Kokoš                                  
^Jl^ pretečenem letu opisali smo ob kratkem veliko kneževino Erdeljsko, ki je ' ^ž^ vzhodna mejna višava našega cesarstva, obdana na vseh straneh z gorami, ter vara podali tudi sliko, ki vam kaže Erdeljce v njihovej lepej narodnej noši (glej ,,Vrtec" 1887.1. str. 153). Danes pa vam ,,Vrtec" kaže prav dobro na-rejeno podobo mesta Kološa (Klausenburg), ki se šteje mej najimenitnejša mesta v magjarskej pokrajini Erdeljske kneževine. Kološ (po magjarsko Kološvar), leži ob malem Samoši, dotoku reke Tise, in je največje mesto v Erdeljskej kneževini. Mesto ima lep trg, ki se razprostira v tako obsežen prostor, da je videti, kakor bi iirielo mesto mnogo več prebivalcev, kakor jih ima v resnici. Mesto šteje okoli 26.000 prebivalcev in je poglavitni sedež imenitnejših erdeljskih rodovin. V gotiškem slogu izpeljano cerkev sv. Mihela, katero je 1414. leta dodelal ogerski kralj Žiga, imajo še danes katoličani v svojera posestvu. V najbližej okolici Ko-loškega mesta ležeča predmestja nastala so v novejšej d6bi in so zidana po magjarskem okusu. Oeste so široke in zelo prašne, a večinoma nizke hiše stoje zadej za zelenimi vrtovi. Posebnih znamenitostij Kološ nima. Na glavnem trgu stoji kaj lepa cerkev sv. Mihela, katero smo vže poprej omenili; mesto ima tudi lep muzej, ogersko gledališče, vseučilišče (ustanovljeno 1873.1.) in več gro-fovskih paM. Še danes stoji rojstna hiša ogerskega kralja Matije Korvina, ki je- bil rojen v Kološvani dne 27. marca 1443. 1. — Kakor znano, prišel je Matija Korvin po smrti svojega očeta, junaškega Ivana Hunjadija, v roke Ceškega kralja Ladislava, ki ga je imel na Dunaji In v Pragi dlje časa zaprtega, a po njegovej smrti (1457) je bil izvoljen za ogerskega kralja. Ko je iz Ogrskega prišlo poro-čilo o tej volitvi, izpustil je Jurij Podiebradski imenitnega ujetnika iz zapora ter mu obljubil svojo hčer Katarino za ženo, da bi si tako pridobil mogočnega za-veznika. — Priimek Korvin izvira od tod, ker so Hunjadiji krokarja, ki se po latinsko ,,corvus" iraenuje, z zlatim prstanom v kljunu nosili v svojem grbu. Ko je namreč Ivan Hunjadi še kot otrok s svojo materjo in njenim bratom po-toval iz Erdeljskega, svoje domoviue v Pešto, priletel je, kakor nam poroča pri-povedka, krokar ter odnesel igrajočemu detetu dragocen, zlat prstan; a njec je ustrelil predraao ptico s svojim samokresom.   Zunaj raesta so vidijo na zelenem
griSku razvaline nekdanje benediktinske opatije, posvečene Kološ-Monostorskej Gospej Sveti. Imovina te opatije odmenjena je katoliškim učilnicam. — Mestd Kološ jp bilo nekdaj mogočno in imovito mesto.  a danes je le nekako zbirališŽe
uradnikov, učenjakov in bogatih ogcvskih plemenitažev. Kološ je dandanes po-polnoma ogersko mesto.                                                                                  I. T.