju zasedel prvo mesto. Ljuto- mers'ki nastop mariborskega pevskega zbora, ki je kljub do- bri propagandi in odličnemu iz- vajanju tega ansambla bil iz- redno slabo obiskan, je bil ena izmed zadnjih priprav na turne- jo po sosednjih evropskih drža- vah. Konferenco aktiva ZMS Kidričevo v nedeljo, 19. novembra, bo irnel aktiv mladine v Kidriče- vem svojo letno konferenco. Na njej bodo obravnavali aktualne probleme, sprejeli program de- la ter si izbrali novo vodstvo. < Proslava Oktobra v Kidričevem v petek, 10. novembra 1967, so v veliki dvorani restavracije v Kidričevem slavnostno poča- stili spomin na dogodke pred 50 leti v Rusiji in dogodke pred 30 leti, ko je bila ustanovljena ko- munistična partija Slovenije. V enournem programu so so- delovali pevci in godba na piha- la DPD Svobode iz Kidričevega in pevski zbor ter recitatorji iz osnovne šole Kidričevo. O po- menu in ra'zvoju dogodkov po oktobrski revoluciji pa je govo- ril Franc Meško, predsednik SZDL Kidričevo. -b V ptujskem muzeju v oktobru nad 2000 obiskovalcev v oktobru si je ogledalo po- krajinski muzej v Ptuju 1632 domačih in 430 tujih obiskoval- cev. Od domačih jih je bilo naj- več iz Slovenije — 1472. iz Hr- vatske 134 in iz Srbije 26. Od tujih obiskovalcev jih je bilo največ iz Avstrije — 415, iz Madžarske 5, iz Italije 4. iz Ni- zn7emske. Kanade in SZ na po dva. ZR stran « TEDNIK - petek, 17. novemhrn 1%: Stran 6 Iz ljutomerske zgodovine (Nadaljevanje) Gašpar frof Draškovič je bil zadnji lastnik Dolnjega gradu oziroma ljutomerske graščine — tega pomembnega imena. Po njegovi smrti je bila lastnica Dolnjega gradu starejša sestJra Sara, poročena z Dionizijem Szechijem, graščakom Gornije Lendave. Z njo kot lastnico cvenskega gradiča so imeli Lju- tomerčani spor zaradi mlina iz lesa, ki je verjetno stal na Mu- rici; ta pa jo obtekala cvensiki grad (trški zapisnik 13. maja 1672). Sara je umrla okrog leta 1674 ter zapustila tri sinove: Jurija, Gašparja in Petra — ter dve hčeri: Julijano in Marijo. Ker so sinovi drug za drugim nenadoma pomrli, sta podedo- vali Cven in solastništvo Dol- njega gradu Julijana in Marija. Julijana je že 8, februarja 1686 prodala svoj delež Tomažu Ig- naciju Mauerburgu starejšemu, graščaku v Braneku, ki je kma- lu potem kupil še delež njene sestre. Kot solastnica Dolnjega gradu se leta 1671 navaja baronica Ratkay. To je bila Katarina, se- stra Gašparja Draškoviča in že- na Gašparja Ratkaya. Umrla je že leta 1673, zapustivši hčeri Konstataciji, poročeni Paradey- ser, in Sigmundu Jožefu (sinu) svoj delež pri Dolnjem gradu. Tudi z njo so imeli Ljutomer- čani spore. 17. februarja 1672 in 5. decembra 1673 so se, Ljuto- merčani celo oborožili, da bi na- silno p>obrali lovske mreže, ki so jih nastavili ljudje grofice Ratkay. Poveljnik usikokov Janez Er- nest Paradeyser je po smrti Ka- tarine postal solastnik Dolnjega gradu, ki je priženil s svojo so- progo, rojeno Konstancijo Rat- kay, dolnjegrajsko graščino. Po- sedoval je tudi Mehovo na Go- renjskem, od koder je leta 1681 pisal zelo prijazno pismo Lju- tomerčanom, ki so imeli v tem času stalne prepire s Tomažem Ignacijem pl. Mauorburgom. V navedenem pismu omenja, naj zopet postanejo podložniki lju- tomerske graščine, kot so bili prej; on in njegova soproga jih bosta branila pred neizpolnje- vanjem starih pravic. O tej za- devi je trški svet razpravljal 30. maja in 23. junija 1681. Po soglasnem sklepu so odpisali Paradeyserju, da o tem ne mo- rejo ničesar določiti, ker se mo- rajo posvetovati s svojim odvet- nikom v Gradcu; če bi pa svo- jevoljno odločali, bi se kancler- ju Mauerburgu še bolj zamerili. Kljub temu pa je trški svet na prihodnji seji glasoval, ali se odločijo za podložnike Mau- erburga ali Paradeyserja. Za prvega je glasoval samo en, za drugega pa 24 članov trškega sveta. Sklenili so, da zaradi tega gre sodnik, z dvema tržanoma v Gradec in če je potrebno tudi k cesarju na Dunaj. Vendar so bila vsa prizadevanja trga za- man, ker so tržani kljub temu postali podložniki barona Mau- erburga. Kmalu zatem, leta 1688, je Paradeyser umrl in njegova so- proga je svoj del Dolnjega gra- du odstopila bratu Sigrnundii Jožefu Ratkayii, ki je bil med tem povišan v grofovski stan. Slgmund Jožef Ratkay, Frey- herr auf Khlain vnd Grossen Tabor vnd Jurkhetin, Herr der Herrschafft Ober Luettenberg, der Rom. Kays. Mayst. Kam- merer vnd der Graniz vestung St. Georgen in Croathen Obri- ster, kakor se v neki listini sam imenuje, je postal dne 26. mar- ca 1685 član štajerskih deželnih stanov. Dne 28. oktobra 1687 je v Radoslavce Maksimiljamu Sig- mundu gix)fu Herbersteinu. Iste- ga leta mu je soproga Rozina Zofija rodila sina, ki so ga pri Sv. Iliju v Šaleški dolini krstili za Karola Jožefa Ignacija. Dne 28. oktobra 1967 je v Dolnjem gradu kot zemljiški gospod potrdil listino, s katero je Ivan Feya«h (Fejuš) kmetijo v Banovcih, ki jo je p>odedoval od očeta Daniela in strica Ja- koba Sivca, prodal Matjažu Ko- rošcu in soprogi Heleni. 5. maja 1700 si je Ratkay od podružnice ljutomerske cerkve na Podgradju sr>osodil 50 goldi- narjev, ki jih je skupaj z obrest- mi leta 1719 vrnil baronu Mau- erburgu. Ta je že večkrat po- prej plačal za Ratkaya marsi- kateri dolg in si zaradi tega pridobil še njegov del Dolnjega gradu. Med solastniki Dolnjega gra- du se leta 1671 navaja tudi Oger Mihajel Svetonič, ki je bil lastnik dvora na Grlavi s pe- timi funti, tremi šilingi in 7,5 vinarja gosposkih davščin. Naj- verjetneje je, da je ta dobil dvor na Grlavi po Gašparju Nadasdiju, ki ga je kupil 4. (Nadaljevanje prihodnjič) VELIKI OKTOBER (Nadaljevanje in konec) Rdeča armada je naglo na- predovala proti vzhodu. Naše potovanje proti Vladivostoku pa je bilo težavno. Na postaji Sar- gul smo dobili povelje za borbo z Rdečo armado, ki je bila za petami češkim intervencioni- stom. Vendar smo se tem zahte- vam odločno uprli. Za Bajkal- skim jezerom pa se je v tistem času začela borba med Rdečo armado in Japonci, ki so oku- pirali skoraj vse vzhodne f>o- krajine Sovjetske zveze. Tudi to zapreko smo srečno prešli in končno prispeli v Vladivostok, kjer je bila srbska misija. V začetku avgusta leta 1920 smo se z ladjo odpeljali v do- movino, kjer smo se izkrcali v Dubrovniku. Med vožn.io po morju pa nas je prestrašil in nekaj časa zadržal tajfun. V Indijskem oceanu pa smo »zelo Jože Velnar dobro« občutili monsunske vei trove. Prvi in drugi polk Matij« Gubca sta ostala v Nižnjen Udinsku ter imela svoje doživ. Ijaje. Tako je končal svojo pripovec 75-letni upokojenec Jože Roz- man iz Ormoža. Tako