LETO XVII. — Številka 84 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-Krilce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In Trži«. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične KRANJ, sobota, 5, 11. 1966 Cena tO par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 &ot pol tednik. Od 1. januarja 1966 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednlk. in sicer ob sredah in sobotah zveze delovnega ljudstva za gorenjsko GARAŽNA, VHODNA IN OSTALA STANOVANJSKA VRATA, RAZNA OKNA IN VSE VRSTE PARKETA MIJALES K V HALI D NA GR V LJUBLJANI ZA PIONIRSKIM DOMOM Komunalna dejavnost v občini v prihodnje Toliko, kolikor denarja V pripravi je zakon o komunalnih podjetjih in še nekateri drugi Na predzadnji seji skupščine občine Kranj so razpravljali o komunalnih prispevkih v mestu, sedanjih virih financiranja, organizacijiskih problemih in predlogih za bodočo ureditev. Ker je v pripravi zakon o komunalnih podjetjih, je najbrž prav, da se občine na to že prej pripravijo. Zakon bo sprejet predvidoma letos, in bo začel veljati januarja prihodnje leto. Časa torej ni veliko več, posebno še, ker bodo o tem razpravljali še zbori vo-lilcev. Na seji skupščine so zato razpravljali o mnenju sveta za gradbene in komunalne zadeve do poročila o komunalnih dejavnostih. Komunalna podjetja so v poročilu prikazala stroške za dejavnost v letošnjem letu in program del ter denar, ki bo potreben za prihodnjih pet let. To so storili zato, ker bo v prihodnje po novem zakonu prispevek za uporabo mestnega ze- Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „(2oka" Škofja Loka mljišča edini vir dohodkov za financiranje kolektivnih komunalnih dejavnosti. Ali drugače povedano; kolikor bodo občani vplačali v sklad za uporabo mestnega zemljišča, toliko komunalnih problemov bomo lahko rešili. Novi zakon bo torej vzdrževanje in novogradnjo raznih komunalnih objektov precej poenostavil. Dosedanji predpisi so bili zapleteni in največkrat precej administrativni. Vse te spremembe pa bodo najbrž nujno vplivale tudi na delo krajevnih skupnosti. Te se bodo morale vključiti in prilagoditi novemu načinu programiranja, razločevati bodo morale, kaj so dolgoročni programi in kaj bo treba na njihovem območju narediti takoj. Denarja vsekakor ne bo toliko, da bi lahko takoj rešili vse potrebe. Upoštevati bo namreč treba, da ljudje ne bodo mogli plačevati tako visok prispevek, ki bi zadostoval, da bi vse uredili naenkrat. Zato bo v krajevnih skupnostih treba izdelati prioritetni red posameznih komunalnih del (javna razsvetljava, kanalizacija, urejanje ulic in naselij, javno zelenje). Novi zakon bo tudi jasno določil, kaj bo v prihodnje spadalo v področje občinskih skupščin oziroma proračuna, kaj bo naloga komunalnih podjetij in kaj občanov pri reševanju komunalnih vprašanj. Na seji skupščine so odborniki povedali nekatere pripombe na poročilo in predlog sveta. Dogovorili so se, da bodo o tem razpravljali tudi zbori volilcev v novembru. A. Zalar Pravna posvetovalnica na Jesenicah Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so v četrtek, 3. novembra, odprli pravno posvetovalnico. V začetku bo poslovala vsak četrtek popoldne po dve uii, kasneje — če bo potreba — pa dvakrat tedensko. Na jeseniškem območju je namreč razmeroma precej pritožb, zlasti glede delovnih razmerij. O njih so na občinskem sindikalnem svetu že doslej pogosto raz- pravljali in obravnavali posamezne primere, toda največkrat premalo strokovno. Veliko kršitev iz delovnega razmerja je tudi takih, ki bi morala na sodišče, vendar so si doslej delavci lahko pomagali le z advokati, kar pa jih je precej stalo. Pravna posvetovalnica bo brezplačna in bo njen predstavnik stranke tudi zagovarjal na sodišču. J. P. Zanimiva izkušnja GKB Počasi se uveljavljajo načela nove kreditne politike. Kreditne banke, ki so z novim zakonom o bančnih in kreditnih poslih postale mnogo samostojnejše in lokalno nevezane, se čedalje močneje povezujejo. Tudi Gorenjska kreditna banka že sodeluje z mnogimi poslovnimi bankami v državi. Zelo tesne stike ima s poslovnima bankama v Novi Gorici in Kopru pa tudi z bankami v drugih republikah v Kruševcu, Tuzli, Valjevu itd. Banke medsebojno sodelujejo na področju kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja. Razmišljajo tudi o možnostih, da bi tesneje po- vezale hranilniško službo, in sicer tako, da bi ljudje lahko v različnih krajih vplačevali ali pa dvignili svoje prihranke. čeprav bo ob tem treba rešiti še precej predvsem tehničnih problemov, eno je gotovo: svobodnejša organizacija bank in svobodnejše kroženje denarja na osnovi gospodarskega učinka ne pa političnega pritiska, rojeva nove odnose tudi na tem, za gospodarstvo tako pomembnem področju. To so že prvi sadovi v procesu naše družbenogospodarske reforme. -ABC Prodajalna Volna Cankarjeva 6 nudi v bogati izbiri italijansko, avstralsko in domačo volno za ročno pletenje v vseh barvah Trgovsko podjetje ĆkoU Kranj mešanicakave KVALITETA Kranj, 4. novembra — V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila danes letna skupščina slušateljev, učiteljev in strokovnih sodelavcev Višje šole za organizacijo dela v Kranju, šola je bila ustanovljena leta 1959 kot višja kadrovska šola v okviru takratnega Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Kranj. V sedmih letih je dosegla že zelo lepe uspehe, saj se je letos vpisalo na novo že preko 700 novih slušateljev, tako da je vseh slušateljev, absolventov in diplomantov zdaj že približno 1800. Šola ima posebno enoto tudi v Novem Sadu, pouk pa prireja za slušatelje tudi v krajih bivanja, ne le v Kranju, šolo je potrdil IS SR Slovenije leta 1963 kot višjo šolo, v začetku oktobra letos pa je ustanovitelj — občinska skupščina Kranj — potrdila statut šole, v katerem je za diplomante določen naziv Inženir za organizacijo dela. O skupščini in o delu šole bomo še poročali. -at S seje občinskega sindikalnega sveta v Kranju Ne samo bežen spremljevalec dogodkov Avtobusna postaja v Šk. Loki pretesna Na novem postajališču bo lahko hkrati parkiralo 9 avtobusov — Načrt je gotov in čaka na realizacijo Ko je škofja Loka pred leti dobila novo avtobusno postajo, si ni nihče mislil, da bo že v slabem desetletju takrat prostoren peron pred mogočno betonsko zgradbo postal pretesen. Na njem so hkrati lahko 4 avtobusi, kar je še do nedavnega povsem zadoščalo. Toda škofjeloški Transturist se je v zadnjih desetih letih iz ma- Posvet komunistov v Škof j i Loki škofja Loka, 3. novembra. Danes ob 16. uri je bilo v prostorih kina Sora posvetovanje komunistov iz loške občine. Posvetovanja se je udeležil tudi sekretar izvršnega komiteja ZKS Franc Popit, ki je odgovarjal na vprašanja, ki so jih postavile osnovne organizacije in posamezniki. Največ govora je bilo o delu komunistov ob reorganizaciji ZK. — pc lega avtobusnega podjetja razvil v enega navečjih podjetij za prevoz potnikov v Sloveniji. Njegov avtomobilski park se je nekajkrat pomnožil, odprli so številne nove proge. Na postaji je danes ob vsakem času polno ljudi, avtobusi prihajajo in odhajajo. Ob delavnikih še nekako gre, toda ob sobotah in praznikih je na peronih prava gneča. Tedaj se fta postaji zvrsti tudi po dvakrat več avtobusov, kot jih le-ta lahko siprejime. Nekaj bo treba ukreniti, kajti že v dveh, treh letih bi pretesen prostor nedvomno povzročal resne zastoje v prometu. Podjetje Transturist je zato dalo pobudo za temeljito preureditev postaje. Po načrtu, ki ga je izdelal ing. Tone Mlakar, bodo povsem preoblikovali ves prostor med Selško Soro in poslopjem gimnazije v Škofji Loki, ki meri v širino preko 200 m. Postajališče bodo razširili na i račun zelenice, ki loči peron O izobraževanju in vzgoji — Tovariš profesor, toliko ste ml govorili, kako težko bom brez končane osemletke shajal v življenju. Ker zaslužim že tedaj toliko kot vi, vem, da so bile to le prazne marnje! , od cestišča. Namesto nje bo ostal le še ozek travnati pas. Avtobusi bodo tako lahko parkirali čelno na postajno zgradbo (sedaj bočno), namesto štirih se jih bo na peronu hkrati lahko zadrževalo deset. Cestišče bodo premaknili za celo širino proti severu na prostor, kjer je sedaj šolski park. Tako bo zelo omiljen oster ovinek, s katerim Cesta talcev zavije proti Selški dolini. Ta rešitev se skoraj povsem ujema z ureditvjjo, ki jo predvideva glavni urbanistični plan mesta. Zaradi naštetih sprememb bo zahodno od avtobusne postaje, ob Jakličevi hiši, nastal obsežen prazen prostor, kjer nameravajo urediti parkirišče za osebne avtomobile. Po sedanjem načrtu je tudi zapečatena usoda dveh starih zgradb nasproti postaje, ki ju bodo porušili. To sta Ingli-čeva in Burdychova hiša (bivša apoteka). Na tem mestu naj bi kasneje zrasla velika poslovna stavba, o kateri se že dolgo govori v občinskih gospodarskih krogih. Kako zahtevna bodo dela, naj pove v načrtu predvidena vsota; več kot 66 milijonov S-din. Zaradi velikih obremenitev, ki jih mora prenesti sodobni peron, cesta in parkirni prostor, bo treba ves teren prekopati 75 cm globoko, odpeljati stari material in utrditi podlago z novim. S tem bodo preprečili posedanje cestišča. Da je to potrebno, dokazuje sedanje postajališče, kjer je tlak ponekod že vidno popustil. Kaj pa slabe strani teh sprememb? Prijeten izgled novega dela Škofje Loke tost ran Sore bo nedvomno izginil. Namesto zelenega pasu, grmičevja in drevja ob cesti se bo ta predel spremenil v eno samo asfaltno morje, iz katerega bodo tu in tam štrlele betonske stavbe. Taki pomisleki pa seveda ne morejo odtehtati koristi, ki jih bo mesto pridobilo z uresničitvijo omenjenega načrta. Stari del mesta še vedno ostaja pristen in nedotaknjen, tak, kaikršen je že stoletja. L Guzelj V torek, 25. oktobra, je bila v Delavskem domu v Kranju 5. seja občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o do sedanjem in bodočem delu ter vlogi sindikata v občini in delovni organizaciji. V drugi točki pa o občnih zborih sindikalnih organizacij. Na seji so skušali ugotoviti, kako so sindikalne organizacije po gospodarski reformi in posebno še po IV. in V. plenumu Zveze komunistov Jugoslavije in republiških ple-numih spremljale vse nastale dogodke. Poudarili so, da je sindikalna organizacija odgovorna za družbena dogajanja in je do sedaj v veliki meri pomagala razvijati samo upravni sistem. Vendar pa je vprašanje, koliko je sindikatu — kljub prizadevanju do sedaj — uspelo spodbuditi člane k večji aktivnosti, boljšemu delu, odkriti razpravi med zaposlenimi itd. Ker bodo decembra letos občni zbori sindikalnih organizacij, je sedaj čas, da se že v pripravah nanje skuša določiti, kakšne naj bodo metode dela in vloga sindikalnih organizacij in vodstev v prihodnje. Ugotovili so, da so člani precej pasivni, da se vodstva sindikalnih organizacij zapirajo v ozek krog, da so programi dela nerealni in da kadrovski sestav vodstev največkrat ni dober. Organizacije v podjetjih so bile velikokrat pod najrazličnejšimi vplivi posameznikov in drugih, kar je slabilo njihovo moč in vlogo. To pa je člane odvračalo od organizacije in jih naredilo pasivne. Zato ni čudno, da je bil sindikat ponekod zgolj servis raznim uslugam. Posebno pozornost bo treba posvetiti izbiri kadrov za nova vodstva in programom dela. Vodstva sindikalnih organizacij n&j bodo takšna, da bodo sposobna reševati pro- bleme članov, ki bodo znala in zmogla organizirati delo tako, da bo sindikalna organizacija postala tudi ocenjevalec dogajanj in odnosov v občini in delovnih organiza--cijah in ne zgolj pasiven ocenjevalec in spremljevalec do-, godkov ter servis za nekatere usluge in prireditve. Zlasti v večjih kolektivih, kjer že vedno prihaja do izraza samovolja posameznih vodilnih ljudi in predstavnikov kolektiva, bo v prihodnje naloga sindikalnih organizacij — vodstev in članstva — da z močjo javnega mnenja zavzamejo kritično stališče do teh vprašanj. To pa je v veliki meri odvisno prav od vodstva sindikata. Ob pripravi novih programov dela bi bilo sedaj treba sklicati v delovnih organizaJ cijah množične sestanke sindikalnih organizacij, ker edino na teh pride največkrat do sproščene razprav^. Na ta način bi se najbrž najbolje pokazalo, kakšno naj bo delo v prihodnje, programi pa bi bili dosti bolj realni kot do sedaj. Razen tega so v razpravi podčrtali še eno stvar. Člani in predvsem vodstva organizacij so do sedaj imeli premalo odgovornosti do dela in sprejetih sklepov. To pa ie najbolj odvračalo člane in zapiralo organizacijo v ozek krog; krog posameznikov, ki so pod pretvezo članov, zagovarjali lastne interese in interese vodilnih ljudi' v de-lovniji organizacijah. V prihodnje bi bilo treba takšne ljudi odpoklicati iz vodstva. Ob zaključku so skleniH, da bodo z razpravo o tem vprašanju nadaljevali na prihodnji seji. Razen tega pa & občinski sindikalni svet v Kranju ob pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij 27. in 28. oktobra ter 3. novembra organizira1 seminarje za sedanja vodstva. A. Žalar Radovljica Sestanki sekretarjev Zveze komunistov Pretekli teden (26. in 27. okt.) so imeli v Radovljici dva posveta članov ZK. Prvi je bil namenjen sekretarjem osnovnih organizacij ZK v delovnih kolektivih drugi sekretarjem terenskih in vaških osnovnih organizacij ZKS. Posveta sta bila dobro obiskana in so udeleženci izrazili željo po pogostejših podohnih razgovorih. Govorili so © vsebinskih in organizacijskih pripravah za konference os- novnih organizacij, ki se bodo začele 15. decembra, o reformi v ZK, o neposrednih nalogah Članov pred skupščinskimi volitvami in o vprašanjih odnosov z Vatikanom. Na pobudo s posvetov bo občinski komite pripravil teze, ki bodo vsebovale zaključke in predloge udeležencev i« jih razposlal osnovnim organizacijam kot pomoč pri i pripravi konferenc. Prenovljeni »Grajski dvor« V soboto, 29. oktobra, dopoldne je predsednik skup- f ščine občine Radovljica Franc Jere odprl prenovljeni hotel Grajski dvor v Radovljici. Ce- Gospodarske novice KMETIJSKI STROJI Zvezni izvršni svet je sklenil, da bo namenil pet milijonov dolarjev za uvoz manjših traktorjev. Sedaj strokovnjaki proučujejo posamezne tipe teh strojev, da bi bil uvoz res skladen s potrebami. Najverjetneje bodo uvozili stroje iz Italije, Francije in Zahodne Nemčije. Tako bo, kot kaže, na voljo dovolj strojev, za katerimi je bilo zadnje čase precej povpraševanja. Samo lani so kmetje nabavili v inozemstvu 548 manjših traktorjev, letos v prvem polletju pa 470. Odslej bodo stroji naprodaj doma za dinarje. DOBER ZAČETEK Doslej so kmetijske organizacije in zasebni kmetovalci posejali z jesensko pšenico že preko 600.000 hekiarjev njiv, pripravljenih pa je nadaljnjih 900.000 hektarjev. Skupmo nameravajo posejati s pšcnico 2 milijona hektarjev zemljišč ali približno 200.900 hektarjev več kot lani. VEČJI DOHODKI l*o končnih podatkih so se v obdobju januar — september dohodki prebivalstva v vsej državi povišali za 41 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V istem času so se povečali tudi izdatki, in sicer povprečno za 33%, kar pomeni, da so se dohodki dvignili bolj kot izdatki. V tem času se Je tudi precej povečalo število In obseg hranilnih vlog. lotna investicija je veljala 240 miiijonov starih dinarjev, projektant pa je ing. arh. Zrimc iz Radovljice. Prenovljeni hotel je B kategorije in ima 42 sob z 83 ležišči in dva apartmaja. Razen zaprtih restavracijskih in kavarniških prostorov z 200 sedeži je še poseben prostor za dnevno bivanje gostov in dve terasi z 80 sedeži na restavracijski in 40 sedeži na kavarniški strani. Hotel ima tudi centralno ogrevanje, novo kuhinjo in lastno pralnico, gostom pa je na voljo tudi deset garaž. Cena penziona v zimski sezoni je 3500 starih dinarjev. Večje število gostov bo sprejel hotel že čez nekaj dni, ko bo poslovno združenje Interplet iz Ljubljane organiziralo za približno 40 ljudi pet nekajdnevnih seminarjev. Za prihodnjo poletno sezono, in sicer od 1. maja do 30. septembra pa je že sklenjen dogovor za bivanje 60 turistov s švedsko agencijo Jugotur. Nedvomno prenovljeni hotel v centru mesta s svojo zunanjostjo v resnici zasluži ime Grajski dvor in je velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v radovljiški občini. S. S. V Gornjesavski dolini Razgovori o odkupu železniških objektov Predstavniki Ljubljana transporta, ki so glavni prevoznik v Gornjesavski dolini, se menijo s predstavniki ZTP o odkupu železniških objektov na bivših železniških postajah v Mojstrani, Kranjski gori in Planici. Odkar je bila ukinjena železniška proga je ves potniški in tovorni promet prešel na cesto. S preureditvijo obstoječih stavb bi podjetje Ljubljana transport pridobilo primerne garaže za avtobuse, čakalnice za potnike in druge potrebne prostore. Le-ti bi bili koristni zlasti v zimskih mesecih, zato je zaželeno, da bi bili razgovori čimprej uspešno končani. Zlasti pa velja to za Kranjsko goro, kjer bo treba urediti tudi novo avtobusno postajališče, kajti gost promet v zimskih mesecih ne bo dovoljeval manevriranja avtobusov v središču naselja. Najbolj primerna je bivša želez- Dopisujte! niška postaja, o čemer so že sklenjeni osnovni sporazumi. J. P. Težave z vodo na Zlatem polju Prebivalci Zlatega polja v Kranju so že celo leto ogorčeni zaradi slabega dotoka vode. Zlasti stanovanja v višjih nadstropjih so čez dan brez vode. Gospodinje so primorane, da s posodami čakajo in nalovijo potrebno vodo za kuhanje kosila. Zelo nerodno je tam, kjer je v družini več ljudi, ker se le s težavo vsi umijejo. Pri tem pa je zanimivo, da morajo stanovalci v višjih etažah plačati prav toliko za porabo vode, kot tisti v nižjih, ki jo imajo, kadar to želijo. Pri komunalnem podjetja Vodovod v Kranju pa smo zvedeli, da bo teh težav kmalu konec, ker nameravajo za zdravstveni dom in porodnišnico zgraditi posebno rezervoar in bo potem vode dovolj za vse. - č Mnoge izkušnje nas uče, da ni varno hraniti denarja doma. Prav tako je znano, da vseh naših želja hkrati ne moremo uresničiti. Vse pa lahko dosežemo, če se tudi mi vključimo v varčevanje. Se več! Denar ni samo varno naložen, marveč se nam tudi obrestuje, razen tega pa kot varčevalci uživamo kopico ugodnosti, ki nam jih nudi Gorenjska kreditna banka. Denar lahko naložimo na hranilno knjižico tako, da ga vsak čas — ko se pač pokaže potreba — lahko dvignemo in porabimo. Lahko pa ga naložimo tudi za daljši rok. Potem imamo pravico do večjih obresti. Poglejmo torej, kaj mora vedeti varčevalec, ko vlaga svoj denar v Gorenjsko kreditno banko in kakšne ugodnosti mu banka nudi. Predvsem morate vedeti, da vam banka vaše hranilne ki ga pustite v banki leto dni ali več oziroma 7-odstotno za ves denar, ki ga veže te za dve leti. Za vse hranilne vloge v Gorenjski kreditni banki jamči država. Ves prihranjeni denar varčevalec lahko kadarkoli dvigne, razen seveda, če ga ni vezal za določen rok, pa tudi ▼ tem primeru vam Gorenjska kreditna banka v primeru nujne potrebe zagotavlja izplačilo. Razen tega so vsi, ki imajo na svoji hranilni knjižici vsaj 100.000 starih dinarjev, tudi zavarovani za primer nezgodne smrti, in sicer za znesek 100.000. starih dinarjev. Tisti pa, ki imajo vloženih vsaj 100.000 starih dinarjev na odpovedni rok nad 1 leto, pa so zavarovani za 100.000 starih dinarjev v primeru nezgodne smrti in za 200.000 vloge redno obrestuje, in sicer 5 odstotno za vsako vlogo, 5,25 odstotno, če denar naložite na odpovedni rok tri mesece, 5,5 odstotno za denar ki ga naložite v banko za pol leta, 6,5 odstotno za denar, Gorenjska kreditna dinarjev v primeru trajne invalidnosti. Gorenjska kreditna banka pa za vse tiste, ki vežejo svoje prihranke v banki za vsaj leto dni razpisuje tudi občasna nagradna žrebanja. Vsi varčevalci, ki bodo v letu 1966 do vključno 31. 12. tega leta vezali vsaj 200.000 starih dinarjev svojih prihrankov za leto dni, bodo vključeni v veliko nagradno žrebanje z naslednjimi nagradami: avtomobil Zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dve kolesi. To so možnosti in ugodnosti, ki vam jih nudi Gorenjska kreditna banka, če se kot varčevalec vključite v njen krog. Zato mislite trezno in preudarno, mislite na jutrišnji dan in varčujte! Varčujte in vlagajte svoj denar v Gorenjsko kreditno banko Pred novo Razstavo na Loškem gradu Lesena poslikana znamenja Loški muzej je v svoji galeriji priredil letos že vrsto likovnih, kulturno zgodovinskih in etnografskih razstav. Z njimi je pričel muzej potem, ko je dobil lastno galerijo, občasno prikazovati ljudem rezultate svojega raziskovalnega dela in stvaritve domačih in tujih likovnikov. Med razstavami, za katere je bilo največ zanimanja, omenimo predvsem razstavo del slikarjev Iveta šubica, Janeza Vidica in Petra Jovanoviča ter narodopisno razstavo modelov za loški mali kruhek. Prav ta razstava je doživela rekorden obisk. V štirih mesecih, kolikor so bili eksponati razstavljeni v Loki, žireh, na Jesenicah in na Bledu, si jo je ogledalo blizu 14.000 domačih in tujih obiskovalcev. Za prireditelja je tako veliko število obiskovalcev vsekakor lepo priznanje. Do sredine decembra morajo biti končani občni zbori kulturnih organizacij Zadnja letošnja razstava v loški razstavni galeriji bo spet iz etnografske tematike: prikazala bo lesena poslikana znamenja iz Poljanske doline in okoliških hribov. V teh krajih je poslikavanje lesenih znamenj stoletja pomenilo pomembno ljudsko umetniško tvornost, ki jo moremo primerjati in nedvomno tesno povezovati s slikanjem panjskih končnic, slikanjem in okraševanjcm skrinj, zibelk in drugih predmetov, ki jih je človek okraševal in jih s tem skušal dvigniti iz vsakdanjosti, poskušal jim je dati svečano obliko. Lesena poslikana znamenja so tesno povezana z nekaterimi starimi življenjskimi običaji, ki v Poljanski dolini in okoliških hribih še danes žive. Prav zato bo poslednja letošnja razstava še posebno zanimiva. Loški muzej se trudi, da bi » prebivalci vasi in zaselkov, kjer stoji kakršnokoli leseno poslikano znamenje, navezal tesnejše stike in s tem dobil čimveč podatkov o zname- njih in o vsem, kar je z njimi v zvezi. Doslej ima muzej pripravljenih za razstavo že dvajset lesenih poslikanih znamenj, ki so mu jih lastniki za to priložnost posodili. Čeprav je o znamenjih v Loškem muzeju zbranih že precej podatkov, je med prebivalci Poljanske doline in oko-I liških hribov še mnogo ljudi, Leseno poslikano znamenje iz Hotavelj ki bi sodelavcem muzeja o slikanju znamenj ali o znamenjih, ki še stoje, lahko dali kakršnekoli zanimive podatke, ki bi pri zadnjih pripravah za razstavo mnogo koristili. Muzej zato prosi vse, ki o teh znamenjih in o vsem, kar je z njimi v zvezi kaj vedo, da to sporočijo z dopisnico na naslov: Loški muzej, Šk. Loka. Na dopisnici sporočite predvsem naslov, da vas bo muzejski sodelavec lahko obiskal. O razstavi bomo še pisali. V teh dneh so v kranjski občini sektorske konference kulturno-prosvetnih organizacij. Do sedaj so bile konference v Besnici, Šenčurju, Kokrici, Zalogu in Preddvoru združene z okoliškimi področji. Iz razprav na teh konferencah lahko povzamemo, da se moramo v prihodnje vsi skupaj bolj zavedati kulturnega poslanstva. Denar za delo kulturno-prosvetnih organizacij na terenu je bil letos razdeljen krajevnim skupnostim. Te bi del tega denarja morale nameniti za kulturno dejavnost. Vendar pa se je ponekod zgodilo, kot primer so bile navedene Cerklje, da so krajevne skupnosti v skrbi, da bi rešile čimveč komunalnih problemov, na kulturne organizacije pozabile oziroma so jim njihov denar delile birokratsko in administrativno. Za svoj vendar so te organizacije morale krajevni skupnosti pošiljati vrste pismenih prošenj, ki jih je potem upoštevala ali pa tudi ne. Najbrž bi si krajevne skupnosti kot osnovni nosilec samouprave na terenu morale bolj prizadevati, da razne birokratske težnje in največkrat nepravilna gledanja posameznikov ne bi bili odločilni pri delu skupnosti. Z neupoštevanjem mnenj in pripomb vaščanov delajo medvedjo uslugo tolikokrat poudarjenim preživelim birokratskim težnjam in kršijo ustavne pravice ljudi. Pomembno kulturno poslanstvo v občini opravlja tudi potujoči kino, ki dela v sklopu Kinematografskega podjetja v Kranju. Kinematografsko podjetje v Kranju posluje na ekonomskem računu, pri čemer pa bi se moralo zavedati, da opravlja s predvajanjem filmov tudi nadvse pomembno kulturno poslanstvo predvsem na terenu. To so med drugim poudarili na konferenci na Kokrici. Nepravilno je, po njihovem mnenju, da kinematografsko podjetje za predstave na terenu oblikuje cene kakor se mu zdi Zadnje sektorske 'konference kulturno-prosvetnih organizacij so bile uvodna priprava na občne zbore kulturnih organizacij na terenu. Občni zbori, prvi je bil 23. oktobra na Orehku, pa morajo biti končani do sredine letošnjega decembra. Občni zbori kulturnih orga-' nizacij naj bi bni kulturne tribune kraja. Na njih bi se bilo potrebno dogovoriti o do-; sedanjem kulturnem delu v i krajevnih skupnostih, kakšne Zato menijo, da bi o tem moral spregovoriti tudi programski svet, ki pa ga trenutno še ni, ker baje čakajo na poseben zakon. Prav bi bilo, da bi svet za kulturo pri občinski skupščini te stvari pospešil in bi programski »vet čimprej začel delati. To sta bili dve izrazitejši vprašanji, o katerih so razpravljali na dosedanjih sek- so nadaljnje potrebe, kaj se bo dalo narediti in za katere stvari bo