Jože koi drugi p>osredni ali neposredn; udeleženci oktobrske revolucije so prinesli v domovino neizbri- sen vtis, saj so videli v Rusij enega izmed največjih politični]- in socialnih gospodarskih pre- vratov, prekipelega odpora prot nasilju, ki je v carski Rusiji 20 stoletja doživelo vrhunec. \ svojo domovino so prinesli želje po svobodi, ki jo je Lenin oka- rakteriziral kot pogoj za nadali- nji razvoj mlade sovjetske ro- publike. Vrnitev v domovino pa je prinesla nova razočaranja, hkrati pa trdno vero pod vod- stvom takrat že ustanovljene Komunistične partije Jugoslavi- je v lepšo prihodnost jugoslo- vanskih narodov. Jože Velnar, 76-letni upoko- jeni učitelj iz Ljutomera, je po svoje doživel velike dni okto-, bra. Tudi on je še kljub starosti čil in zdrav, saj sem ga ob obi- sku našel na drevesu, ko je obi- ral v svojem sadovnjaku jabol- ka, -p Sprejem cicibanov v pi- cnirsko organizacijo naj bo tudi družinski praznik Praznovanje dneva republike je že dobrih dva.lset let eno najlepših doživetij za najmlajše učence osnov, nih šol, ki na ta dan postanejo čla- ni največje otroške organizacije ZVEZE PIONIRJEV. Organizacija Zveze pionirjev .ie zrasla iz življenja mladih v boju za svobodo ter se je razvijala v široko otroško jugoslovansko skupnost. Pi- onirska organizacija se je trudila, da bi vse tiste velike ideale, za ka- tere se je žrtvovalo toliko ljudi, čira globlje posejala v mlada srca. To nalogo izpolnjuje še danes. Njeni cilji so postali širši, saj je prav pio- nirska organizacija nosilec vzgojne- ga oblikovanja mladega človeka, upošteva otroško fantazijo, otrokov miselni svet in vključuje vse otroke v ustvarjalni družbeni razvoj. LETOS POTEKA 25 LET ZVEZE PIONIRJEV, zato Je potrebno, da tej pomembni obletnici damo svečan poudarek. Starši bi morali z večjim zanima- njem spremljati otrokovo življenje | vsepovsod, ne le v šoli ali doma Otrok živi močno zainteresiran za; vsa dogajanja okrog nje^a, išoo re, t nico življenja, ki pa si jo sam ni 1 zna pravilno tolmačiti. Zato moramc ] spoznati njegov interes, z njim se moramo veseliti in ga spodbujati tudi takrat, ko je v težavah. Okrog 29. novembra imamo vsi veliko dela, pripravljanja za pra- znovanje, pripravljamo proslave, zabave, izlete itd., medtem pa poza- bimo, da bi morali skrbeti tudi za počutje otrok. Mali šolarček bo doži- vel svoj veliki dan. sprejet bo v pionirsko organizacijo. Njegovi so- šolci mu bodo zavezali rutico okrog vratu, na glavi se bo zasvetila pio- nirska značka na plavi čepici, v roki pa bo stiskal pravila In pionirsko izkaznico. Kaj mu bomo rekli, ko h.0 vstopil na prag ljubljenega do- ma? AH ga bomo pričakali s sme- hom aH bomo prezrli to njegovo edinstveno otroško veselje? Starši, spomnimo se. kaj smo sami kot otroci doživljali v takih sveča- nih trenutkih In kako smo bili po- trti, če so nas starejši prezrli. Ce hočemo z našimi otroci res- nično doživljati njihovo srečo in upanje, jim posvetimo na ta praz- nik nekoliko več časa. Ce nam je le mogoče, vstopimo v šolski razred, udeležimo se otroške svečanosti, po- spremimo jih na tej lepi poti. Pri- pravimo jim slovesnost tudi doma. Naj oatrok občuti, da smo srečni tudi mi in da se veselimo vsakega njegovega napredka. S tako pripravo bomo dosegli, da bo ta dogodek pridobil na pomemb- nosti tudi v življenju družine Ziherna Prva problemska konferenca SZDL Slovenska Bistrica ŠOLA DAIMES Neurejeno stanje v šolstvu ni sa- mo v Slovenski Bistrici, ampak ima vsejugoslovanski značaj. Po- sebej je poudarjeno neurejeno raz- merje" med družbo in gospodar- stvom proti šoli. Da bi dosegli do- ločene zaključke in predloge za re- šitev obstoječega stanja, je izvrš- ni odbor OK SZDL sklical širše posvetovanje, ki je obravnavalo te probleme. V Slovenski Bistrici je bila 14. novembra letos v kulturnem do- mu prva problemska konferenca, katere so se udeležili tudi člani republiških organov, med njimi dr. Miro Bračič, Mitja Vidmar, tov. Skobeme in drugi. Iz razprave Jože Pihler, s\'etovalec pedago- škega zavoda v Mariboru: Ko ob- ravnavamo stanje dana.šnjega šol- stva v Sloveniji, vidim da nas vse- povsod tarejo isti problemi. Iz te- ga ne moremo izvzeti občine Slo- venska Bistrica. Vendar je v tej občini stanje še malo bolj zaple- teno, glede dveh stvari, in to rav- natelja na novi osnovni šoli v Slo- venski Bistrici in povprečne letne porabe na enega učenca, ki je pre- cej pod republiškim povprečjem. Torej izhajajo vsi najtežji proble- mi iz slabih materialnih in kad- rovskih osnov. Ce pogledamo uspeh šol v bi- striški občini, je preteklo šolsko leto končalo z eno negativno oce- no 84,4 odstotka učencev, kar je za desetinko več, kot znaša pov- prečje območja tega pedagoškega zavoda. Ce pa pogledamo, koliko učencev je v zadnjih letih kon- čalo 8-letno šolanje, pridemo do zelo poraznih rezultatov. V letu 1958 se je vpisalo v I. razred os- novne šole 626 učencev, od teh je končalo osemletno šolanje sa- mo 340 učencev ali 54,3 odstotka. Ce pogledamo to stanje v repub- liškem merilu, vidimo, da je od- stotek v gospodarsko močnejših krajih toliko bolj ugoden. Tako je v občini Ljubljana—Moste kon- čalo osemletno šolanje 83,7 od- stotka, v Jesenicah 70,0 od.stotka, v Ljutomeru pa samo 41.0 odstot- ka. To nam daje realno sliko, da je v šolah, kjer je poraba na učenca večja (Ljubljana 200.000 starih din), tudi število učencev, ki končajo osemletno šolanje, mnogo večje, medtem ko je v ob- činah, kjer je poraba na učenca med 60—70.000 S din, pa število učencev, ki konča osemletno šo- lanje, precej manjše. Tako zajema Slov. Bistrica v republiki nekje mesto v sredini. Seveda pa ne smemo jemati teh rezultatov kot absolutno znanje učencev. Znano je in mnogokrat dokazano, da so ocene močno plod subjektivnih faktorjev, uči- teljev samih. Razen tega je zelo problematična ocena »zadostno«. Z gotovostjo lahko trdim, da je vsaj 1/3 zadostnih ocen poklo- njena, torej da je njihovo znanje nezadostno. Pri nas pa še nima- mo izdelanih testov, ki bi prika- zali absolutno znanje dijakov, ne glede na njihove ocene. Ti testi bJ naj bili merilo za znanje učen- cev po končanem šolanju. Precejšnja krivda takšnega sta- nja je tudi naš učni načrt. Učni načrt je plod dela subjektivnih faktorjev, naših strokovnjakov. Tako priganjamo učitelje k izpol- njevanju učnih načrtov, na dru- gi strani jih pa z preobsežno učno snovjo silimo k enostran- skemu, zastarelemu, toda časov- no bolj razumnemu verbalnemu in frontalnemu pouku. Zato že dalj časa težimo k izboljšanju in izpopolnitvi sedanjih učnih načr- tov. Poseben problem v šolstvu je varstvo otrok. V sedanjih razme- rah, ko je eden, oziroma ko sta zaposlena oba starša, so otroci prepuščeni po pouku samem sebi, oziroma cesti. S tem pada peda- goška moč družine, narašča mla- dinsko prestopništvo, večajo se razlike mad umsko in fizično nor- malno rastjo otroka. Rešitev tega stanja ni v jadikovanju, kritizi- ranju in moraliziranju, ker z njim ne bomo dosegli ničesar. Vse to zahteva, da šola spremeni svoj značaj v toliko, da podaljša biva- nje učenca v šoli in tako zmanjša socialne razlike med učenci. Zaradi vsega tega moramo iz- koristiti vse možnosti, ki že obsta- jajo na nekaterih šolah za uredi- tev takšnega stanja, če bodo na razpolago le zadovoljiva finančna sredstva. Seveda bi že lahko se- daj bilo stanje nekoliko boljše, če bi na šolah upoštevali že dolgo znane izsledke pedagoške teorije. Zatorej je modernizacija naše šo- le nujno potrebna. Samoupravljanje oziroma samo- upravljanje je na šolah že dolgo v veljavi. Se pa mnogo težje uve- ljavlja samoupravljanje ravno zaradi meril ugotavljanja kvali- tete pouka oziroma produktivnosti intelektualnega dela. To pa zaradi lega, ker šele neposredno ne u- stvarjajo dohodka. Vendar hudo grešijo tisti, ki pravijo, da šol- sko delo ni proizvodnja, kajti v vsaki izdelek, ki ga izdela neka gospodarska organizacija so vlo- žene sposobnosti človeka, ki ga je ustvaril. Znanje za to, pa je dobil v šoli. Produktivna sfera ta- ko samo vrača svoj dolg, plačuje ceno umskega dela, torej financi- ra svoje umske potrebe za pri- hodnost, prav ničesar pa ne po- klanja in žrtvuje šolstvu kot lah- ko zasledimo v časopisju. Uktvarjanje dohodka ne more biti kkrb samoupravnih organov, vendar je največ razprav samo- upravnih organov na šoli ravno o nezadostnih sredstvih. Ko pa se do sredstev pride, se zopet raz- pravlja samo o njihovem razde- ljevanju. Tukaj pa se pozablja na osnovno nalogo šole — učiti učen- ca. Posbno poglavje pri samou- pravljanju na šoli so samoupravni akti, vloga direktorjev in nagra- jevanje po delu. Samoupravni ak- ti so namreč na šolah zelo po- manjkljivi. Organizacija šol je namreč taka, da teh ne bi bilo delati za vsako šolo, ampak bi bil dober primer lahko zgled vsem šolam, po katerem bi naj določile svoje samoupravne akte. Vloga direktorja v šoli je zelo težka, kajti on ni samo pedagoški in upravni vodja, ampak se mo- ra ukvarjati s problemi računo- vodje in ekonoma, itd., da danes upada zanimanje za mesto direk- torjev na šolah. (Konec prihodnijč) Razstava ob 80- letnici Levstikove smrti Ljudska in študijska knjižnica je pripravila v oddelku ljudske knjižnice v Ptuju razstavo ob 80-letnici smrti Levstika. Raz- stava bo odprta v četrtek, petek in soboto (16., 17. in 18. novem- bra) vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 19. ure. Vabimo vse naše bralce, zlasti pa .šolsko mladino, da si razstavo ogledajo. Uprava Za ciospodinfe Pospravljanje kuhinjske omare Kuhinjsko omaro čistimo znotraj po potrebi. Tam, kjer v štedilniku gori vso zimo, kjer je pri hiši več kadilcev, kjer so tla pokrita z leso- nitom, sta omara In njena vsebina bolj izpostavljeni drobnim delcem prahu, ki se nevidno dviga v zrak In sedajo na predmete ter celo pro- drejo v zaprto omaro. Zato se ne čudimo umazaniji na posodi in por- celanu, česar nismo rabili vse leto ali le poredko. V omari izpraznimo najprej po- lice, kjer shranjujemo porcelan in steklo. Stene omare in police obri- šemo, če je treba, tudi poribamo, dobro posušimo In namestimo na staro mesto. Police preoblečemo s papirjem aH s polivinilom. še bolje pa je, če jih vsaj v novih omarah prevlečcmo s prozornim lakom. V taki omari bo odpadlo precej dela, prah in umazanija .11 ne bosta mo- gla do živega, hkrati pa ho tudi za- varovana, Ce se polijeta olje ali mast. Porcelan In steklo pomijemo, oplaknemo v vroči vodi in nalaga- mo v skledo aH na odcedilnlk. Por- celana ne brišemo, kozarce In drugo Rteklenino pa zdrgnemo s čisto la- ncno krpo, da postanejo svetil in kristalno čisti. Ker sta porcelan In steklo Cesto okrašena z zarezami in žlebičkl, ju moramo zdrgniti Se s krtačko. Prav primerna je stara zobna Sčetka, ki lahko seže tudi v najmanjše vdol- bine, luknjice in zavoje. To velja še posebej za kristal, ki pa postav- ljamo velikokrat na odprte police, na omare in mize. K stekleninl sicer ne spadata ItiC in žarnica v kuhinji. Pa vendar sta stekleni In preradi pozabimo nanju. Največkrat krivimo za slabo raz- svetljavo električni tok, ne pomisli- mo pa. da seda umazanija, posebno Se v kuhinji, kjer je pomešana s soparo, na dele senčnika in žar- nico samo. Obrišemo jn vsakih štiri- najst dni. toda previdno. Posebno žarnico! Vroče se ne dotlkajmo z mrzlo krpo! Preden začnemo Čistiti posodo, si zapomnimo: Ravnajmo z njo kot s porcelanom. Odrgnine so ji dvakrat nevarne: po- soda zgubi lepo zunanjost, na ob- tolčenom mestu pa kmalu nastane luknjica. Ne čistimo je t ostrimi predmeti! Ce se nam je jed prijela dna, v posodo nalijomo malo vode in jo rajši pomijemo naslednji dan. Prekipelo jed takoj obrišemo s posode. Ce jo bomo pustili na po- sodi, se bo zasušila in še morda za- pekla, tako da bo treba seči po gro- bem prašku ali nesku, ki nista pri- merna za čiščenje zunaj aH znotraj. Prazne posode ne postavljajmo na vročo ploščo. Nenadne velike temperaturne raz- like slabo vplivajo na emajl, ki rad razpoka. Ker imamo veC vrst posode, jo čistimo različno: EmajHrano posodo čistimo najbolj preprosto: oncremo jo v vroči vodi, oplaknemo in osušimo. Aluminijasto posodo čistimo prav tako. Je pa bolj občutljiva, potemni namreč, če kuhamo v njej določene jedi aH če stoji v njej voda. Zato jo od Časa do časa zdrgnemo z na- miljeno najfinejšo volno. Drgnemo vedno v isti smeri. Lepo Jo osvetli- mo tUdI z mohko krpo, namočeno v kromov prašek. V potemnell posodi lahko preku- hamo tudi jabolčne ali paradižni- kove olupke, da ji vrnemo prvotno barvo. V njej nikoli ne puščamo mleka. Bakreno posodo pomivamo kot drugo, osvetlimo jo s sldolom aH mešanico kisa in soli. Nikoli ne spravljamo v omaro mokre aH na pol suhe posode. Vla- ga se vleze v omaro, na stene se na- seli plesen, iz omare pa se širi ne- prijeten zadah. Lepa letošnja jesen v malokaterem letu je mogoče še v novembru napraviti posne- tek razigranih mladincev, ki ujivajo zadnje toplo jesensko ^once v ptujskem parku. ZR Koticeic Icmeiov^i-- in vrtiokairie Kalij in rastlina Rastline črpajo kalij predvsem iz talne raztopine. V rastlini opravlja KALIJ POMEMBNE FUNKCIJE. Sodeluje pn tvorbi ogljikovih vo- danov in