potrebna posebna pomoč. Zato naj bi v razpravi in sestavljanju programa sodelovale vse družbeno-politič-ne organizacije in člani krajevne skupnosti. Po občnih zborih kulturnih organizacij v kranjski občini bo o tem razpravljal še plenum občinskega sveta zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Kranju. A. Z. torskih konferencah. Med drugim pa so razpravljali tudi o izvršitvi lanskoletnih programov in o delu v prihodnje. Razen izključno kulturnega dela so v nekaterih krajih: Predoslje, Preddvor, Lahovče, Duplje in Podblica, z denarjem kulturno-prosvetnih organizacij preuredili tudi dvorane. A. Zalar K članku »Sodoben način pouka — ključ do uspeha« Da bomo prav razumeli V 77. številki GLASA z dne 8. oktobra 1966 sem bral pod naslovom »Sodoben način pouka — ključ do uspeha« o rezultatih, ki jih je dosegla gimnazija v škofji Loki; avtor članka je I. Guzelj. Ker sem često slišal, da se je kolektiv omenjene gimnazije moral boriti s precejšnjimi materialnimi težavami, in da še marsičesa prav zaradi teh težav ni mogel uresničiti, me je omenjeno pisanje prav prijetno presenetilo in sem se želel o določenih vprašanjih podrobneje pozanimati. Izvedel pa sem pri tem precej drugačna mnenja, kot jih navaja člankar. Samo neka i primerov naj to potrdi: r.e vem, kaj smatra pod kabi-netskim poukom za telesno vzgojo. Kabinetski pouk glasbene v?goje je praktično le na papirju, saj poleg skoraj neuporabnega klavirja, pokvarjenega gramofona in magnetofona nimnio ričesar. Plošče '*voje) princa rreda vateJj glasbene vzgoje. Drugo- i šolci so mi rekli, da so imeli lansko leto samo teoretičen pouk, ker ni sredstev; o ka-binetskem pouku v tem primeru ni govora. Geograf pravi, da ima od omenjenega kabineta v glavnem napis in nekaj starih kart. V zvezi z izjavo, da oprema elektro kabineta verjetno prekaša opremo na elektrotehniški fakulteti, mi je profesor fizike dejal, da so res v stanju opraviti okoli 15 vaj, da pa za drugega ni opreme. AH je avtor videl oba kabineta? Ne želim s tem manjšati prizadevnost kolektiva, ki je res veliko napravil, vendar mora biti pisanje resnično: to so mi zatrjevali vsi, ki sem z njimi govoril. Resnica je veliko bolj cenjena, kot pretirana hvala. Če bi pogoji šolanja res prekašali »pogoje v najsodobnejših tovrstnih šolah v tujini«, bi gotovo tako intenzivno ne razmišljali o reformi drugostopenjskega šolstva. Niko Kramer Frežihov Voranc -Mikeln: Samorastniki Veseli renesančni komediji Marina Držiča »Boter Andraž« v priredbi Mirka Rupla bo kot prva premiera v letošnji sezoni na odru amaterskega gledališča »Tone Cufar« na Je-enicah sledila uprizoritev dramske kronike SAMORASTNIKI, ki jo je po istoimenski noveli Prežihovcga Voranca napisal Miloš Mikeln. Premiera Samorastnilcov, ki jih je režijsko in scensko pripravil Bojan Čebul j, bo danes zvečer, 5. novembra, nadaljnje predstave pa se bodo zvrstile prihodnje dni. Samorastniki so prav gotovo ena najlepših in nojpre-tresljivejših zgodb ne snmo v literarnem opusu Preži ho-vega Voranca, temveč v vsej naši domači književni ustvarjalnosti. Zato ni čudno, da so po njej segli filmski in. gledališki ustvarjalci. 2al pri filmski uresničitvi niso bile izkoriščene vse možnosti literarne predloge, medtem ko se je Mikeln strogo držal Prežiha v dramsko obliko uspešno zlil pretresljivo zgodbo o Hudabivškovi Me>-ti, njenih pankrtih, Karnič-nikih in ljudeh izpod Obir-ja pred skoraj dvesto leti. In' čeprav je zgodba časovno odmaknjena, je s svojo globoko človečnostjo, s svojim optimizmom in neuklonljivo vero v zmago dobrote in pravice nemara prav danes še kako zelo aktualna. Tudi današnji čas je že prepojen z nesmiselnimi predsodki, ki v odnosih med ljudmi povzročajo nesporazume in zlo, tudi današnji čas je preveč zagrizen v pohlepnost po materialnih dobrinah, ob katerih je tako malo prostora za ljubezen, razumevanje in spod- budno sožitje. In tudi današnji čas bi našli nič koliko samorastnikov! Obenem pa je v Samorastnikih prisotna tudi simbolika o samorasini-štvu vsega našega ljudstva, ki je na kočljivem križišču vse Evrope samorastniško vztrajalo in verjelo v svojo pravico do enakopravnega prostora na soncu svobode in neodvisnosti. Vsega tega se je igralski zbor, ki pri Samorastnikih na jeseniškem odru šteje več kot trideset nastopajočih, dobro zavedal, zato je v uprizoritev vložil veliko truda in volje z namenom, kar se da žlahtno posredovati Prežihovo besedo in njegovo zgodbo o Hudabivniških pankrtih. Publiki bo zgodba prav gotovo všeč, kar bo nazadnje tudi zasluga igralskih stvaritev nastopajočih. V glavnih vlogah nastopajo Oto Serdej, J. Markelj, D. Vrhovnik, F. Pogačnik, Slava Ma-roševič, Marjana čebulj in Vera Stare, poleg njdh pa še vrsta starejših in mlajših igralcev io igralk. < -nj- Konference kulturno-prosvetnih organizacij Zavedajmo se kulturnega poslanstva Za gradbeništvo vsak dan bolj zaskrbljujoče V prvem polletju letos je pet gradbenih podjetij na Gorenjskem opravilo za 364 milijonov novih dinarjev del V četrtek, 27. oktobra, dopoldne je bil v Radovljici sestanek predsednikov sindikalnih podružnic gorenjskih gradbenih podjetij, ki so se ga udeležili tudi nekateri člani odbora sindikata gradbenih delavcev Gorenjske. Govorili so o nalogah sindikalnih podružnic pri nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja, o delitvi dohodka po delu in o pripravah za občne zbore podružnic. Na Gorenjskem je pet matičnih gradbenih podjetij, ki so v letošnjem prvem polletju opravila za 364 milijonov novih dinarjev del. Enaki izgledi so za drugo polletje, kar kaže, da dela ne manjka. Ugotovili so, da so omenjeno realizacijo dosegli z manjšim številom zaposlenih in da so nove razmere v gospodarjenju najbolj odvisne od razvoja delavskega samoupravljanja. Kakor so ugoto-_ vili v razgovoru, gorenjski gradbeniki v letu gospodarske reforme niso dosegli bistvenih premikov. Podjetja so sicer rinila naprej, vendar o tem, kako bo prihodnje leto, ni še nihče razmišljal. Podatki, primerjani z jugoslovanskimi — zlasti o gibanju osebnih dohodkov — dajejo zaskrbljujoče ugotovitve. Udeleženci so se vprašali, zakaj je tako? Hkrati so zahtevali, da bi morale pristojne strokovne institucije z gradbenim centrom Slovenije na čelu, dati jasen odgovor na številna vprašanja v gradbeništvu. Izredno veliko so govorili o integracijskih procesih in problemih nagrajevanja, čeprav so bili na Gorenjskem že storjeni koraki, ki naj bi zbližali gradbenike, jih usme- rili k sodelovanju, so bili doseženi uspehi nepomembni, čeprav prevladuje prepričanje — o njem so govorili tudi na četrtkovem posvetovanju — da je integracija gradbenih zmogljivosti Gorenjske pomemben pogoj za izboljšanje položaja gradbenih delavcev, stvar le ne more prodreti. Podobna ugotovitev velja glede delitve in nagrajevanja. Poudarili so, kakor hitro bodo uveljavili sistem delitve osebnega dohodka po delu, bodo kaj hitro odpravili vrsto drugih slabosti, če bi delavcu lahko vnaprej dokazali, da bo toliko zaslužil, kolikor bo naredil, bo produktivnost zelo porasla. Toda to vprašanje je odvisno z drugim, ki ga še tudi niso rešili. Nobeno podjetje namreč nima izdelanih lastnih cenikov uslug, zato So cene storitev zelo visoke v primerjavi s cenami, ki bi jih lahko dosegli, če bi bili dobro organizirani. V teh problemih pa je tudi ključ za rešitev mnogih vprašanj. Pametna integracija, delitev po delu in realne cene uslug, so pogoji za boljše gospodarjenje, razvoj samoupravljanja in boljše počutje zaposlenih. J. P. V četrtek, 27. oktobra, je bila razširjena seja občinskega odbora RK Kranj. Na seji je pred-sednik glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Ivo Majd« pojasnil problematiko o mladin-skem naravnem zdravilišču na Debelem rtiču - Foto: F. Perdan S seje občinskega odbora RK Kranj Zdravilišče Debeli rtič ukinjeno V ponedeljek, 24. oktobra, je občinska skupščina Koper sprejela sklep o ukinitvi — Otroci bodo še vedno letovali na Debelem rtiču V četrtek, 27. oktobra, je bila v prostorih občinske skupščine v Kranju razširjena seja občinskega odbora Rdečega križa Kranj. Seji je prisostvoval tudi predsednik glavnega odbora RK Slovenije Ivo Majdič, predstavniki glavnega odbora RK Srbije in Kosmeta ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine. Uvodoma je tovariš Majdič povedal, kako si je glavni odbor RK Slovenije prizadeval, da bi na Debelem rtiču — po Industrijska podjetja v loški občini v septembru Dinamičnejša rast proizvodnje Ob večji proizvodnji prihaja do kopičenja zalog — Plan izvoza ni doseglo niti eno podjetje Pri devetmesečnem pregledu proizvodnje v loških industrijskih podjetjih je razveseljivo dejstvo, da je prišlo, posebno v zadnjem času, do hitrejše rasti celotne proizvodnje. Ob tem pa se moramo ustaviti takoj ob drugem problemu: kopičenju zalog. Industrijska podjetja so izdelala v septembru za 3 odstotke več blaga kot lani, pri čemer je skupna proizvodnja v devetih mesecih tega leta za 8,7 odstotka večja od lanskoletne. Medtem so imeli v letošnjem septembru manjšo proizvodnjo kot v lanskem v Iskri, Marmorju, Jelovici in Odeji, so po devetmesečni skupni proizvodnji v zaostanku le v Jelovici. Ob večji proizvodnji smo že omenili zastoj blaga v skladiščih. Druga značilnost, ki lahko izvira tudi iz prve, pa je to, da so v januarju do septembra izvozili za 10,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Pri tem je zanimivo, da niti eno podjetje ni izpolnilo plana izvoza. Po vrednosti so p od jat j a lani izvozila za 2,155.610 dolarjev, lani pa v istem obdobju za 2,402.415 dolarjev. V Iskri v prvi vrsti primanjkuje naročil. Izvoz je bil slabši,, ker ni bilo dovolj odpoklicev od inozemskih kupcev. V LTH je prišlo do precejšnjega izpada obsega proizvodnje in to v prvi vrsti zato, ker niso imeli notreb- nih aluminijastih plošč. Pričakujejo, da bodo izpad nadoknadili v prihodnjih mesecih, saj imajo dovolj deviz za nabavo reprodukcijskega materiala, ker v redu izpolnjujejo izvozni plan. V Elri se pritožujejo nad poslovanjem z domačimi kooperanti. Podjetje v glavnem vso proizvodnjo takoj odproda, vendar so v realizaciji izvoza v zakasnitvi. Podjetje ima težave zaradi pomanjkanja stalnih obratnih sredstev. Na proizvodnjo v Jelovici še sedaj vpliva režim nabave surovin v prejšnjih letih, ki je onemogočil proizvodnjo standardnih zalog žaganega lesa. Morali bi imeti vsaj tromesečno. imajo pa lc enomesečno zalogo. -pc sprejetju predpisa o ukinitvi v Zvezni skupščini — bilo še naprej mladinsko zdravilišče. Mladinsko zdravilišče na Debelem rtiču, ki so ga gradili deset let, je sprejelo na zdravljenje prve otroke 1964. leta. Od takrat pa do ukinitve je bil to samostojen, najmoder-neje opremljen zdravstveni zavod z zdravstvenimi in prosvetnimi delavci. Po sprejetju predpisa o ukinitvi zdravilišč so nekateri mislili, da ta ne bo prizadel tudi to zdravilišče. Se pred objavo predpisa v Uradnem listu je glavni odbor RK Slovenije o tem razpravljal, vendar pa je že na tem sestanku predstavnik republiškega zavoda za socialno zavarovanje povedal, da bo predpis veljal za vse republike in za vsa zdravilišča v državi. Zatem si je glavni odbor RK na najrazličnejše načine prizadeval, da bi zdravilišče obdržal. Hotel je doseči sporazum med socialnim zavarovanjem in bolnišnicami, ki bi otroke pošiljale še naprej v zdravilišče; prizadeval si je, da bi pri reševanju zdravilišča sodelovala občina Koper; skušal je pritegniti k sodelovanju avstrijski in švedski RK, da bi poslala nekaj otrok, vendar so zaenkrat odpadle vse te možnosti. 8. julija so otroci prenehali prihajati v zdravilišče na Debelem rtiču, 1. oktobra pa je odšel iz zdravilišča zadnji otrok. Postopoma je odhajalo tudi zdravstveno in pedagoško osebje, tako da je zdravilišče sedaj prazno. 24. oktobra pa je občinska skupščina Koper še formalno sprejela sklep o ukinitvi. Sedaj si glavni odbor pri- zadeva, da bi Debeli rtič obdržal še naprej. Seveda ne kot zdravilišče, ampak kot letovišče za otroke. Tako naj bi v maju, juniju in septemr bru letovali tudi predšolski otroci, v juliju in avgustu pa šolski. Na vsak način pa si bo treba prizadevati, da bo letovišče obratovalo vsaj pet mesecev na leto, ker se bo samo tako ekonomsko izplačalo. Po uvodnih besedah tovariša Majdiča so v razpravi nekateri poudarili, da bi bilo potrebno poiskati še nekatere druge načine, da bi bilo na Debelem rtiču mladinsko zdravilišče. Posebno še, ker so klimatske razmere na Debelem rtiču zelo ugodne za zdravljenje najrazličnejših bolezni, npr. astme. Zato bo ukinitev zdravilišča prav gotovo, če ne takoj, pa kasneje, vplivala na zdravje naših otrok. Predsednik glavnega odbora RK Slovenije je nato povedal, da je sicer še vedno nekaj možnosti, da bi tudi v prihodnje bilo na Debelem rtiču mladinsko zdravilišče. Sicer ne bi bila zmogljivost 360, ampak najbrž 140 postelj. Vendar pa je to odvisno, če bo sprejet osnutek o razširjenem zavarovanju in od ureditve odnosov med zdrav-1 stvom in socialnim zavarovanjem. Zakon o ukinitvi zdravilišč pa je precej prizadel tudi ostaia zdravilišča v Sloveniji. Govorniki na seji so menili, da si je treba prizadevati, da to ne bi bistveno vplivalo na letovišči Stenjak in Novi grad. Zato se v kranjski občini že pripravljajo na letovanja otrok v prihodnjem letu. A. žalar r M * v • Zicnice na Vršič V podjetju Ljubljana transport, poslovni enoti na Jesenicah, vse pogosteje razpravljajo o ureditvi Vršiča, kjer so ugodne snežne razmere, ki dopuščajo smučanje tja do konca avgusta. Področje Vršiča bo potrebno opremiti s sistemom žičnic. Začetek je bil dosežen letošnjo pomlad, ko je podjetje postavilo manjšo prenosno vlečnico na plazu, nasproti Tičarjevega doma. Postavili so jo za prvomajske praznike in v nekajdnevnem obratovanju o-pravili skoraj 6000 prevozov. Misliti bo treba tudi na vlečnico na plazu pod Prisoj nikom, kjer je praktično moč smučati vse leto. S tem, ko je pred kratkim Cestno podjetje v Kranju asfaltiralo cesto do Koče na Gozdu, so za letošnjo zimo in prihodnjo letno sezono ustvarjene še boljše razmere. Kakor zagotavljajo, bo cesta do Koče na Gozdu plužena. V Škof ji Loki šoferski tečaj Avto moto društvo Škofja Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se začne, ko bo popol njeno število prijavljencev. Prijave sprejema pisarna Avto-moto društva, Jegorovo predmestje 10 med uradnimi urami vsako sredo in petek dopoldne in popoldne. Na Hotovlji, streljaj od Poljan, že dalj časa delavci komunalnega podjetja Vodovod i iz Kranja polagajo cevi za nov loški vodovod. Uredili so že novo zajetje in sedaj se počasi približujejo vasi. Vendar sodijo, da bodo dela še dolgo trajala, ker ni denarja morajo deJa večkrat prekiniti. Gostilna - muzej IZunla) KRANJ Sredi Gorenje vasi v Poljanski dolini je gostilna Tabor. Gostilna, kakršne so pač po naših vaseh: točilnica, večja gostinska soba, veranda z obveznim biljardom — to je vse. Pred dvema letoma jo je prevzela Rezka Prevodnik in sedaj jo po svojih močeh in ob pomoči moža vodita v veselje in jezo Goi en j evaščano v. Nič takega, torej, kar bi bilo treba posebej omenjati. A vendar je nekaj, kar nas je v tej gostilni posebno pritegnilo. Po vsej Poljanski dolini vedo ljudje povedati, da čudaški gostilničar »iz te Starije dela cerkev«. In kakšna je resnica? Janez Prevodnik je bil svoj čas prevoznik. Po vsej dolini pozna ljudi, ki je zdaj temu zdaj onomu kaj vozil. Čeprav preprost kmečki sin pa je že dolga leta strasten zbiralec starin. Ker je v Poljanski dolini spričo razgibane preteklosti mnogo teh stvari, mu jih ni bilo težko dobiti. Nemalokrat je namesto plačila za prevoz dobil pri kakš- j nem kmetu kak starinski I predmet. Pri tem ni bil izbir-j čen. Zbiral je vse: od kmeč-' kih in meščanskih skrinj, ki j so kot stara šara ležale na podstrešjih do starinskih lesenih zapahov, posvetnih in nabožnih podob, reprodukcij, \ plastik, ur, svetil do denarja. Tako si je s časom nabral kar čedno zbirko, ki jo — kot pravi — ne da za noben denar. Pri tem pripoveduje, da so ga 1954. leta celo obsodili, ker so mu očitali, da prekupčuje s starinami. Kljub temu je nadaljeval z zbiranjem in odrinil za ta namen prenekateri dinar. Potem se je primerilo, da Nosilci turistične misli na Gorenjskem TD PREDDVOR Društvo deluje na območju krajevnih skupnosti Preddvor In Bela. Vanj je včlanjenih 400 članov. Predsednik društva je Tone Tičar. Društvo ima v centru Preddvora lepo urejeno pisarno, ki je združena z bifejem in prodajo spominkov in razglednic. Tu imajo tudi informacijsko in recepcijsko službo za privatna ležišča. V zadnjih letih so posvetili precej pozornosti za nova privatna turistična ležišča. V ta namen so tam privatniki najeli za 20, letos pa za 5 milj. starih dinarjev posojila. Tako so sedaj povečali število postelj od 130 na 150 ležišč. V prvem polletju letos so zabeležili 1075 nočitev oziroma 3,9-odstotno zasedenost. Zanimiva je doba bivanja domačih gostov, saj znaša celo 8,3 dni v poprečku. V propagandne namene že dlje časa nameravajo izdati prospekt, vendar kaže, da letos s tem še ne bodo uspeli. Predračun za 30.—40. tisoč iz- vodov znaša 2.400.000 starih dinarjev. Pri prospektu bodo sodelovali še »Central«, Krajevna skupnost, GTZ. TD bi moralo financirati 1,200.000 starih dinarjev, to je toliko kot je znašala njihova letošnja celoletna dotacija skupščine Kranj. Turistični delavci v Preddvoru menijo, da je preslabo preskrbljeno za propagando za privatne turistične sobe. V ta namen žele postaviti ob cesti reklamne deske, vendar, imajo težave s cestno upravo, ki zelo nerada daje privoljenja za takšne table, če jih ne izdela sama. TD SELCA Društvo deluje predvsem v samih Selcah. Imajo 100 članov. V Selcah ne vedo točno, kdo naj bi bil predsednik društva. Predsednik Bogdan Peklenik trdi, da je dal o-stavko, ostali člani UO pa pravijo, da za to ne vedo. j Podpredsednik društva je Peter Smid. Dejavnosti društva v letoš- i njem letu skoraj ni bilo čutiti. Začeli so urejati park v središču kraja, vendar je prišlo do nesporazuma z odbornikom, ki je zahteval, da naj bi bil tam parkjrni prostor. Tako so delo opustili in je mesto sedaj izkoriščeno za najrazličnejšo navlako. Imajo 7 privatnih turističnih sob z 12 posteljami, ki pa letos niso bile zasedene. Pravijo, da bi bilo treba nujno dograditi cesto Jam-nik-Dražgoše, tako da bi lahko z izgradnjo 200 m dolgega novega cestišča do Lajš, povezali Selca s to cesto. Za propagando nimajo denarja in zaradi tega težko pričakujejo izid skupnega občinskega prospekta. TD BREZJE Društvo ima okoli 200 članov. Predsednik je Ignac Grašie, podpredsednik Franc Goimajer. Glavni viri dohodka dru-; štva so članarine, turistične takse, provizije od privatnih turističnih sob, menjalnice, prodaje spominkov in razglednic, parkirnine in bifeja. Za letošnje leto so planirali 80 milijonov starih din prometa, od česar pa bo imelo društvo le 5 milijonov. Tudi promet v menjalnici se je močno povečal, tako so od 8. do 21. maja zamenjali npr. za 1,041.803 starih dinarjev tuje valute. Društvo ima 134 ležišč v privatnih turističnih sobah. Letos so dogradili parkirni prostor, v katerega so investirali 8 milijonov starih dinarjev. Društvo je skupaj s samostanom uredilo fluorescenčno razsvetljavo na Brezjah, v načrtu pa imajo, da bi prav tako skupno finansirali razsvetljavo do nove ceste. Turistični delavci Brezij menijo, če ne bo nobenih o-lajšav pri njihovi trgovini in če bodo morali plačati vse prispevke še iz leta 1965, ne bodo mogli nadaljevati z dosedanjim delom ter bodo morali tako opustiti tovrstno dejavnost. F. Čolnar sta z ženo kupila gostilno v Gorenji vasi. Ko je začel razmišljati o njeni ureditvi, je brž dozorel sklep, da jo bo opremil s predmeti iz svoje zbirke. Danes si mnogi ljudje, ki zaidejo v to gostilno že lahko ogledajo mnoge bolj •ali manj vredne zgodovinske predmete. Zal je med zanimivimi starinami kot so podobe na steklo, panjske končnice, izredno lepa gotska plastika iz 17. stoletja in mnogimi drugimi, tudi precej kiča, ki ga bo treba odstraniti, gradi-j vo pa ustreznejše in sistema-tičneje urediti. Počasi bo s strokovno pomočjo Janez tudi to uredil —. vsaj tako zagotavlja — in P°~ tem bo ta zbirka res vredna ogleda. To bo zanimiv poskus najtesnejše združitve turizma s kulturo, ki ima kljub morebitnim ugovorom, strokovnim in laičnim, svoj smisel. Zanimivo je, da je ob gostilni na Vidmu, to že drugi poskus te vrste v dolini, 'lake namere bi morda kazalo še bolj podpreti — tudi s krediti. Za sodobnega turista so to zanimive stvari. Najbolje to pove primer, ko je neki tujec ponujal Prevodniku kar čedno vsoto denarja za gotsko plastiko in še nekatere predmete. Taka je resnica o »cerkvi v štariji«. ABC Razpisna komisija pri Zavodu za spomeniško rarstvo v Kranju razpisuje prosti delovni mesti: 1. konservatorja - restavratorja 2. konservatorja - arhitekta Za obe razpisani delovni mesti se zahteva fakultetna izobrazba iz ustrezne i stroke z diplomo. Stanovanje ni zagotov- i ljeno. Prijave sprejema komisija | do vključno 14. novem- j bra 1966. I Iz Akre (Gana) še vedno niso izpustili gvinejske delegacije, ki se je hotela udeležiti konference OAE v Adis Abebi. Ganske oblasti so jih aretirale na letališču v Akri. Ganska vlada je obvestila misijo OAE, ki je bila v Akri, da bo osvobodila gvinejsko delegacijo takoj, ko bo gvi-nejska vlada omogočila odhod ganskim študentom in drugim državljanom nazaj v Gano. Gana zatrjuje, da Gvineja zadržuje njihove državljane »proti njihovi volji«. Gvinejski odpravnik poslov v Kairu je izjavil, da se bo Gvineja udeležila konference voditeljev afriških držav ne glede na to, ali bo Gana izpustila gvinejsko delegacijo. Novoizvoljena. kamboška vlada z genaralom Lon No-lom na čelu je pred dnevi nenadoma odstopila. Do sedaj še niso znani razlogi za ! ostavko. ' Udobno smučanje na Španovem vrhu Ob spodnji postaji žičnice izposojevalnica opreme, blagajna in gostinski prostor Ugotovitev, da je območje Spanovega vrha nad Jesenicami bolj primerno za vrhunske smučarje, že ni več dobesedna. Z dograditvijo nove sedežnice so bila smučišča zelo približana obiskovalcem in je po tem dogodku promet izredno porasel. Letošnjo zimsko sezono pa bo moč tudi udobneje smučati. Kolektiv Ljubljana transporta, poslovna enota na Jesenicah, katerega last je žičnica, je skupaj z jeseniškim smučarskim klubom poskrbel za ureditev smučarskih prog in nekaterih drugih naprav. Člani smučarskega kluba so sodelovali v akciji s prostovoljnim delom. Med drugim so posekali nekaj drevja in grmovja, razstrelili in odstranili nad 360 panjev in izravnali teren. Najprej so uredili zgornji del proge med vmesno in zgornjo postajo žičnice. Ozek prehod pod Spanovim vrhom so razširili in meri več kot 30 metrov. Na krajih, ki jih ogroža voda so položili kanalizacijske cevi in jarke zasuli, tako v zgornjem kot v spodnjem delu smučišč. Dela so zaključili te dni in s tem omogočili dostop in varno smučanje tudi širšemu krogu. tako imenovanim nedeljskim smučarjem. Hkrati s to akcijo pa so začeli graditi ob spodnji postaji žičnice večji objekt za potrebe servisne službe in za shranjevanje smučarske opreme. Prostori bodo urejeni do zimske sezone. V njih bo tudi izposojevalnica opreme, blagajna, v letni sezoni pa bo objekt služil gostinskim namenom. Seveda pa s tem to območje še ni v celoti urejeno. Potrebe so precej večje, saj naval ob žičnici ni nič kaj vzpodbuden. Potrebne so nove žičnice, ki bodo predvsem razbremenile sedežnico in odprle razsežna smučišča novim obiskovalcem. V prihodnosti nameravajo zgraditi še dve večji vlečnici, eno 800 in drugo 500 metrov dolgo, ter dve manjši prenosni vlečnici. J. P. Obnovljena šola na Koroški Beli Na Koroški Beli je zaradi hitrega širjenja naselja, postalo poslopje osnovne šole pretesno. Zato so adaptirali stavbo stare šole, v kateri so stanovale družine in samski delavci. Poslopje je sedaj obnovljeno in čakajo le še na novo opremo za sedem učilnic in druge pomožne pro store. -b Zamenjava osebnih izkaznic np v* v v Trzicu Na oddelku za notranje zadeve pri skupščini občine Tržič od 14. oktobra dalje izdajajo oziroma zamenjujejo osebne izkaznice. Prebivalcem na območju mesta in iz bližnje okolice izdajajo izkaznico na sedežu skupščine občine. Izdajajo jih štirikrat tedensko, in to v ponedeljkih, četrtkih in petkih dopoldne, v sredah pa tudi v popoldanskem času. Da bi bilo delo pri izdajanju novih izkaznic hitro in nemoteno, so se odločili, da bodo za prebivalce iz okoliških vasi izkaznice izdajali na sedežih tamkajšnjih krajevnih skupnosti, pa tudi v posameznih vaseh, če so te preveč oddaljene od sedeža krajevne skupnosti. M. O. Pisec maršal Ivan Konjev Založniško podjetje »Moskovski delavec« je pripravilo za tisk ob 25. letnici zmage nad fašizmom knjigo »Bitka, za Moskvo«. V knjigi bodo objavljeni prispevki udcleženccv boja za sovjetsko glavno mesto. Med prispevki je tudi skrajšana verzija spominov maršala Ivana Konjeva, ki jo bomo v nekaj nadaljevanjih objavili tudi v našem listu, Spomine sovjetskega maršala Ivana Konjeva nam je posredovala časopisna agencija Tanjug. Pred 25. leti: usodni dnevi za Moskvo Zlom operacije Tajfun Enote zahodne fronte pod poveljstvom maršala S. K. Timošenka so v obdobju ju-lij-avgust 1941. leta bile ogorčene boje z glavnino hitler-jevskih enot, ki so se prebijale proti Moskvi. V teh dvomesečnih krvavih bojih je imel nasprotnik velike izgube in sredi septembra je bilo njegovo napredovanje proti Moskvi zaustavljeno vzhodno od Smolenska. Bitka pri Smo-lensku je zapisana z zlatimi črkami v zgodovini velike domovinske vojne. Posebno pomemben udarec so pretrpeli nemški fašisti na področju Duhovščine in Jeli-ne. V začetku septembra so enote rezervne fronte pod poveljstvom G. K. Zukova prizadele težke izgube sovražnim enotam na področju Je-line. Ta akcija je zelo ugodno vplivala na položaj naših sil v smeri proti Moskvi. V tem času mi je bilo zaupano poveljstvo nad silami 19. armade, ki je sodelovala v bojih na področju Duhovščine. Ukaz poveljnika zahodne fronte št. 02/OP od 17. avgu-gusta 1941. leta je posebej poudaril uspešne akcije naših sil. Ukaz se je zaključil s pozivom Vojnega sveta fronte: »Tovariši! Sledite zgledu 19. armije! Pogumneje in odločneje napadajte!