beljakovin. Pri omenjenih fizioloških potekih sodeluje kalij kot posrednik, ki se po opravljeni funkciji ponovno vrača v rastlinski sok. POTROŠNJA KALIJA je večja v začetnih In razvojnih stadijih rasti, zmanjša pa se tedaj, ko rastline dozorevajo in oblikujejo plodove, seme . . . Po opravljeni funkciji se kalij povrne v liste, korenine Itd., in ga deževnica lahko izpere iz listja. Ta pojav je posebno pospešen pri su- šenju sena pri neugodnih vremen- skih razmerah, ko dož izlužt znatne količine kalija tz rastlinskin delov. Kalij sodeluje tudi v koloidnih kemičnih reakcijah, povečuje tur- gor v rastlinskih celicah. Rastline, ki so zadostno preskrbljene s kali- jem, so odpornejše nasproti pozebi, bolje Izgrajujejo sklerenhimsko sta- ničevje in so odpornejše nasproti boleznim in poleganju. Kalij iz- boljšuje kvaliteto in barvo plodov, sadja In zelenjave. Izboljšuje aro- mo vinu, povečuje količino olja v snmena oljaric. Lajša in pomaga rastlinam črpati vodo Iz tal itd. POMANJKANJE K,\LIJ.A. SE SPR- VA ODRAZA v SLABŠI RASTI RASTLIN. V travno deteljni meša- nici prično hirati detelje. Ce je oskrba s kalijem slaha, detelje od- mro in poveča se delež plevelov. Ce je pomanjkanje kalija občut- no, prično listi rumeneti od roba proti sredini. Sprva so prizadeti vr- hovi listov, ki se postopoma sušijo in odmirajo Najprej porumene in ovenejo starejši listi, kasneje se Isto pojavlja na mlajših listih skladno 7 zahtevami rastline, da mlajši rast- iTP<;ki dpli '>"trebujejo več kalija kot pa starejši. Posevki kažejo različne zahteve v prehrani s kalijem V slami žita ga je okoli 1 •/», v cimi krompirja 3,7 "i. v gomoljih 2,4 'U, tobak pa lahko vsebuje tudi do 8 •/« kalija. Zeleni rastlinski deli vsebujejo več kalija kot pa plodovi. GNOJENJE S KALIJEM Gnojenje s kalijevimi gnojili mo- ra upoštevati predvsem vrsto tal (lahka, težka, humusna, mineralna tla. - .), posevek ali vrsto sadnega drevja, sorto in rodovitnost ter starost trte. OSKRBLJE.MaST TAL S KALIJEM ZA SEDAJ NAJLAZ£ DOLOČIMO S KEMIČNO ANALIZO ZEMLJE. Na glinastih tleh lahko gnojim« s kalijem tudi za zalogo; ustvariti je možno zalogo kalija v tleh obdobje dveh do treh let Na lah- kih tleh je tak ukrep nemogoč, kcf se kalij hitro izpere iz »al Delna izoruba z izpiranjem lahko doseže v lahkih tleh količino 60 kg kalija na hektar. Posiebno pozornost zadostne oskrb? s kalijem zahtevajo okopavine. sad' no drevje in trta ter hmelj. Oko- pavine potrehuje.lo trikrat več h^' lija kot na primer žita V praksi dodajamo okopavinam kalij v obli' ki organskih gnojil, ki iih običajiK" žitom odtegujemo. Potrebe kalija v prehrani sadn«' ga drevja In trte so toliko večje liolikor večja je njihova rodnost; v začetku rasti, ko sadno drevje al' trta ne rodita, so zahteve po kallJ" manjše, povečujejo pa se skladno ' rodnostjo. Najbolj prikladen čas vnašanj* kalijevih gnojil je tedaj, ko priprav- ljamo zemljo za setev, ka.iti rastli"* potrebujejo kalij v začetku ras" oziroma v času bulnega vesetati'" nega razvoja. Na srednje težkih težkih zemljah je zategadelj dovol' enkratno gnojenje s kaliipvlm' cri"' jili. na peščenih zemljah oa ie ran" dognojevanje fud! lahko uspešno Kalijeva gnojila 73 oo'*-' ie /ahr^' narT>o in ni r>of-'-Hnrt -la !'b •jloM''' vnašamo v zemljo, npr. z oran.iei"' Ormož skozi stoletja VI. (Nadaljevanje) Plemiška rodbina Sekeljev je go- spodarila Ormožu nad sto let in spadala sredi IB. stoletja v vrsto vplivnega in bogatega štajerskega plemstva. Proti koncu 16. st»letja pa je začela propadati. Okrog leta 1600 je bila velika večina zemljiške posesti in dohsdkov z nje zaradi dolgov zastavljena raznim upnikom. Nekaj desetletij pozneje so Sekeljl — s tem imenom jih poznamo v naši zgodovini — kot štajerska ple- miška rodbina neslavno izumrli. Sekeljl podpirajo razvoj mesta Ormoža Proti koncu 15. stoletja je Ormož doživljal hitre in pomembne spre- membe. Oh koncu leta 1488 sta grof Dujem Frankopan in njegova žena Barbara izročila ogrskemu kralju Matiji grad in mesto Ormož z vso zemljiško posestjo, kakor sta jo bi- la prevzela od rodbine Schaumberg. O tem dogodku nam priča v prepisu ohranjena listina, izdana 1. decem- bra 1438. Kralj Matija pa je naslednjega leta 1489 podelil Ormož JAKOBU SEKELJU iz Kewenda, svojemu stotniku In svetovalcu, ter njegove- mu bratu Nikolaju in nečaku Bene- ditku za 6000 goldinarjev v stanju in obsegu, kakor ga je bil prejel od Frankopanov po osvoboditvi sina Mihaela. Leto dni prej pa je bil kralj Matija podeli! Jakobu Sekelju za izkazano zvestobo in velike za- sluge v vojni s cesarjem Frideri- kom grad BORL (Borlyn) v Halo- zah tik nad Dravo. Dogodki so se vrstili z usodno naglico in Jakob Sekelj, sposoben in častihlepen ogrski častnik ter plemič in novi zemljiški gospod Or- moža in Borla, je stal v središču pomembnih vojaških in političnih dogodkov. S pooblastilom ogrskega kralja Matije je vodil pogajanja s cesarjem Friderikom za sklenitev miru. Se preden pa so bila pogaja- nja končana, je cesar Matija 6. apri- li 145^0 umrl Na osirski r/restcl stopi La'^i«:!av Ce^ki: Jakob Sekelj z bra- tom Benediktom prest«»j|i na s^jua cesarja Friderika in mu priseže zvestobo ter se stalno naseli v Or- možu. Z listino, izdano 25. julija 1490 v Linzu, podeli cesar Friderik Jakobu Zakhlu — tako se poslej Sekeljl imenujejo, navadno pa Ze- kel — mesto in grad Ormož (»die stat und Geschloss Frydaw«) z vse- mi pritiklinaml za 24.000 goldinar- jev, grad Bori (»Geschloss Ankhel- stain«) za 12.000 goldinarjev. Tudi ta listina je ohranjena samo v prepisu v veliki rokopisni knjigi v avstrij- ski narodni knjižnici na Dunaju. Jakob Sekelj se je kot novi gospo- dar Ormoža kar dobro izkazal. Me- stu je priznal njegovo avtonomijo in skušal dvigniti obrt In trgovino ter tako zaceliti rane, ki so jih Or- možu in širšemu okolišu povzročili turški napadi in dolgotrajne vojne ter ropanja in pustošenja najemni- šklh čet, zlasti cesarjeve vojske. Tudi trgu SrediSCe je zmanjšal ob- vezne dajatve. Pri novem cesarju Maksimilijanu, ki mu Je leta 1494 potrdil posest Ormoža, je dosegel za mesto Ormož dva nova letna sej- ma, ki naj bi zopet dvignila go- spodarstvo in blaginjo težko preiz- kušenega obmejnega mesteca ob Dr.ivl. Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani kot svojo najstarejšo Izvirno per- gamentno listino odlok cesarja Ma- ksimilijana, ki je dne 31. januarja 1497 na prošnjo Jakoba in Nikolaja Zeckla (SekeljaK gospodarja Ormo- ža), podelil sodniku in meščanom mesta Ormoža (fridaw) dva navadna letna sejma na dan Marije Magda- lene (22. julija) in na dan svetega Martina Ol. novembra). Obenem je dovolil, da se prestavi tedenski trž- ni dan, ki je bil doslej ob nedeljah, na ponedeljek. Vsem, ki prihajajo na letni in te- denski sejem ali obiskujejo te sej- me s svojim blagom, zagotovi štiri- najst dni prej in pozneje »svobodo, mir. spremstvo in varstvo«, vsem, ki hi imenovanim delali na poti ovi- re, pa zapreti s kaznijo 20 mark v zlatu. Cesar poudarja v listini, da je to storil zaradi koristne službe in ve- likih zaslug, ki so jih doslej storili Zerkli z.Tnj in la avstrijsko (vl^f^T- sko) hišo. AK Stran ? T E D M K — petek, 17. novembra 1967 Stran ? GOSTA T0RVEQUIST: Čuvaj Moj prijatelj direktor Wlnk- ler me je vpraSal, če me lahko povabi na kosilo. In«iel je srečo, da sem mu lahko ustregel, in sedela sva v jedilnici obnovlje- ne restavracije Pri admiralu. Prišel je natakar in s{X>ročil: »Mož, ki ga je naročil gospod direktor Winkler, čaka zunaj.« »Ali bi bil tako dober in si ga ogledal? Rad bi slišal tvojo sodbo,« mi je dejal direktor Winkler. V vestibulu je stal orjašfki možakar, čigar poteze na obra- zu so kazale trdoglav, neupog- ljiv značaj. »Ce hočeš izvedeti moj prvi vtis,« sem rekel direktorju Win- klerju, »ti povem, da ne bi rad tega gentlemana srečal ponoči na samem. Pravzaprav niti po- dnevi ne.« »Krepak je videti,« je zamr- mral direktor in rekel potem močnemu možu: »Stopite z me- noj na cesto, gospod Bergdal.« Pokazal mu je velik, elegan- ten avtomobil. »Gospod Bergdal, pazite na avto, dokler se ne vrnem. Mor- da bo trajalo uro, lahko tudi dve. Pa tudi če bi bilo pet ur, morate skrbno paziti, da kdo avta ne odpelje. Vam je jasno?« »No, če ni drugega!« je rekel Bergdal. »Ne bodite prepričani; zdaj se tatovi ob belem dnevu ne po- mišljajo uporabljati bomb in umetne megle.- Takle avto mi- mogrede odpeljejo.« »Bodite brez sikrbi, gospod di- rektor, dokler stojim jaz tukaj, ne bo avtu nihče prišel blizu!« Šla sva nazaj v jedilnico. »Zdaj pa glejva, koliko velja,« je rekel direktor. »Poskusil seim doslej že s sedmimi. Nobeden ni bil za rabo.« Pravzaprav smešno, sem ix>- mislil. Tako lahko pa spet ni sredi belega dneva z ulice ukra- sti avto. Štiri minute kasneje je prišel iz hiše v bližini majhen, debel gospod in se napotil proti avto- mobilu. Prijel je za kljuko in hotel odpreti vrata. »Hej, vi! Kaj pa je to?« je za- renčal za njim gospod Bergdal z grozečim basom. »Kako? O čem govorite? Saj vas nisem nič vprašal!« je re- kel mali debeli mož od spodaj navzigor, odprl vrata in stopil z eno nogo v avto. Tedaj sta se spustili težki Bergdalovi šapi malemu, debe- lemu gosi>odu na rameni, nakar je ta opisal manj.šo elipso in pristal na robu pločnika nekaj metrov od avtomobila. »Zdaj pa lepo izginite domov in se ne dotikajte več tega avto- mobila, razumete?« »Vi ste čisto nori!« je vzkliikal mali gospod. »Preprečiti mi ho- čete, da bi se odpeljal z lastnim avtomobilom?!« »Roke stran! Ne kvasite ne- timnosti. To pravijo vsi!« »Tako? Ali naj pokličem po- licijo?« »Kar mimo jo pokličite, go- spod! Tu sem jaz policija! Ra- zumete? « Tedaj je mali debeli mož po- bledel. Ugotovil je, da nima pri s-ebi vozniškega dovoljenja. Mo- ral je domov ponj. Preklinjaje je odšel, ne da bi bilo treba go- spodu Bergdalu znova z njim opisovati elipso po zraku. Vse to sva z direktorjem na- tančno opazovala. »Ta je pa res zanesljiv. Toda od kdaj imaš nov avto?« »Sploh nimam avta,« je rekel direktor. Tudi nimam niti naj- manjšega pojma, čigav je tistile na cesti. Potrebujem samo čisto zanesljivega moža za čuvaja v svojem sadovnjaku. Bergdal bo kot nalašč. Ne veliko govoriti, samo paziti. Tak, ki tako sijajno pazi na avto, da ne pusti blizu niti lastnika, je kot nalašč za moj vrt.« In zdaj ne vem, ali naj tve- gam in v času, ko je sadje zre- lo, obiščem direktorja Winkler- ja. Tehtam še manj kot tisti mali, debeli gospod. Skrb za urejeno frizuro prepuščamo - taku za lase Uporaba sredstev za utr.ievanje pričesk je malone tako stara kot urejanje pričesk samih, le da smo v sodobnem svetu nadomestili raz- ne smole in rastlinske sokove z naj- modernejšimi preparati, pripravlje- nimi po dognanjih visoke kemije in izpopolnjenimi s tehničnimi dosež- ki, med katerimi Je brez dvoma najpomembnejši aerosol-doza — znana pod nazivom »spray« — raz- pršilec. Danes uporabljata v zahod- ni Evropi od treh žena dve že lak za lase, ena od treh pa ga celo red- no uporablja vsak dan. To je ra- zumljivo, saj je žena danes v po- klicu, pri študiju, na potovanju in zabavi izpostavljena mnogo več za- htevam glede pričeske in zato se ne smemo čuditi, če na primer samo v Zahodni Nemčiji porabijo letno 250 milijonov mark za lake za lase. Moderna kemija je tudi za raz- lične lase pripravila primerna sred- stva. Znana zahodnonemška firma Schwarzkopf, ki je prva uvedla v moderno kozmetiko lak za lase in je prav tako prva uvedla aerosol dozo »spray« tudi za lake za lase, je izdelala za različno strukturo las različne preparate. »Taft-griin« Je namenjen za trdnejše, močnejše la- se, medtem ko je »Taft-soft« prire- jen za nežnejše, svilnate lase. Pri nas je mariborska tovarna Zlatorog po licenci Schwarzkopf prav tako že poslala na trg najprej »Taft- griin«, zdaj pa lahko žene z nežnimi lasmi že nekaj mesecev kupujejo »Taft-soft« tudi prt nas. RES SMOLA »Ali je res, da se je tvoja punca prejšnji teden poročila?« »Res je.« »Takšna smola!f( »Res.« »Koga pa je vzela?« »Mene.« PRESOJANJE Književnik Carl Sandburg se je pustil pregovoriti, da je prisostvo- val generalki zelo resnega novega dela zelo resnega mladega avtorja — žal pa je prespal pretežni del predstave. Mladi pisatelj se je sil- no razburil: »Kako ste le mogli spati, ko vendar veste, koliko mi je do vaše presoje!« »Mladi prijatelj,« je odvrnil Sandburg, »spanje je presoja.« Nfli* zdfovj« Zdravje zob ie v negi in kontroli stanje zobozdravstvene slnibe v ptujski občini se je v zadnjih letih precej isboljšalo. Na enega zdravnika ie vedno pride 4000 ljudi, kar je za polovico preveč. Tako imamo na eni strani brez- poselne višje dentiste. na drugI pa velike potrebe po odpiranju novih zobozdravstvenih mest. Večina občanov se obrne na zobo- zdravstveno ambulanto, ko je že prepozno in je treba zob izdreti. — O tem, kaldino je stanje zo- bozdravstvene službe v občini, nam je govoril dr. TONE FLOR- JANClC. Stanje se Je v zadnjih letih nekoliko Izboljšalo. V ptujski občini je trenutno zap>oslenih 16 zobnih terapevtov: 9 v ptuj- ski zobni ambulanti, 2 v Kidri- čevem, po en zobozdravnik pa je zaposlen v Podlehniku, Maj- šperku, Cirkulanah in Gorišnici ter v obratni ambulanti TAP. V občini je okoli 64 tisoč pre- bivalcev in tako pride na enega zobozdravnika približno 4000 ljudi. To je že mnogo ugodneje, kot je bilo pred leti. Vendar še vedno zaostajamo za slovenskim povprečjem. Idealno razmerje bi bilo 1000 do 1500 ljudi na zdravnika. V razvitejših evrop- skih državah je to število mno- gokrat nižje od 1000 ljudi na zobozdravnika. — Ali se to razmerje ne da popraviti, saj je znano, da je v našem širšem okolišu precej dentistov brez zaposlitve? To je res, vendar stvar ni ta- ko enostavna. V reformnem ča- su so omejena sredstva tudi v zobozdravstveni službi. Druga stvar je pomanjkanje konkret- nih delovnih mest. Formiranje novega delovnega mesta v zobni ambulanti je zelo drago. Apara- ture in instrumenti predstav- ljajo večmilijonsko vrednost. Zdravstvena služba pa sama ne zmore vsega. V preteklih letih smo formirali zunanje zobne ambulante v Podlehniku, Goriš- nici, Cirkulanah in Juršincih, kar je že velik korak naprej v razvoju zobozdravstva v naši občini. Nezaposlenost višjih dentistov v Sloveniji se ne bo tako hitro izboljšala. Zaradi prej navede- nih vzrokov jih ne bo možno zaposliti. Na drugi strani kon- čuje ljubljansko stomatološko in mariborsko dentistično šolo vedno več diplomantov. — Kakšno je stanje v ptujski zobni ambulanti kot največji ambulanti v občini? Zobna ambulanta v Ptuju je zadnjih nekaj let kadrovsko precej napredovala. Dobila je specialistično čeljustno ortoped- sko ordinacijo s stalno zaposle- nim specialistom za čeljustno ortopedijo. Zaposleni so še štirje zdravniki in stomatologi, tri višje dentistke in en dentist. Tu niso všteti kadri v zunanjih am- bulantah. Tudi zobotehnični la- boratorij se je številčno precej okrepil. Strokovno in organiza- cijsko je ambulanta dobro ure- jena, kakšne pa bodo posledice reforme, bomo še vid^i. — Nekateri pacienti se prito- žujejo, da morajo dolgo čakati. Vzrokov za to je več. 2e prej omenjena številka 4O00 pacien- tov na enega zobozdravnika, kar je približno štirikrat več od ide- alnega razmerja, mnogo pove. Paciente sicer naročamo, toda razporeda se ni mogoče držati točno do minute, ker različni posegi zdravljenja trajajo raz- lično dolgo. Končno delamo z ljudmi, ki različno reagirajo na zobozdravniške instrumente in posege. Pacientom z bolečinami moramo dati prednost pred na- ročenimi, ki morajo zato dalj časa čakati. Sicer pa je večina pacientov tividevna in potipež- Ijiva in je z njimi prav prijetno delati. — Kaj priporočate našim ob- čanom v borbi proti zobni gni- lobi? Najhuje je s pacienti, ki za svoje zobe ne najdejo časa, še huje pa z onimi, pri katerih zobna ščetka še ni dobila »do- movinske« pravice. Večina Iz- (Konec na 8. strani) Dr. Florjančič in asistentka Hrašovčeva s pacientom KINO KINO BUČKOVCI 19. novembra amerlSkl barvni film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU. KINO GORISNICA 19 novembra amerlfekl barvivl film STIKJE ZA TEKBAS. KINO 0RM02 18. novembra Italijanski film RIM- SKE DEVICE; 19 novembra ob 9. url čeikl film V INTIMNI SVET- LOBI; 19. novembra ob 17. url jugoslovanski film SVETOVLJAN; 22, novembra ameriški Iflm V SVETU KOMEDIJE. TV PROGRAM od 19. do 25. nov. 1967 NEDELJA, 19. NOVEMBRA 9.25 Poročila. 9.30 Nedeljski vrti- ljak. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Ne Črno, ne belo — oddaja za otro- ke. 11.30 Junaki cirkuške arene — serijski film. 12.00 Nedeljska TV konferenca. 14.20 Šahovski komen- tar Braslava Rabarja. 14.40 Kjbben- havn: Svetovno prvenstvo v mo- derni telovadbi — ženske posamez- no. 17.15 Ruski čudež — II. del do- kumentarnepa filma. 18.30 Karavana — reportaža. 19.00 Clk-eak. 19.10 Vrnitev — serija »Dolgo, vroče po- letje«. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Cik- cak. 20.50 Zabavno glasbena odda- ja 21.50 TV dnevnik. 22.10 Filmska reportaža z rokometne tekme Par- tizan Bjelovar—Island In boksarske- ga srečanja Hrvatska—Srbija. PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50, 10.."55 Ru.ščina — ponovitev ob 15.45." 11.00 Osnove sploSne izobraz- be. 11.40 TV v šoli — Postoj. kdor mimo greš. 16.10 Angleščina. 16.55 Poročila. 17.00 Mali svet. 17.25 Ri- sanke. 17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke. 17.55 TV obzornik. 18.15 Lepe pesmi so prepevali. 18.45 Ku- harski nasveti — kostanj. 19.15 Te- denski športni pregled. 19.40 Znan- stveniki na Antarktiki — TI. del. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik-cak. 20.40 Smiljan Rozman: Blaž Pre- kržčevalec. 21.40 Koncert ansambla zagrebških solistov. 22.10 T V dnev- nik. TOREK, 21. NOVEMBRA 9.40 TV V šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Osnove splošne Izobrazbe. 18.15 Biologija žabe — poljski film. 18.25 Torkov večer z Dobrimi znanci in Marjanom Kraljem. 18.45 Slovenski film včerai. danes In . . . 19.30 TV obzornik. 20.00 Cik-cak. 20.10 Mil- dred Pierce, krlmlnalka. 22.05 Sa- tirična poezija. 22.40 Zadnja poro- čila. SREDA, 22. NOVEMBRA 13.20 Praga: nogomet CSSR—Irska — prenos. 17.00 Poročila. 17.05 Lut- kovna igra. 17.25 Popotovanje po Aziji. 17.55 TV obzornik. 18.15 Zdru- ženje radovednežev. 19.00 Reportaža. 19.30 Portreti dokumentaristov — M. Strbac — mozaik kratkega filma. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik- cak. 20.40 V smeri kažipota — Celje. 21.40 Srce — V. oddaja. 22.40 Zad- nja poročila. ČETRTEK, 23, NOVEMBRA 9.40 TV v goli. 10.35 Nemščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 16.10 TV v šoli — Postoj, kdor mimo greš. 17.05 Poročila. 17.10 Vijavaja — rin- garaja. 17..55 TV obzornik. 18.15 Po sledeh napredka. 18.45 Po izbiri. 19.00 Dežurna ulica. 19.40 TV prospekt. 19.54 Propagandna medigra. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Aktualni razgo- vori. 21.10 Risanka. 21.20 TV drama. 22.20 TV dnevnik. PETEK, 24. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli. 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe. 17.05 Poročila. 17.10 Vaša križanka. 17.55 TV obzornik. 18.15 Glasbeni magacin. 19.05 Na sedmi stezi. 19.35 Cik-cak. 19.40 Do- miselnost nI snobizem. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik-cak. 20 40 Olu- seppe Verdi — Italijanski film. 22.10 Slager sezone. 22.25 TV dnevnik. SOBOTA, 25. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli. 17.40 Vsako soboto. 17.55 TV obzornik. 13.15 Mladinska igra. 19.15 Sprehod skozi čas. 19.40 Cik-cak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cik- cak. 20.40 Junaki cirkuške arene. 21.10 Risanka. 21.20 San Remo po- zdravlja Zurlch. 