« V ukazu št. 03/OP enotam zahodne fronte je bilo tudi sporočilo o sovražnih izgubah: Sile 19. armade so uničile v teh bojih 130 tankov, mnogo drugega orožja in metalcev min, sovražnik je izgubil na tisoče ljudi. »Dnevi lahkih zmag so za sovražnike minuli. Nemški fašisti to vedo,c tak je bil zaključek. Namesto 30, 6 do 7 kilometrov Te odlomke iz ukazov navajam kot potrditev dejstva, da je sovjetska vojska v juliju in avgustu 1941. leta ne samo zdržala pritisk sovražnika v smeri proti Moskvi, marveč da mu je prizadela tudi resne udarce. Čeprav je enotam nemško-fašističnih armad »Center« uspelo v dveh mesecih prodreti 170 kilometrov vzhodno od Dnjepra, to ni bil uspeh, s kakršnim je računalo hitlerjevsko poveljstvo. Neprestana krepitev odpora sovjetskih enot in hji-hovi herojski boji so preprečili sovražniku hitro prodiranje in zmanjšali hitrost njegovega napredovanja na 6 do 7 kilometrov na dan, namesto predvidenih 30 kilometrov. Enote armad »Center« so se bile prisiljene braniti. 12. septembra 1941. leta sem bil imenovan za poveljnika sil zahodne fronte. Ko sem priSel v štab fronte, ki je bil v Kasni, nisem dobil tam poveljnika fronte maršala S. K. Timošenka. Le-ta je bil imenovan za poveljnika jugozahodne smeri in je že odšel na novo dolžnost. Tako nisem mogel prevzeti dolžnosti od prejšnjega poveljnika. Zvečer tretjega dne, kar sem bil postavljen za poveljnika zahodne fronte so me poklicali v STAVKO (vojni naziv za vrhovno poveljstvo) k vrhovnemu poveljniku J. V. Stalinu. Pri srečanju so bili navzoči člani Državnega komiteja za obrambo. Stalin me je zaprosil, naj mu na kratko razložim položaj na fronti in položaj enot. Med razgovorom smo obravnavali prav tako kopico vprašanj, ki niso bila v neposredni zvezi s fronto, marveč so zadevala splošne probleme razvoja Rdeče armade. Prav tako smo obravnavali vprašanje, če je potrebno uveljaviti posebna odlikovanja za poveljnike enot, armad in front ter oficirje v celoti. Stalin me je vprašal, kakšno je moje mnenje o uveljavitvi medalje Ku-tuzova in Suvorova. Jasno je, da sem soglašal. Za predlog so bili tudi člani Državnega komiteja za obrambo. Brez odlašanja je Stalin sporočil načelniku zaledja Rdeče armade naj pripravi statut za medalje za oficirje. Okrepljeno ogledovanje Ko sem se vrnil v štab fronte, sem se posvetil praktičnim poslom: krepitvi obrambe. 19. septembra smo posredovali poveljnikom enot ukaz, v katerem smo navedli, da smo z opazovanjem z zemlje in iz zraka ugotovili, da prihajajo na fronto nove sovražne okrepitve, posebno na področju Duhovščine, na kraj, kjer se stikata 19. in 16. armada, na področje Zadnja-Kardimova in na levo krilo ( 20. armade. Zato smo ukazali naj enote okrepe ogledovanje, predvsem ponoči, in si« cer z močnimi odredi (okrepljena četa, bataljon); z ogledovanjem in posebnimi silami je treba držati nasprotnika v stalni napetosti, prodirati v njegovo zaledje, dezorganizirati delo štabov. Ukazali smo, naj enote čim bolj natančno ugotove, kje se zbira nasprotnik, kakšne so meja teh področij za zbiranje* kakšne so rezerve pred fronto armije in kakšne so neposredno sovražnikove namere. Hkrati smo uveljavili kopico ukrepov za okrepitev obrambe. Pazljivo smo opiczali, da bi dobili čim več podatkov, ki bi nam izdali značaj in namen sovražnikovih premikov. V štabu fronte smo bili 23. septembra popolnoma prepričani, da se sovražnik pripravlja za napad in da zbira svoje enote pred zahodno in rezervno fronto. Zato smo 25. septembra poslali poročilo vrhovnemu poveljniku J. V. Stalinu o pregrupiranju sovražnikovega letalstva s prošnjo, naj se naša fronta okrepi z letalskimi e-notami. Kakšen je bil načrt nem-ško-fašističnega poveljstva in kako je sovražnik uredil enote, ki jih je pripravil za napad na Moskvo? Prihodnjič: Proti Moskvi se vali 50 divizij Saša Dobrila Ji n c o H Ji V T J gorenjski Nin ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje Kriza javnosti na vasi pred petintridesetimi leti SE 3€ ZVE&RllO IN 2E ZAP^LIAL LAD30 V SKRITO UV^UNO. Objavljamo fla^M nam ga je že konec junija poslal Anton Valjavec s »ff^je Bele. V spremnem dopisu je zapisal: »Pošiljam vam ^ osnutek o nekdanji stiski v naših krajih. Mogoče Je dnJd t0 drugače potekalo. Zato bi mogoče tudi kdo drugi kaj napj^j« Pridružujemo se Valjav-čevi želji, da bi ^jenju v naših krajih med obema vojnama -še kdo kaj n| treba gjedati na slovnico, ampak le zapisati iz sv#^ominov tisto, kar še niste pozabili, kar je pomembno »Jfatni čas. Upamo, da bomo vaše dopise kmalu lahko ob« PANORAMA » PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA * PANORAMA • PANORAMA » PANORAMA » PANORAP Nekaj let po ?' fcetomi vojni je šel dobrfpromet les. Delale so vse t v podgorskih vaseh sik ^ po tri v eni vasi, fc^ na vodni pogon. P°J ^ k je veliko lesnih trg« ki so kupovali les in i feioliko predelanega, P1* Ni naprej. Najemali y i Kfcmke, drvarje in tesac sači so imeli največ dela ieje takrat kar dobro jv |] 0bte-sani gradbeni las ni). Les so obdelovali s ka&mii; to so posebne te sekire z daljšim rez% smeri nasadila. Spretni tesačev ee je pokazala dlanem lesu. Nekateri sđfeii zato kar preveč dela,^ znali les dobro obdelafeme so tesali v dolžina!^ do 12 metrov. Uporabljali so eolske mere za debelino, ki so jih na trame označevali z modro kredo. Dolžino tramov so označevali v metrih, vsebino (kubaturo) pa v kubičnih čevljih. Za en kubični meter je bilo dobrih 31 kubičnih čevljev. Tesači in vozniki so znali to na pamet preračunavati, ker so bili plačani po Številu kubičnih čevljev. Nekako okrog leta 1930 se je pojavil zastoj na svetovnem lesnem tržišču. Takrat je nastopila denarna kriza oz. stiska. Kmečki proizvodi niso imeli nobene vrednosti. Ponudba je bila večja kot povpraševanje. Mali trgovci z lesom so prenehali s trgovanjem. Promet z lesom je imelo v rokah nekaj veletr- govcev, ki so les še izvažali v inozemstvo. V času krize je bilo~ vse odvisno od teh izvoznikov. Ti so bili zelo izbirčni za les, cene pa so padale. Ljudje so bili brez zaslužka in sredstev, ker tudi poljski pridelki niso imeli nobene cene. Nekateri so les prodajali za slepo ceno. Večina kmetov se je pridružila stalnim voznikom, ker so iskali zaslužek, da so dobili denar za tekoče potreba. Sploh je bilo mrtvilo v vsem gospodarstvu. Denarno stisko je povečevalo tudi to, ker hranilnice niso v celoti izplačevale vlog vlagateljem. Namesto gotovine je marsikdo vrinil hranilno knjižico, za katere pa zaradi omejenih izplačil oi bilo zanimanja. Do takrat so po vseh večjih krajih dobro stale hranilnice, ki pa so tedaj zgubile vse zaupanje pri vlagateljih. Omenim naj, kako smo v teh težkih časih vnovčevali mleko. Vsak dan ga je vozil voznik s konjsko vprego iz Brega preko Preddvora in Bel v Naklo, kjer je bila zadruž- na zbiralnica. To je bila pot, dolga samo na eno stran približno 12 km. Cena za mleko je bila nizka. Nekateri so v tistih časih varčevali _ tako, da so namesto sladkorja kupovali in uporabljali saharin. Ta nadomestek pa ni bil izdaten, zato je bilo čutiti neko oslabelost. Saharin je bil tihotapsko blago, pri katerem so nekateri iskali zaslužka. če so jim prišli na sled finančni organi, so bili kaznovani. Kot za kmete je bil to slab čas tudi za delavce. Vladala je brezposelnost zaradi zastoja blaga na tržišču. Po vaseh so posamezno ali- v skupinah hodili brezposelni in spraševali za delo. Prenočili smo tudi po 5 takih siromakov. Ti ljudje so veliko govorili o takratnih razmerah. Pripovedovali so, kako imajo urejeno v drugih državah za kmete in delavce. Zato smo tudi mi prisluhnili, kako priti iz tega kritičnega stanja. Tudi takratna oblast je končno uvidela, da tako ne more iti naprej, zato je začela z jav- nimi deli, da je zaposlila nekaj ljudi. Brezposelnim je začela dajati tako imenovano brezposelno podporo; s tem se je stanje nekoliko izboljšalo. Spomnim se, da je v naši občini prvi uveljavil prošnjo za izdajo te podpore brezposelni komunist, ki je bil odpuščen na lesnem obratu, neki Manfred. To je bilo že po štrajku leta 1936. Končno naj se povrnem še k stalnim voznikom. Ti so bili po vseh vaseh ob cesti od Jezerskega do Kranja. Vozniki so vozili kar v kolo- nah, drug za drugim po cesti, razorani od kolesnin. V Tupaličah je bilo 15 voznikov. Nekateri so imeli po več konj. Danes je drugače; les vozijo s tovornjaki po asfaltni cesti. Posek in obdelava lesta sta mehanizirana, ročnega dela je še zek> malo. V teh letih se je veliko spremenilo, ljudje so se zaposlili v industriji in v raznih ustanovah, življenje je znatno boljše kot v času med obema vojnama. Anton- Valjavec, Srednja Bela Kratke zanimivosti 9 Profesor Saffioti iz Chi-caga je na mednarodnem kongresu raziskovalcev raka v Tokiu izjavil, da je mogoče pri živaiih z vitaminom A preprečiti raka na pljučih. Hrčkom so vcepili snov, ki povzroča rakasta obolenja. Med hrčki, ki so prejeli vitamin A, je samo eden zbolel za> rakom. % V bolnišnici Lewishan v Londonu so izvedli nenavadno transfuzijo. Nekemu otroku so namreč zamenjali kri šest tednov pred rojstvom. Z rentgenom so ugotovili otrokovo lego jn mu začeli po votli igli skozi materin trebuh dovajati novo kri. Transfuzija je trajala dvanajst minut. Tri dni po transfuziji je nova kri že krožila po otrokovem telesu. O Lani je bilo pri prometnih nesrečah v ZDA 49.000 mrtvih in okrog 3,500.000 ljudi ranjenih. Skupna škoda je dosegla 3.500,000.000 dolarjev (okrog 4400 milijard S-din). Kako je v Evropi? Zahodno-nemške statistike trdi jo, da je tam lani izgubilo življenje nri prometnih nesrečah preko 15.000 ljudi, ranjenih pa je bilo 433.000 ljudi. Huda nesreča v Zagrebu Zagreb, 3. novembra. ' — Avtobus beograjskega podjetja Lasta je vozil z 19 potniki v Trst. S hitrostjo 80 km na uro se je zaletel v tovornjak s prikolico. Na mestu «o bili mrtvi voznik in štirje potniki, štirinajst ranjenih (potnikov pa so odpeljali v zagrebSko bolnišnico. Avtobus je vozil iz beograjske smeri. Nenadoma se je iz teme prikazala prikolica tovornjaka. Zaradi slabe vidljivosti in pa zato, ker je iz zagrebške smeri prihajal drugi tovornjak, se voznik avtobusa ni mogel izogniti niti ustaviti svojega vozila. Voznik tovornjaka in njegov pomočnik trdita, da sta nekaj trenutkov pred prihodom avtobusa umaknila s ceste svetleče trikotnike, ker sta zamenjala poškodovano gumo in nameravala odpeljati. Z mahanjem sta poskušala opozoriti voznika, toda nista uspela. Trčila avtobusa NiŽ, 3. novembra. — „Na mednarodni cesti Niš — Skopje med Vranjem in Bu-janovcem sta se zaletela avtobusa iz Vranja in Bosilj-grada. Pri nesreči so bili trije mrtvi, šest potnikov je v smrtni nevarnosti, 14 pa je hudo ranjenih. Nesreča se je najbrž pripetila zaradi goste megle. Nekaj trenutkov pozneje sta se v avtofou-zaletela še dva potniška avtomobila, vendar so bili potniki ie laže ranjeni. Najdebelejša knjiga V Londonu so stiskali knjigo, ki ima 263 zvezkov, vsak zvezek pa ima 500 strani. Težka je 1300 kg in je iz-Jla v 750 izvodih. Gre za svetovno bibliografijo, katalog knjig britanskega muzeja s podtaki o štirih milijonih knjig, ki jih ima ta muzej. Najstarejša knjga v katalogu je Gutenbergova biblija iz leta 1455. Za to delo so porabili 50 ton brezlesnega papirja. Katalog je bil razproda:n pred izidom. Samo ZDA so kupile 242 izvodov. — Katalog bo sestavljali 6 let. Uporabljali niso navadne tiskarske tehnike, ampak so s posebnim aparatom posneli vse podatke. Predlog V nekem ženskem društvu je predaval sociolog o prehitri množitvi človeštva in o-pozoril na posledice: »Nekje na svetu vsako minuto neka ženska rodi otroka.« Kaj naj storimo? Neka ženska v zadnji vrsti dvigne roko. »Najprej, moramo poiskati to žensko in poskrbeti, da preneha s tem.