22.35 Ubijalec žensk — »Gideon iz Scotland Yarda«. 23.25 Zadnja poročila. ŠOPEK ROŽ A. DENION: Opojni vonj rož zame nima več tistega čara, kakor ga je imel nekoč — je dejal inšpektor Glens, ko se je spomnil najza- nimivejšega primera iz svoje policijske prakse. — Dogodek, o katerem vam želim pripovedo- vati, sem doživel pred nekaj leti v našem mestu; preiskavo so poverili meni, a glavna junaka drame sta bila dva mlada člove- ka, resnično zaljubljena drug v drugega. Njej je bilo ime Ruth, bila je mlada in ljubka. S svojimi vit- kimi nogami in dolgimi, gladko počesanimi lasmi je bila F>odob- na kipu antičnih boginj. Pred svojim poznanstvom s Tomom je hodila z Eddyjem, spikerjem na televiziji. A od dne, ko se je prepričala o njegovi nezvestobi, je bila tako razočarana, da je storila odločen sklep: prvega, ki bo stopil v njeno življenje, bo izmučila do smrti. Naključje ali morebiti tudi zla usoda je hotela, da se je seznanila s To- mom, študentom nedolžnih oči, ki jo je takoj pritegnil s svojo neposrednostjo, inteligenco in svojim čarom. Bil je nekaj mlajši od nje, kar ju pa ni ovi- ralo, da se ne bi bil odigral »pri- mer rože«, kakor sem pozneje to imenoval. Shajala sta se pred arheolo- škim muzejem, lepo baročno zgradbo. Iz njenega dnevnika sem razbral, da so bili ti prvi dnevi izpolnjeni zares z zano- som ljubezenskega čara in než- nih besed. Pozneje sta ure in ure preživela skupaj na vročem letnem soncu, a večere navadno v Zlatem rogu, tihem lokalu na periferiji mesta. Na koncu, ko so obojestranske simpatije do- segle višek, sta se neke noči znaSia v njeni spalnici. Odslej so bila vrata, ali bolje rečeno, okna njene spalnice noč in dan odprta zanj, seveda samo s po- gojem, da starši ne bodo ničesar zvedeli. Ko sem prelistaval njen dnev- nik, mi je postalo takoj jasno, da si je ona že od vseh začetkov prizadevala, da obdrži nad njim svojo moč. Določala je dan in uro, ko se bosta sestala, si iz- mišljala, kateri film in katero gledališko predstavo si bosta ogledala. Ko je bila povsem gotova njegove ljubezni, si je izmišljala razne izgovore, s ka- terimi ga je mučila. Prvi izrazitejši primer njene- ga taktično zamišljenega načrta se je dogodil nekega dne, ko je Tomu dala pismo z besedami: »Dragi, odnesi to pismo na pošto. Jutri se verjetno ne bova mogla videti, ker imam sesta- nek s svojim nekdanjim fan- tom.« Prepadeno jo je pogledal in vprašal: »A kaj sem ti jaz?« »Ti? Saj si menda ne domiš- ljaš, da si moj fant?« »Zares sem mislil,« je skesa- no priznal. »Toda vidim, da sem se zmotil.« Naslednjega dne je ni bilo. Ko sta se ponovno srečala, se mu je ljubeznivo nasmehnila: »Bodi pameten, mali, morda bova nekoč vendarle spravila stvari v red. Seveda samo, če boš priden.« Tom ni vedel, kaj naj si misli o vsem tem. Zmedeno se je smehljal in potrpežljivo nosil breme, ki si ga je bil naložil. — Ne morem najti pojasnila za vse, kar se je zatem odigralo. Toda iz njenega dnevnika mi je postalo jasno, da ona niti slu- tila ni. kake posledice bo imelo njeno slabo zasnovano ia ne- taktično ravnanje. Kajti tistega usodnega dne, ko sta se razšla za vedno, mu je v trenutku ne- premLšljenosti rekla: »Tom, zdi se mi, da tako ne moreva več naprej. Poznava se že polna dva meseca, a duševno sva si popolnoma tuja. Menim, da bi bilo najbolj pametno vse- mu temu napraviti konec ... Saj soglašaš, kajne?« »Zaboga,« je vzkliknil, »toda jaz te ljubim! Zelo te ljubim, Ruth! Saj menda sama vidiš, kako te imam rad. Kaj hočeš še?« »V zmoti si,« je rekla hladno. »Sicer pa to prav nič ne spre- minja stvari.« Poskušala se je izogniti nje- govemu pogledu in dodala: »Mislim, da bi bilo najbolje, če pozabiš name. In ... če sem ti kdaj kaj pomenila, je bolje, da zgineš iz mojega življenja.« Prepadeno jo je gledal. »Ali misliš resno?« »Kar najbolj resno, Tom. Že- lim, da se umakneš iz mojega življenja. A če me kdaj srečaš na ulici, se izogni mojemu po- gledu. Ali...« Znižala je glas in povesila po- gled. »Ali pa izgini iz tega me- sta. To je moja želja.« Nekaj časa je strmel vanjo s čudnim pogledom in nato rekel s spremenjenim glasom: »V redu, naj bo. A predtem bi te prosil za majhno uslugo, to je tudi moja zadnja želja ...« »No, da čujem. Potrudila se bom, da ti ugodim.« »Ne vem, kako naj bi ti to razložil, a vendar ne bi hotel, da popolnoma pozabiva drug na drugega ... Hotel bi ti vsako leto za tvoj rojstni dan poslati skromen dar ... šopek rož. Mi- slim, da to ni preveč...« Ni imel moči, da bi nadalje- val, a ona mu je smeje se rekla: »Oh, ubogi moj, seveda. Kaj bi naju to motilo!« »Hvala, Ruth,« je dejal z dr- htečimi glasom in jo poljubil. Nato se je naglo obrnil in odšel. Hotela ga je poklicati: »Poča- kaj, Tom! Vse je bila samo na- vadna, bedasta šala,« toda ni imela moči, da bi to storila. Ko je izginil za prvim vogalom, je s solzami v očeh stekla za njim, a ga ni bilo več. Te noči ni mo- gla zaspati, slutila je bližajočo se tragedijo. — Naslednjega dne ga je ča- kala zaman. »On je niče, ki ne razume nobene šale,« je rekla užaljeno. Naslednjih nekaj dni je poskušala, da ne bi mislila nanj. A to je bilo nemogoče in po tednu dni se je odpravila, da ga poišče ... »Toda kje?« si je rekla preplašeno. Ni vedela, kje stanuje, a tudi za njegov priimek ni vedela. »Joj meni,« je zaihtela, »zakaj je on vzel vse tako resno?« Odslej so bile njene oči ne- nehno objokane. Ves njen dnev- nik je izpolnjen samo z eno edino mislijo: »Tom! Kaj je z mojim Tomom?« Begala je po ulicah v upanju, da ga bo kje srečala, v vsakem človeku je skušala najti njegov lik. Ko je slednjič spoznala, da je vse za- man, je skušala v alkoholu uto- piti svojo bolečino. Toda še ved- no je v njej gorela iskrica upa- nja, da ga bo našla in da bo konec obupa in solz, da bo vse minilo kakor hude sanje. — Za svoj rojstni dan je pre- jela šopek čudovitih rdečih rož. Vsa srečna je objela deklico, ki iih je prinesla. »Povej mi, kje je moj Tom? Zakaj se tako dolgo akriva? Mi- slim, da sem bila že dovolj ka- znovana.« »Tom ... ?« se je začudila de- klica. »Ne poznam nobenega Toma. Rože mi je dala neka starka na ulici.« Klonila je in razumela. Ven- dar pa je v srcu gojila skrivno upanje za naslednje poletje... Kaj ji bo prineslo? Naslednje leto je bilo tako kakor prejšnje, a za njen tretji rojstni dan je prinesel rože ne- ki deček. V šopku je našla pi- smo: »Draga gospa! Pred tremi leti je moj sin Tom napravil samomor. Njegova zadnja želja je bila, da vam vsako leto za rojstni dan pošljem šopek rož. Ker sem že v letih in morda ne bom več dočakala naslednjega poletja, mi je dolžnost...