« Rekord Neki 75-letni Američan je postavil svojevrstni rekord. Kot avto-stopar je odšel iz San Frančiška v mesto Mac Kini, da bi si kupil avto. Dobil je avto za 100 dolarjev in se z njim odpravil domov, čeprav že ni vozil 10 let. V 20 minutah je postavil nenavadni »rekord«, povzročil je šest prometnih nesreč, desetkrat je moral plačati kazen, 4-krat je trčil v druga vozila, 4-krat je vozil po napačni strani ceste. Za vse prekrške je moral plačati 100 dolarjev. Vzeli so mu tudi vozniško dovoljenje. Paberki iz preteklosti Nekaj več kot sto let je minilo, kar so Novice v rubriki Dopisi tudi tole vest iz Kranja objavile: Iz Kranja 23. julija — Da-siravno v tako nemirnem času, kakor je sedanji, ko vsaki s težkim srcem pričakuje Ie novic od severa in juga našega cesarstva, ne bode zelo zanimivalo brivcev »Novic« izvedeti, koga smo volili v naš mestni odbor, vam vendarle naznanim imena naših mestnih očetov, kterim je zaupanje mestjanov izročilo skrb za blagor našega mesta. Parlamentarna disciplina zmagala Je tudi pri nas. Da bi se namreč glasovi nepotrebno ne raztresali, osnoval se je odbor, ki je nasvetoval volivcem take može, o kterih smo prepričani, da nc bodo delali za svoj lastni frid, Vsakomur svoje Po mnogih stoletjih razgibane zgodovine in po mnogih vojnah so Finci ohranili svoj jezik, medtem ko je švedščina drugi uradni jezik. Ko so v Helsinku nameravali odpreti novo pošto, so se prepirali, kakšen napis naj bi imela pošta: »Posti« (finsko) ali »Post« (Švedsko). Nekdo je predlagal naslednje: »Ker skoraj desetkrat več Fincev govori finsko kot švedsko, naj bi bil napis finski »Posti«. Tisti nesrečni »i« pa naj bo ponoči tako vključen, da bo vsako deseto sekundo ugasinii. ampak za blagor mesta. Da je ta odbor domoljubnih mestjanov res prave može zadel, pričala je volitev 5. in 6. t. m. Izvoljeni so bili vsi, kakor so bili nasvetovani. Dosedanji župan gosp. Savnik se je zavoljo starosti odpovedal županstvu, ktero je hvalevredno opravljal, pa tudi odboru, in je tako izročil butaro mestnega zastopništva mlajšim močem. Za odbornike so bili izvoljeni g g: Karol Flori jan, K. Gecelj, Leopold Jugovic, Fr. Krisper, J. Marenčič, Tomaž Pavšler, prof Janko Pajk, Mat. Piree, dekan J. Reš, Jan. Šifrer, Fr. Sifrer in Andrej Trebar. Za namestnike odbornikov pa gg: V. Gogala, M. Fok, Jože Krenar, Peter Ma-jer, dr. J. Šterbenec in Juri Zavrl. Zanimivo, da so bili že pred sto leti izvoljeni vsi, ki so bili nasvetovani in da so funkcije odlagali le zavoljo starosti. Tradicija je pač tradicija! Miha Klinar: Mesta, cesti razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, »Da, tako je bdi oblečen. A kje ji j€ sedaj?-« Komandir živčno zamahne z jj z o^^ ukaže, naj bo tiho... »Da... Da!... Da!. • • Da> P še mamj, kakšna je, ker so ga prestregli in Ker t- ie tako >.itro dobila nazatak fitr^ onaoiti. kak Sna skrb se ji je z njegovo vrnitvijo zvalila z duše. Ne posluša Ebnerjeve. Vedno bolj misli, da bo bolje, če bo z otrokom stroga. In čim bliže doma sta bili, tem bolj trden je bil njen sklep, da bo stroga. In res, ko ga zagleda, ji nehote uide iz ust psovka. »Mama.,« zajoče Slavko in jo hoče objeti, a Stefi ga odrine. »Mama, mama!« Slavko dvigne roke v prošnjo. »Pojdiva proč! Nočem več biti tu! Jaz hočem, hočem v Borijo!« »V Borjano?« mu prisoli prvo zaušnico. »V poboljševalnico te pošljem! V poboljševalnico!« padajo po Slavku udarci. Slavko zadržuje jok. Noče več jokati. Samo stoka še. »Ali veš, kaj si mi storil?« ga prime za glavo in jo dvigne, ker jo otrok hoče povesiti. »Ali veš?-« Slavko hoče molče pritrditi, a kaj ko mama tako trdo drži za glavo. »Zakrknjenec! Se jutri,pišem v poboljševalnico, naj pridejo pote! Taki kakor ti spadajo tja, samo tja.« Slavko je prepričan, da mama misli resno. »O mama, samo v poboljševalnico ne! Saj te bom ubogal! Saj bom ostal kjerkoli boš hotela. Samo v poboljševalnico ne!« »Vzel si mi denar! Ali veš, kaj je to?« »Napisal sem ti, zakaj?« »Napisal?« mu pripelje novo zaušnico. »O mama, zakaj me ne razumeš?« »Ne, ne razumem te! Nočem te razumeti! Zato te bodo v poboljševalni«. bolj!« padajo po Slavku novi udarci. »O mama,« se zruši Slavko na kolena in dvigne roke. Stefi se ne zmeni za njegovo prošnjo. Ne zmeni se, ko jo prosi odpuščanja. Nalašč prezre otrokovo bolečino. Kakor vsi starši meni, da mora biti stroga. Kakor vsi starši misli, da ravna prav. Odslej bo z otrokom samo še stroga. Noče, da bi iz Slavka postal drugi Franc. Franc, ki jo je zapuščal in na svojih pobegih zapravljal prihranjeni denar. In odslej jo Slavko res uboga na mig. Ne, Slavko ne bo tak! Vzgajala ga bo s strogostjo! Stefi misli, da jo otrok odslej mnogo bolj spoštuje. Ne ve, da se je otrok odslej samo boji. Pozablja, da spoštovanje zgrajeno na bojazni in strahu, ni pravo spoštovanje, čeprav je o podobnem spoštovanju razmišljala že večkrat in tudi vedela, da na takem spoštovanju gradijo avtoriteto samo ljudje, ki hočejo vladati drugim in jih zasužnjevati. Kolikokrat si je že reikla, da je spoštovanje, zgrajeno na strahu, samo spoštovanje jetnika do ječarja, jetnikov strah pred palico in bičem, strah pred nasiljem. Nasilie Da ne vzgaja samostojnih in svobodnih ljudi, marveč .dela iz ljudi hlapce, hinavce, kleoeplazce, prilagodljivce, neiskrene-že, zaprteže vase, sovražnike ljudi. Resnično spoštovanje do sočloveka je lahko samo plod medsebojnega zaupanja, ljubezni, iskrenosti, osvobojeni slehernega strahu. Ali ni otrok tudi sočlovek? Ali ni Stefi ravnala z njim, kakor ravna sodnik z obtožencem, ki ga je ohsodil po zakonu za dejanje, ne da bi pomislil, da se dejanje razlikuje od dejanja. Ni vsak pobeg pustolovščina ali otroška pokvarjenost. Ni vsako vzetje denarja tatvina. Ne, Stefi ne ravna s svojim otrokom prav, ker se še ne zaveda* da otrok ne potrebuje v strogosti prikrivane ljubezni, marveč iskreno in odkrito materinsko ljubezen, da bi lahko kljuboval težavam in krivici, ki mu jo delajo drugi, ter še manj ve, kako prav bo vse to prišlo njenim sovražnikom, ki so sklenili, da ji iztrgajo otroka. - Enajsto poglavje Stefi ne ve, da je Slavkov pobeg predmet pogovorov penzber-ških veljakov. O njem govore pri Polzmannovih in pri Straussovih in pri Hubnerjevih. Gospe vedo povedati marsikaj o otrokovi zapuše en osti in prepuščenosti samemu sebi. »Takle pobeg ni kar tako,« govore. Ce bo otrok ostal pri tisti tujki, bo zrasel v razbojnika. Treba bi bilo sporočiti otrokovemu očetu v ujetništvo, kam bo njegov sin zabredel, če ga bo pustil pri ženi in če ne bo zahteval, da ga vzgajata njegova mati in sveta cerkev. Tako pripoveduje stari Federlovi penzberški župnik. Naj mu ne zameri, pravi, a vse ugledne in bogaboječe penzber-ške družine menijo, da bi bilo treba njeni snahi vzeti otroka in ga odtegniti vplivu brezbožnice in raznarodovalke. Stara Federlova se z župnikom popolnoma strinja, vendar takoj pove, da sama nima sredstev, da bi lahko skrbela še za otroka. Naj bolje bi ga bilo dati v kak katoliški zavod, seveda, če bi skrb za otroka prevzela občina ali kaka druga dobrodelna ustanova. Župnik pravi, da bo govoril s Straussom in drugin-n vplivnimi ljudmi, ona pa naj priskrbi pismeno privolitev svojega sina, na ka tero bi se lahko sklicevali, če bi se snaha upirala ali jih celo tožila kot ugrabitelje. To bo težko, pojasnjuje stara Federlova. O sinu sicer ve, da je v francoskem vojnem ujetništvu, toda sam ji je pisal vsega skupaj samo dvakrat, zdaj pa že pol leta nima nobene novice od njega. Tudi sera a mu je pisala zadnjič lani. A bo poizkusila. Sin se prav gotovo ne bo protivil, saj je zq dolgo, kar se je nad svojo ženo razočaral. 8 9 Mama ima daljnogled Branko, osemletni šolar-ček, se ze vozi s kolesom. Zaradi časa uporablja kolo tudi, kadar mora v trgovino. Ker je ta trgovina skoraj pol ure oddaljena od njegovega doma, se to kar splača, še mama nima nič proti, le tega se boji, da bi Branko pridobljeni čas ne izkoriščal po svoje. Kadar odhaja od doma, pogleda mama z a njim in naroči: »Le glej, kako boš vozi/. Jaz vidim do Preddvora in še dalj.« Branko mami verjame in računa z daljnogledom, ki ga imajo pri hiši. Pa sreča Branko na poti prijatelja. »Peljiva se skupaj. Po tej poti se smeva.« Branko pogleda in odvrne: »Samo do onegale kozolca, da naju naša mama ne bo videla. Veš, naša mama ima take oči in še daljnogled, da me vidi celo uro daleč.« Naš športni dan V petek, 7. oktobra, smo se s tovarišico razredničarko domenili, da bomo imeli v ponedeljek športni dan. Res smo se v ponedeljek zjutraj vsi veseli zbrali pred šolo, od koder smo krenili na Šmarjetno goro. Čeprav nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, smo veseli preživeli naš športni dan. že med potjo nas je malo presenetil dež,, da smo bili kar malo mokri. Vsi smo želeli, da Jn prenehalo deževati. Naša želja je-bila res uslišana za nekaj časa. šli smo ven; okoli hotela smo se igrali in lovili. Fantje so seveda pekli tudi kostanj, kar so ga med potjo nabrali. Pa tudi plezanja po srobre-tu v zvonik so si domislili. Čeprav je bila ta igra nevarna, jih to ni motilo. Na srečo jih je opozoril na nevarnost tovariš Fister, nakar so zapustili zvonik in se vrnili na dvorišče pri hotelu. Tako smo preživeli naš šport- • ni dan. Ko je bila ura enajst, smo se zopet zbrali, da gremo proti domu. Tudi takrat nam dež ni prizanesel. Zato smo hiteli vsak proti svojemu domu. Ker smo tekli po hribu navzdol, so nas noge drugi dan močno bolele. Ze- Iz Francije se je oglasil Iz Francije, iz daljnega mesta Strasbourga se je oglasil saj ne boste uganili kdo, še zadnji sorodnik, to je nekak pravnuk našega pisatelja Matije Valjavca. Pomislite tudi on prejema ih prebira naš list Glas in je vesel vsake' domače novice. Po Glasu je zvedel, da so v Preddvoru zgradili in ŠOl° „ter 3° po,menovaU po njegovem sorodniku Matiju Valjavcu. In v dobrem možu so se prebudili davni spomini,»združeni z domotožjem, ki ga gospod Janko še vedno čuti, čeprav je že 36 let v tujini. Takole nam je napisal v pismu: Ker sem naročen na list Glas, rem zvedel, da so v Preddvoru odprli novo osnovno šolo. Tudi jaz sem hodil pred petdesetimi leti v šolo v Preddvor. Pa to še ni vse Bolj važno je to, da se šola imenuje po Matiju Valjavcu ki je bil stric moje ljiibe in nepozabljerte mame in brat mojega starega očeta Načeta Valjavca. Ker sem tako jaz še njegov najbližji sorodnik, me je pisanje v Glasu še bolj zanimalo. Že 36 let sem od doma in čutim prav tako, kakor je zapisal Matija Valjavec: Daleč sem od doma, duh pa vsak dan roma, roma dan za dnem do doma ... Gospod Janko, veseli smo Vašega sporočila in pozdravov, 1:1 jih pošiljate v svoj domači kraj. Prosimo vas, pišite nam še in povejte nam v pismu nekaj svojih spominov na našega pisatelja Matija Valjavca in na Vaša mlada leta pa tudi o ViiSem življenju in delu v tujini; vse nas bo zanimalo. Prav lepo vas povabimo, da pridete prihodnje poletje na obisk v domovino, da boste videli Preddvor, njegovo lepo okolico in novo 5a!o po tolikih letih spet od blizu. Najlepše je pač v ljubem domačem kraju. , Leno vas pozdravljajo vsi proddvorski šolarji in njihovi učitelji. Darlna Konc limo si še dosti takih dne-vov, saj nam je ostal v lepem spominu. Milan Kuralt, Osnovna šola Stane Žagar, Kranj Lep počitniški dan Jutranje sonce je obsijalo vasico na hribčku. Žitna polja so valovila v jutranjem vetriču. Nebo je bilo sinje modro, brez oblačka. Obetal se je lep, vroč poletni dan. Stala sem pri oknu in opazovala njivo pšenice. Tega doma nisem mogla, pri stari mami sem pa lahko. Zdelo se mi je, da se pšenica poslavlja od sonca, kakor bi vedela, da jo čaka srp. Oblekla sem se in odšla v kuhinjo, kjer me je že čakal zajtrk. S teto in staro mamo sem odšla na njivo, da bi ji- Kdo bo najboljši? Risar in kipar Peter Jova-novič bo poklonil najboljšim posebna darila Prejeli smo nevsakdanje pismo, ki smo ga v uredništvu zelo veseli. Ne bomo veliko govorili. Preberite sami: Dragi pionirji! Da ne boste mislili, da GLAS PIONIRJEV berete samo vi, sem se odločil, da vam tudi jaz nekaj napišem. Ni kaj prida, vendar verja-j mem, da bo tov. urednik vss-I eno objavil za vas, dragi pio-! nirji. j Pa še nekaj drugega imam 1 za vas. Veste kaj? Solo, ki bo največ sodelovala v Glasu pionirjev, bom posebno nagradil. Za učence iz te šole bom naredil posebno plastiko. Prav tako bom nagradil tudi najboljšega učenca in učenko v Glasu pionirjev z risbo ali plastiko. Za danes sem pripravil le majhno pesmico, ki sem jo tudi ilustriral. Naj ob koncu vse lepo in še lepše pozdravim ter vam želim veliko uspeha pri učenju in sodelovanja pri GLASU PIONIRJEV! Peter Jovanovič risar in kipar amater Tika, taka, ena, dve. Jožek v prvi razred gre. Jožek junak Že pozna črki A in B in številki ena, dve. Res, naš Jožek je junak, narisati zna že tudi vlak. Moja najljubša žival Živali imam zelo rada. Doma imamo konja, ki je priden in prijazen. Ce ga pokličem Cvetko, se mi takoj oglasi in zarezgeta. Naše krave so res naše, ker so tako krotke, da jih lahko pobožam. Imamo tudi kokoši. Ena med njimi ima veliko družinico, ki se sprehaja okrog hiše po travniku. Tudi mucke imamo, ki so nam hvaležne za mleko in nam lovijo miši. Veliko sem že naštela naših ljubih živali, a moji ljubljenčki so zajč- ki. Zajčki so v moji oskrbi. Kako so veseli kadar jih krmim. Imamo precej veliko zajčjo družinico in med malimi zajčki je eden posebno moj, saj ima tako lepo sivo suknjo, bele tačke in bel repek. Ce je kdo radoveden, naj pride k nam in bo videl, da je moj zajček v resnici ljubek in bi ga marsikdo rad imel. Marjetka Skoflc, 8. a. raz. Osnovna Šola Preddvor ma pomagala žeti pšenico. S seboj smo vzele tudi tranffi-stor in malico. Ker doma nimamo polja, saj ni zemlje* ne znam žeti. Vem, da se nfl boste nekateri smejali, toda učen se še ni nihče rodil. Teta je zelo hitro žela m ml podajala bilke, da sem j & nosila na snop. Žetev se mi je zdela na prvi pogled čisto lahka. Teta je vedno pravila, naj napravim lop snop. beve-da mi radovednost ni aai* miru, zato sem jo vprašala. »Zakaj?