« — Drugo ni važno, — je na- daljeval inšpektor svojo zgod- bo. — Našli smo jo mrtvo. Pi- smo je držala v rokah, ki jih je krčevito stiskala k srcu. Sodni zdravnik je ugotovil: »Srčna kap.« Ta primer me je pretresel: zato sem poiskal vse naslove z imenom Tom, priimke mladih mož, starih približno dvajset do dvaindvajset let. Želel sem nje- govi materi izreči sožalje. Na- posled mi je nekega dne to uspe- lo in našel sem ga — živega, toda pohabljenega. »Tistega dne, ko sva se raz- šla,« mi je pojasnil utrujeno, »sem skočil s tretjega nadstrojv ja na cesto. Toda ker sem ostal pri življenju, mi je zamisel z rožami odlično poslužila, še po- sebno, ker sem vedel, da je Ruth hudo bolna na srcu ... To je bilo moje maščevanje, gospod inšpektOT.c TFT) NT K - pr^rk. 17. -ovoml.r;, t06? Sfnin S RADIJSKI PROGRAM od 19. do 25. nov. 1967 Nedelja, 10. novembra 1967 6.00—8.00 Dobro Juuoi - vmM ob ^ a.iio—t).obro Intro! — vmes oh 4 i'i Informativna oddaia 5.00 Poročila S.^n Svetuiemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Rad'n"ski dnevnik 6.30 In- foTTnativna oddafa 6.50 Danes za vas 7 00 Poror"'la 7.25 Informativna oddaia 8.00 Pororila — Itadiiskl in fplpviziiski snored 14 00 P-^roi^ila 14.05 Valčki in do melodiip 14."^,5 Krpditna hanka Linh- Tiana 15.00 Piadilski dnevnik 15.20 Glas- hori intermezzo 15.45 Na? podliistok IRon Vsak dan za vas 17.00 Porori'a 1705 Crprno v kino 17 35 ^fj^amo beatl 13.ao -poroi^^iTa 18.15 Pravkar nrisnelo 18.."lO S kni-vppaa trna 19 00 Lahko noč otroci! 19 10 Ohves*-'.la 19.1.'; PTpsnl nr- kp«tPT 19 ■'5 Ppt minut za FP 19.30 Pa- dijski dnpvnik ?0 00 Snomavaimo «vp» in domoVno 21 "»O Tz fonotpVp radia KoTiPr •>'>no VnrnriU 22.10 OdociamtlCne zveze delovnega IJadscra. izdaja Ca^opl^u «avod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje oredm^k odbor; Aoton Bauman (glavni in odgovorni uredniki, Bogo Hme lina. iank'« Krapša. Peter Potočnik in inž. Roman Zavec. Izhais 'sak petek. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 N din. za tnozrrn ■jtvo «0 N din. TekočI račun pri SDK PtnJ «t. 524-3-72 Tiska časo -icnr nofllprl« M;irlt>orsk< tisk IMarlhor RokoptsoT n# vr^fi^n>> PRODAM ENODRUŽINSKO VSELJIVO HISO Z večjim krasnim vrtom in manj- šim sadovnjakom v Ptuju prodam. Tudi nekaj premičnin prodam za- radi selitve. Ostalo po dogovoru. Muršičeva 12, Ptuj. PRODAM vprežnl voz na vzmeti in posnemalnik za mleko. Ljutomer- ska 29, Ptuj. MAGNETOFON, fotoaparat s flešem in brivski aparat remington pro- dam. Naslov v upravi. UGODNO prodam varilni transfor- mator s priključkom na 220 V in 380 V, Vprašajte v popoldanskih urah pri Martinu Zunkoviču. Sto- . perce 2. UGODNO prodam kavč in razne dele pohištva Ptuj. Mariborska 29. OPEKO-bobrovec poceni prodam. Vičavska pot 7. Ptuj RABLJENO SPALNICO prodam za 600 N din. Vrabl, Mariborska 6/a, Ptuj. RAZNO ISCEM prazno ali opremljeno sobo v Ptuju ali bližnji okolici. Naslov v upravi. IŠČEM ŽENSKO za nego bolne že- ne. Herman, Njiverci 27, pošta Kidričevo. PROSIM NAJDITELJA dne 10. no- vembra t. 1. v mesnici nasproti so- dišča izgubljene denarnice, da .]0 vrne proti nagradi v upravi lista NOVI JABOLCNIK ali vino menjam za krompir. Naslov v upravi, z deljenim delovnim časom). Na- SOBO oddam ženski (po možnosti slov v upravi- GLEDE N.\ OPOZORILO ALOJZI- JE DREVENSEK v št. 44'67 Tedni- ka izjavljam, da ona ni poobla- ščena demantirati neresničnih ve- sti o družini Ceh iz Podvinc 48. ki jih je sama širila — Marija Ceh. Podvinci 48 KVALIFICIRANA KUHARICA s 14- letno prakso išče zaposlitev v Ptu- ju ali bližnji okolici. Naslov v upravi. ISCEMO pošteno starejšo hišno po- močnico k mlajšima zakoncema z dojenčkom v L.]ubl,iani. Dobra pla- ča in moderno opremljeno gospo- dinjstvo. Naslov v upravi. SADJ.ARJI: Za jesensko sajenje — v vegetaciji štirikrat škropljena, zdrava drevesca žlahtnih jablan, hrušk ter divjakov s krono po lastni izbiri nudi drevesnica Holc- Matjašič pod Gomilo, pošta Jur- šincl. Izid žrebanja po XV. nagradnem natečaju za vla- gatelje hranilnih vlog pri Kreditni banki Ptuj v prisotnosti posebne komisije Kreditne banke Ptuj, v kateri so bili zastopani tudi vlagatelji, so bile 9. novembra 1967 izžrebane razpisane nagrade, ki jih prejmejo lastniki hranilnih knjižic Kreditne banke Ptuj, ki imajo naslednje številke: 25 nagrad za vlagatelje, ki so po natečaju vložili vezano vlogo Kreditna banka Ptuj — 8502 pralni stroj super »Can- di«, 8548 pralni stroj super »Candi«, 8410 televizor, 8420 televizor, 8422 pohištvo za 2000 N din, 8265 šivalni stroj »Bagat«, 4411 hladilnik »Himo«, 8182 fotoaparat, 8503 ra- dijski sprejemnik »Melodija«, 6042 tra-nsistor, 8281 ročno uro »Darwil«, 757 ročno uro »Darwil«, 1300 transistor, 8402, 40016, 8554 in 5394 po tri metre volnenega blaga za moško obleko, 1255 potovanje po Jugoslaviji. Pošta Ptuj — 33186 transistor, 33002 ročno uro »Danvil«, 33293 tri metre volnenega blaga, 33295 potovanje po Jugo- slaviji. Pošta Moškanjci — 30029 transistor. Pošta Hajdina — 24025 pralni stroj super »Candi«. Pošta Kidričevo — 26038 transistor. 10 nagrad za stanovanjske varčevalce 45 kopalna kad, 21 kopalna kad, 43 električni grelec 10 li- trov, 35 električni grelec 10 litrov, 41 električni grelec 10 litrov, 7 električni grelec 80 litrov in 40 električni grelec 80 litrov, 9 električni štedilnik »Gorenje«, 11 električni štedilnik »Gorenje«, 31 50 parketov. 50 praktičnih nagrad za vlagatelje, ki so vlagali v mesecu oktobru Kreditna banka Ptuj — 5151, 13141, 7083 , 8230, 8515, 8330, 7581, 4640, 563/MH, 8509, 261, 4969, 6349, 155, 6106, 3997, 5177, 3997, 5177, 8295, 4500, 7111, 6784, 7456, 685, 1382, 3213, 13053, 13143, 5308, 8534, 8470, 13051, 8505, 5916, 583/MH, 5569, 8053, 7455, 8483, 8418, 8421, 13251, 8506. Pošta Ptuj — 33071, 33070. Pošta Cirkulane — 21063. Pošta Moškanjci — 30037. Pošta Žetale — 40009. Prejemnike izžrebanih nagrad, ki se do torka 21. novem- bra še ne bodo priglasili za prevzem nagrade, bomo pisme- no obvestili. Kreditna banka Ptuj Ob bridki, tragični smrti našega učenca Unuk Ivana iz Pongerc pri Cirkovcah izrekamo svojcem iskreno sožalje Sošolci, učiteljski zbor in ravnateljstvo kmetijske šole Turnišče pri Ptuju ŠOLSKI CENTER ZA KO- VINSKO STROKO V PTU- ,IIJ prodaja stružnico za ključavničarje in strugarje. Ogled v šoli šolskega cen- tra. LASTNIKI LOKALOV, želite odpreti v vašem lo- kalu samostojno trgovino in ne veste, kako bi to na- redili? Sporočite nam vaše možno- sti z opisom lokala v oglas- ni oddelek pod »LOKAL« in takoj bomo stopili z vami v stik.