« Pogledala me je m se zasmejala: »Kakršen snop naredil, takega moža dobiš!« Smeha potem ni manjk^ Po malici sem se ze mocno naveličala nositi zlato mme-no pšenico na snop. je neusmiljeno Pot mi je kapljal s čela bta-ra mama je odšla krrrdt n-vino in kuhat kosilo Polnila mi je srp vroto^ jela sem srp močneje; JD za čela počasi žeti Žela jem počasi, vedno bolj sem * jezila. Snop je bil ^den. »Ampak, če bom dobila takega moža, ne bom preveč zadovoljna.« K sreči je v zvonilku zazvonilo poldne.i teto sva kmalu cdšh dm« kjer naju je čakalo kostfo. Pošteno ml je teknilo. pcw»-no pa še mrzlo mleka Po kosilu sem morala zopet i polje. Nebo ni bilo več mj dro, privlekli so « Pg oblaki. Začelo je maj nam je uspelo z vozom odpeljati tSo je kot iz škafa. S teto ** tekli v vrt k čudovitim gto diolam. Pokrili sva jih-bi jim veter ne obtolkel než-no belih, rdečih, skoro vijoličastih ali pa rumenih prelivajočih v rdeče barve cvetov. Odšla sem na toplo prf. Nekaj Časa sem brala nese stare časopise, a kmalu sem zaspala. Seveda sem dobro premislila vse urice* Id sem jih preživela do tega dne na lepi vasici Goropeke naa Žirmi. Marta Bogataj, 8 rareed Osnovne šole Preddvor UO trgovskega podjetja Elita, Kranj razpisuje prosto delovno mesto poslovodje Drogerije Pogoji: visokokvalificiran trg. delavec z najmanj 5-letno prakso v drogeriji ali kvalificiran trg. delavec z najmanj 10-letno neprekinjeno prakso v drogeriji. Pismene ponudbe sprejema trg. podjetje ELITA, Kranj do 20. 11. 1966. / Planinsko društvo Radovljica in njegovih 1300 članov Vr Se vedno med najstarejšimi društvi »Se vedno smo med najstarejšimi planinskimi društvi,« so dejali v Radovljici, ko so 20. avgusta prebrali članek »Tudi v Žirovnici planinsko društvo«, ki je izšel 20. avgusta. V njem namreč dopisnik govori, da vse od Tržiča do Jesenic oziroma Javornika ni nobenega planinskega društva. Radovljičani pravijo, da bi z veseljem pozdravili društvo v Žirovnici, vendar je žal zelo malo izgledov, saj s tega območja ne morejo dobiti nekoga, ki bi bil pripravljen delati v njihovem odboru. Planinsko društvo Radovljica je eno izmed najstarejših v Sloveniji in ima vsako leto okoli 1300 članov. Pet odsekov (mladinski, alpinistični, markacijski, gospodarski in gorska straža) zajema P<*iroaje, ki sega od Podnar-ta, Krope, Kamne gorice do Brezij, Radovljice, Lesc, Be-in Most na levi strani ter tako zajema vse vasi pod Stolom. Društvo upravlja štiri planinske domove, in sicer: Pogačnikov dom na Kriških podih, Roblekov dom ma Be-Prajščici, Valvazorjev dom P°d Stolom, letos pa jim je dodelila skupščina občine Radovljice še Kočo na Goški ravni. Društvo je popolnoma samostojno in ne prejema nobene dotacije, čeprav bi bila za nekatere dejavnosti zelo potrebna. Tako npr. sami s svojim denarjem urejajo markacije, organizirajo tečaje (le-tps so (imeli med drugim uspel tečaj v Valvazorjevem domu), se udeležujejo orientacijskih pohodov (mladinski odsek) itd. Posebno čudno je to, da »gorska straža« ne dobiva podpore za svoje akcije. Pri opozarjanju na zaščito flore nalete, posebno mlajši, včasih na nevšečnosti. Gorski straži, v katero je vključenih pet društev (Radovljica, Bled, Gorje, Bohinjska Bistrica in Srednja vas), je nerazumljivo, da morajo sami plačevati žičnico na Vogel, ko gredo tja zaradi za- Najboljši športnik Končan je prvi izbor 10 najboljših športnikov Gorenjske. Športne organizacije so izbrale 10 najboljših, med katerimi bodo odločali bralci o najboljšem oziroma o njihovi razvrstitvi. Vsak bralec ima pravico poslati neomejeno število glasovalnih kuponov, na katere vpjše po vrstnem redu najboljše športnike. Prvo mesto bomo točkovali s 5, drugo s 4, tretje s 3, četrto z 2 in peto z 1 točko, športnik, ki bo na ta način Prejel največ glasov, bo prejel naslov najboljšega športnika Gorenjske in prehodni pokal »Glasa«. Objavljamo športnike (po abecednem redu), ki so se uvrstili v zaključno izbiro: ANKELE MAJDA, član SK Triglav, alpsko smučanje ČADEž CVETKA, član KK Triglav, kegljanje FELC ALBIN, član HK Jesenice, hokej na ledu LAKOTA PETER, član SK Jesenice, alpsko smučanje MILEK POLDE, član AK Triglav, atletika OTRIM VERA, član SD Javornik, strelstvo PEĆAR MARJAN, član SK Mojstrana, smučarski skoki SELJAK ROMAN, član SK Triglav, smučarski teki ZAJC LUDVIK, član SK Jesenice, smučarski skoki ŽEROVNIK DARINKA, član NTK Triglav, namizni tenis Glasovalni kupon Najboljši gorenjski športnik 1966 1. Naslov: Podpis: Opomba: izrežite kupon ter ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo »Glasa«, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Kunon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa oddata osebno v uredništvu ščite narave in s tem tudi zaradi koristi podjetja (»Transturista«). Veliko bi se dalo povedati še iz dela PD Radovljica. Dejstvo je, da so razen tega, da spadajo med najstarejša planinska društva, tudi najbolj delavni in da ne dobivajo dotacije. Denar, ki ga ustvarjajo v domovih, s stalnim dežuranjem članov odbora, razdelijo in poizkušajo čimbolj neokrnjeno delovati. Glede dotacij se sprašujejo, kako to, da skupščina financira vse športne dejavnosti, za njihov alpinistični ali mladinski odsek pa ne najde denarja. Pravijo, če ima res šport prednost, je tudi to šrportna dejavnost. P. Čolnar »Lov na lisico« Klub jezerskih mopedistov je priredil zanimivo srečanje go> renjskih mopedistov. Z zelo dobro uspelo prireditvijo LOV NA LISICO je zaključil svojo letošnjo bogato športno dejavnost. Prireditev si je ogledalo nad 1500 gledalcev, med njimi jih je bilo precej iz sosednje Koroške. Na cilju pred Domom na Jezerskem se je zbralo 26 mopedistov iz Gorenjske in Ljubljane. Tri »lisice«, ki so jih markirali člani Kluba jezerskih mopedistov, so bile skrite na asfaltni cesti od »bajt« do Stularja, ki je bila dolga 5 km. V razpoložljivem času 1 ure, ki so ga imeli tekmovalci, so bile ujete vse tri lisice. % Prvo lisico, najstarejšega člana tega kluba 67-letne-ga Filipa Podjeda je ujel in pripeljal na cilj Anton Ceš- nar iz Ljubljane in zato pre^ jel lep pokal in diplomo. 0 Drugo lisico je izsledil Slapar Bogdan z Jezerskegag tretjo pa Albin Volčič is Kranja, tudi ta dva sta pre-j jela lepe diplome. Prireditelj kakor tudi tekJ movalci so bili z organizacijO izredno zadovoljni, saj je bilaj kakor že številne prej šn jej brezhibna in v najlepšem re-; du. Na Jezerskem menijo« da bo tudi ta prireditev postala tradicionalna. Pod Mežakljo se bo začelo Letni športi so na Jesenicah še vedno v senci zimskih: smučanje, predvsem pa hokeja na ledu. Zadnje dni je na Jesenicah še posebno živahno. Najvažnejša tema pogovorov so predvsem prestop Felca, Tišlerja in Iva Jana k Olimpiji in prihod novega trenerja Jožefa Cernija. Delo v hokejskem klubu je letos z organizacijo pionirske hokejske šole, ki jo vodijo znani igralci in novi trenerji Dušan Brun, Matko Medja in Jože Trebušak, še posebno aktivno. Igralci I. mošiva in HK Kranjska gora so pod vodstvom Cirila Klinarja v zadnjih tednih trenirali petkrat tedensko in so tako kondicij- ^ - j *T lil O^B EHTII I i I [«I« IM ^T* # V zadnjem kolu CNL so Triglavani izgubili proti Ljubljani z 1:0 (0:0). Naslednji nasprotnik Kranjčanov bodo nogometaši Slovana. O V zahodni conski nogometni ligi so Jeseničani na domačem terenu visoko premagali Kamničane s 6:2 (3:1). Svoboda iz Šenčurja je zabeležila svojo dru^o zmago in to nad Litijo z 2:1 (2:1). • Zadnje kolo v ženski rokometni ligi se je končalo s tremi porazi gorenjskih predstavnic. Selčanke so izgubile proti Braniku s 7:4 (4:1), Kranjcanke proti Slovanu s 6:7 (5:3), Golničanke pa proti Brcžic.im s 3:7 (1:1). © Rokomet??! Kranja so na domačem igrišču slavili pomembno zmr :o v srečanju z ljubljanskim Slovanom s 16:10 (11 ;3>. Nmtoeiii so v postavi: Čebul j. Bevk 1. Gros 4, Bašar 1, Gašperšič, Semrl 1, Ankele 3, Krampelj 3, Arh 3, Siper, Zavrl. V zaostalem srečanju v slovenski odbojkarski lig: so Jeseničani doma izgubili s F ?*>&:( cm in so tako na četrte.1" mestu v lestvici. sko dobro' pripravljeni. Pomemben je tudi sklep UO HK Jesenice, da HK Kranjska gora vseeno nastopa v I. ligi, tako bi imeli mlajši igralci več možnosti za razvoj. Mladinsko moštvo Jesenic bo letos prvič nastopalo v tekmovanju za Donavski pokal, ki bo odigran v obliki turnirja v Bratislavi na Češkem. Prvo moštvo bo tudi letos sodelovalo v tekmovanju za evropski pokal. Zreb jim je bil precej naklonjen. V prvem kolu se bodo srečali s prvakom Italije Cortino-Rex. Kolikor bi preskočili prvo oviro, bi imeli v drugem kolu lažje delo z madžarskim prvakom Dožo. Za izpolnitev nalog, predvsem pa za ponovno osvojitev naslova državnih prvakov, je treba še dosti dela. Prvi del priprav je uspel, drugega pa je UO planiral v Budjcvicah na Češkoslovaškem, kjer bo vodil trening« novi trener Jožef Cerni. Prav v tem času so bile v Ljubljani ni priprave državne reprezen-; tance, za katero dajejo Jesfr; ničani skoraj celo moštvtfj Zaradi nerazumevanja hokeji ske zveze bodo tako pripravo moštva le polovične. Do prvo tekme za pokal bo imel tre-: ner le 10 dni časa, da uigra ekipo in da sc sploh spozna S igralci. Največje zanimanje gledalcev in sploh ljubiteljev hokeja pa je vprašanje prestopa treh igralcev k Olimpiji. Igralci še vedno niso pismeno zahtevali izpisnice in so tako še vedno člani HK Jesenice«' Pred odhodom državne reprezentance na turnejo po Nemčiji in Avstriji smo zaprosili Albina Fclca, naj pove nekaj besed glede prestopa. Odgo-; vori so bili zelo nejasni, vseeno pa bo prišlo do odločitv^i ko se vrnejo s turneje. Ljump telji hokeja na Jcscnicah šo' vprašujejo: jih bodo trenutni ugodni pogoji res zvabili v Ljubljano? L. K. Tržič, Kropa: nešporteo Sedmo in osmo kolo Gorenjske nogometne lige nista potekaU v redu. Srečanje Ločan : Tržič je bilo prekinjeno v 68. minuti, ker so Tržičani zapustili igrišče, ko je sodnik popolnoitfŽi opravičeno izključil njihovega vratarja, ker je z žogo udaril stranskega sodnika. Sedem dni kasneje je Kropa zapustila igrišče v Tržiču, ker je voda odnesla žogo in niso bili pripravljeni nadaljevati z drugo žogo, čeprav to pravila zahtevajo. REZULTATI — VII. KOLO — Kranj : Železniki 3:5 (2:1), Ločan : Tržič 5:2 (3:0) prekinjeno v 68. minuti, Kropa : Naklo 0:1 (0:1), Podbrezje : Lesco 0:3 (b. b.), Preddvor : Trboje 0:1 (0:1); VIII. kolo — Železniki : Trboje 9:0 (4:0), Lcsce : Preddvor 2:2 (2:1), Naklo : Podbrezje 6:0 (3:0),' Tržič : Kropa 4:0 (2:0) prekinjeno v 75. minuti, Kranj f Ločan 1:3 (1:2). / LESTVICA Železniki 8 G 1 1 42: 5 13 Ločan 8 6 0 2 40:11 12 Naklo 8 5 2 1 14: 3 12 Tržič 7 5 1 1 24:12 H Kranj 7 4 0 3 24:14 3 Lesce 8 3 14 12:16 1 Kropa 8 3 0 5 13:20 6 Trboje 8 3 0 5 11:41 6 Preddvor 8 0 2 G 7:28 2 Podbrezje 8 0 1 7 7:44 1 Todjetje za distribucijo in proizvodnjo električne energije Elekiro Kranj, Kranj razglaša prosto delovno mesto gradbenega tehnika Kandidat mora razen splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. gradbeni tehnik, zaželena praksa, 2. urejena vojaščina, 3. posebni pogoj: poskusno dela. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema splošna služba podjetja, Kranj, Cesta JLA 6/III do 20. 11 1966. Upravni odbor podjetja Komunalni servis Kranj razpisuje prosto delovno mestoc vodje priprave dela Pogoji: 1. Za delovno mesto se zahteva visoka strokovna izobrazba — gradbeni inženir s 3-letno prakso 2. Uspešno opravljeno poskusno delo v roku 2 mesecev od nastopa dela. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj vložijo interesenti najkasneje v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na upravni odbor podjetja Komunalni servis Kranj, Mladinska ulica 1. Nas vrt Časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo List ni namenjen samo tistim, ki obdelujejo zemljo, temveč vsem ljubiteljem narave, ki sicer nimajo svojega vrta ali sadovnjaka, a si želijo zelenje in cvetje okoli sebe. List je dober svetovalec ljubiteljem cvetja in lončnic, vrtnarjem, sadjarjem, upraviteljem stavb in javnih nasadov ter vsem, ki si žele lepše in donosnejše vrtove. Naš vrt Izhaja šestkrat na leto. Naročnina je 20 N din, za zamejstvo 35 N din, posamezna dvojna številka pa stane 5 N din. Naročila sprsiema DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 — »Naš vrt«. Stanovanjsko podjetje Škofja Loka obvešča interesente, da ima v škof j i Loki v Groharjevem naselju na razpolago še nekaj dvosobnih stanovanj, vseljivih v decembru 1966. Izredni pogoji nakupa. Pojasnila na telefon 85-220. Zahvala Ob nenadni in prerani izgubi našega nepozabnega skrbnega in nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Kepica iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo DU Šenčur, PGD Šenčur, 5. razredu osnovne šole Šenčur, sodelavkam oddelka »Kalifornija« _ Planika, č. duhovščini za poslovilne obrede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša najlepša zahvala. Žalujoča: žena Ana, sir* Jože, hčerka Stanka, hčerki Marinka in Cilka z družinama, ter bratje: Tone, France, Lojze in Andrej, sestri Micka in Julka, družina Kepic, Potočnik, Pelko in ostalo sorodstvo Šenčur, Grad, Dvorje dne 2. novembra 1966 Zahvala Ob prerani izgubi naše drage hčerke, mame in stare mame Urške Miklavčič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, ter nam izrekli sožalje. Žalujoča družina Miklavčič III2SI0 uuu— Srečke s končnicami 40 70 61850 63190 61 08351 21621 33831 91351 019711 830471 872 y 892 17192 24442 52152 60692 372722 13 73 853 20333 140043 24: 37414 81294 81654 894854 75 95 9835 • 6 04346 20786 84906 661256 17 47 87 97 30687 34737 42087 69167 745597 78 72918 336938 356948 9 80359 82090 98829 741559 so zadele dobitke N din 6 8 2.000 400 10 600 600 1.000 400 8.000 8.000 ieo 80 400 400 600 600 50.000 8 8 40 600 8.000 6 1.000 600 400 30.000 6 8 200 4 404 604 ■ 604 8.004 6 10 6 20 406 400 1.006 1.000 " 100.020 6 600 8.000 10.000 4 404 604 404 10.004 Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminila v 49. lotu naša zlata mama Francka Svetelj rojena Rozman Pogreb drage pokojnice bo dne 6. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče Šenčur. . žalujoči: mož Pavel, sin Franc z družino, hcerita Darinka in Sonja z družino, ter ostalo sorodstvo. Šenčur, Hraše, Smlednik, Podreča, Ljubljana Otroško konfekcijo boste odslej lahko kupili v novi prodajalni Gorenjskih oblačil na Prešernovi c. 6 v Kranju V dosedanji prodajalni otroške konfekcije bo podjetje imelo razprodajo svojih izdelkov po zelo ugodnih cenah. Obiščite prodajalne Gorenjskih oblačil v Kranju, Tržiču in na Jesenicah, kjer boste gotovo našli primerno oblačilo za vas in za vaše najmlajše. Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Vsako soboto šola modernih plesov od 19. do 23. tire. Delavski dom Kranj Prodam Prodam komplet »dromel- nt* z gumami za manjši voz. Voklo 75, Šenčur 5019 Prodam krompir cvetni k in Igor. Kranj, Staretova 21, Cirče 5039 Prodam lepo telico, 8 mesecev brejo in 100-litrski ko-td »Alfa«, Sebenje 18, Tržič 5069 Prodam kravo s tretjim teletom. Kranj, Pot na Jošta 28 5070 Prodam krojaški šivalni »troj Singer. Naslov v oglasnem oddelku 5071 Prodam rabljeno trodelno pleskano omaro, sobno peč »Termo« in kletoo okno 80 x Kranj, Jezerska 122 5072 Zimska Jabolka (bobovec), *ečyo količino, prodam. Vi-dte Franc, Partizanska 8, Bled 5073 Ce želite svojo boljšo polovico povabiti na dobro kosilo ali večerjo v prijeten in miren lokal, pripeljite jo v restavracijo HOTELA EVROPA KRANJ. Enodružinsko hišo, novo, z vrtom in garažo v Kranju prodam za 180.000 N. din. Poizve se Kranj, Ulica Moša Pijade 14 5074 Spačka, odlično ohranjenega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5075 V HOTELU EVROPA KRANJ dobite vsak dan piščanče-vo obaro z ajdovimi žgan-ci. K specialitetam: kranjska pojedina, gorenjski krožnik, pečenica ali krvavica z zeljem, suhi vratnik, k orehom in drugim jedem strežejo tudi AJDOV KRUH Prodam fiat 1100/62, odlično ohranjen. Informacije telefon 22-267 Kr 5076 Prodam 6 tednov stare pra-iičke in kompletno kosilnico za enega konja. Lahovče 52, Cerklje 5077 Prodam krmilno peso. Zvirče 30, Križe 5078 Ugodno prodam komja ali menjam za kravo. Podreča 28, Medvode 5077 Harmoniko navadno, prodam. Podreča 28, Medvode* 5080 Prodam fuperavtomatični pralni stroj, novejši tip z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku 5081 Prodam dva osla. Kokrica 37, Kranj _ 5032 Prodam štiri sobne peči, pisalno mizo in pisalni stroj »Adler« Kranj, Gregorčičeva 11 5083 Fiat 750, prevoženih 10.000 kilometrov, prodam. Gospo-svetska 8, Kranj 5034 Novo škodo 1000 MB, svetle barve, prodam. Pojasnila — Kranj, C. 1. maja 6 5085 Prodam korenje. Kranj, Jezerska 103 5086 Prodam puch 250 ccm in moped za 60.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku Prodam stroj za izdelavo strešne cementne opeke. Zupane, Šenčur 234 5088 Fiat 600, odlično ohranjen — po generalni — ugodno prodam. Ogled popoldne od 15. ure dalje. Krmelj, St. Žagarja 60, Kranj — Prim-skovo 5089 Avto Lancia, v brezhibnem stanju, zaradi pomanjkanja prostora, ugodno prodam. Ponudbe na naslov: Petelin Stane, Ljuibljana, Pred jamska ul. 82 5090 Ugodno prodam dobro ohranjen VW. Robič Jakob, Zg. Gorje 56 5091 Prodam 6 tednov stare pujske. Zg Brnik 4, Cerklje ) 5092 Prodam skoraj novo sobno peč in lepo ohranjen tepih. Ponudbe poslati pod »Ugodna cena« 5093 Prodam nov pralni stroj Candy, superavt omotični 5, za 2900 N din. Naslov v oglasnem oddelku 5094 Za 70.000 S din prodam pol avtomatični pralni stroj »Maris - Rondo« Kranj, Zlato polje 7. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 5095 Prodam kravo po teletu. HOTEL EVROPA KRANJ je po zamisli in izvedbi slikarjev Simoniča in Markelja preuredili kmečko sobo, ki je sedaj imeniten prostor za zaključene družbe, bankete in poročna kosila. Sušnik, Dolhar, Mlaka 23, Kranj 5096 Prodam, traktorski krompirjev izruvač, original »Fer-guson«. Praprotma polica 8, Cerklje 5097 Prodam giobok otroški voziček »Jadran« Kokalj, Kranj, /Ljubljanska 1 5093 Prodam več prašičev od 120—150 kg težke. Dorfarje 21, Zabnica 5099 Prodam superavtomatični pralni stroj po izbiri. Zupan, Levstikova 1, Kranj 5100 Prodam večjo količino korenja. Britof 56, Kranj 5125 Poceni prodani dobro ohranjen obračalnik za seno. Ilovka 2, Kranj 5126 Ugodno prodam moped T 12, Drulovka 22, Kranj 5127 Prodam dve omari, orehovi, dva divana, sobno peč, goranov kabinet štedilnik, pečico C mje. Vse lepo ohranjeno. Kranj, Partizanska 33 5128 Prodam skoraj novo električno kitaro. Globavs Rudi, Kokrica* 87, Kranj 5129 Prodam 1000 kg cementa. Naslov v oglasnem oddelku 5130 Prodam prašiča, 140 — 150 kg težkega. Trboje 38, Smlednik 5131 Prodam ISETO BMW in. moped colibri. Baliž, Vodice 48 5132 Prodam lepo telico, 8 mesecev brejo in 100-litrski kotel »Alfa« Sebenje 18, Tržič 5139 Prodam 40 lat za ostrešje, 100 kom monta opeke in nekaj strešne opeke (folc), Dobnikar Franc, Gmajn ica 30/c, Komenda 5140 Kupim Kupim 10.000 kg dobrih jabolk. Ponudbe poslati pod »100« 5101 Kupim dvigalo za voz. Naslov v oglasnem oddelku 5102 Ostalo MLAJŠO UPOKOJENKO ZA VARSTVO 6 mesecev starega otroka in pomoč v gospodinjstvu sprejmem za nekaj ur dnevno. Dobro plačam. Oglasite se osebno v popoldanskem času; Borštnar, Partizanska 12. škofja Loka. Prekljioujem avtobusno izkaznico L 9525 na ime Gale Ivanka, Kokrica — Kranj 5103 30. 10. 66. sem izgubila zlato zapestnico v Jelenčevi ulici. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi Titov trg 21/11, Kranj 5104 Našel sem žensko zapestno uro na križišču proti pokopališču. Dobi se pri Mivšku, Kranj, Koroška 18 5105 Iščem žensko za dopoldansko varstvo dveh otrok. Kranj, Huje 10 5106 Izgubil sem moš^o zapestno uro od pošte Stražišče do Iskre. Vrnite prosim proti nagradi, Blažič, škofjeloška 19, Kranj ' 5107 Prekljicujem avtobusno izkaznico L 7110 na ime Dolhar Janez, Predoslje, Kranj 5108 Iščem neopremljeno sobo v Kranju ali zamenjam. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 5109 Iščem dekle, ki dela na tri izmene ali upokojenko za varstvo otrok. Nudim stanovanje. Krajnik Jaka, Poljanska c. n. h. šk. Loka 5110 Garažo v Kranju ali okolici iščem. Saksida, Kranj, Gradnikova 4 5111 Preklicujem avtobusno izkaznico L 9669 na Ime Kurat Aton, Kranj — Kokrica 5112 Oddam garažo — šest minut od strogega centra Kranja. Plačam za eno leto in možnost pranja. Ponudbe pod »20 november« 5113 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 5049 na ime šmid Ivana, Kranj — Mlaka 5114 Našla sem žensko športno kolo. Dobi se Huje 9, Kranj 5115 Kdor mi preskrbi dvosobno stanovanje z odločbo, dam 1,000.000 S din nagrade. Ponudbe poslati pod »1 milijon« 5116 Prijatelji plesa in vsi ki se radi zabavate Vas vabimo, da obiščete GOSTILNO v TRBOJAH. Vključno od 6. 11. 1966 bomo imeli vsako nedeljo zabavo s plesom. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Za ples in razvedrilo igrajo veseli šenčurjani. Vabi gostišče v Trbojah! 5117 Devizni račun z devizami potrebujem za nakup avtomobila. Ponudbe pod »Zima« 5118 Esperantske društvo Kranj obvešča vse, ki se zanimajo za mednarodni jezik esperanto, da bo začetniški tečaj v torek dne 8. 11. 66 ob 19.30 v društvenih prostorih Kranj, Tomšičeva 12. Vse informacije dobite v trgovini Borovo, Kranj 5119 Kdor mi preskrbi zazidljivo parcelo v okolici Kranja, dam nagrado. Oddati ponudbe pod »Nagrada« 5120 Avtotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada za tovorne avtomobile. Izdela zaščitne rokavice in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih cenah 3515 Cenjene stranke obveščamo, da imamo v zalogi vsak dan stepeno sladko smetano v lončkih in ledeno kremo. Priporoča se SAMOPOSTREŽBA pri nebotičniku 5061 POZOR! Nedrčke vseh barv podloženi in za noseče, ter doječe matere vedno na zalogi. Kranj, Titov trg 24. Kvalitetna izdelava! Konkurenčne cene! o 5022 Solidni osebi oddam sobo. Naslov v ogalsnem oddelku 5121 Obveščam cenjene stranke, da smo znižali cene govejemu in telečjemu mesu. Mesarija, Marinšek, Naklo 5122 Kolektiv Posavec na Posav-cu obvešča cenjene obiskovalce, da bo gostišče zaradi prostega dne ob četrtkih zaprto 5123 Pogrešanih je 29 ovac t Ratitovca. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči proti nagradi na naslov, Tolar Franc, Prtovč 6, Železniki 5124 NOVA MESNICA V ŠENČURJU! Vse vrste mesa ia mesnih izdelkov kvalitetnih mesnih izdelkov dobite v novi privatni mesnici in mesariji ROZMAN v Šenčurju. Vse Senčurjane in okoličane obveščamo, da smo novo mesnico odprli 1. novembra. Za obisk se priporoča mesnica in mesarija ROZMAN v Šenčurju. Obiščite nas, zadovoljni boste! Razprodaja ponovno smo znižali vrednost vseh zalog za 40 % Opozarjamo vse, ki se bavijo z gradbeno in servisno dejavnostjo na zelo ugoden nakup. Na zalogi imamo še vse vrste ležajev, avto in strojne dele vseh vrst matičnih vijakov itd. Prodajamo vsak dan od 8. — 12. ure v poslovnih prostorih SGP Novogradnje Tržič v prisilni likvidaciji Retnje 1-a Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in- znancem, da nas je po mučni bolezni za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak Franc Vidic Smledniška 100 Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 6. novembra ob 15. uri izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Rozina, sin Angel, ter hčerki Valerija in Milka z družinami in ostalo sorodstvo. Zahvala -T Ob prerani smrti naše ljube mame, sestre, tete in babice Marije Rehberger Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spoifiin, nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji dom. Posebna hvala sosedom. Žalujoči: hčere Ela, Minka, Silva z družino, sinova Jože in Stane z družino. Preddvor, dne 29. novembra 1966 SOBOTA 5. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Četrt ure z ansamblom Mojmira Šepeta — 9.40 Iz albuma skladb za mladino—10.15 Dva odlomka iz opere Hlapec Jernej — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za toje goste -11.15 Dopoldan-Jki koncert lažje orkestralne glasbe - 12.05 Igrajo veliki J^bavm orkestri — 12.30 Kmetski nasveti - 12.40 Simfo-ffietta - 13.30 Priporočajo - 13.50 Koncert po željah poslušavcev — 15.20 Zabavni intermezzo — 15 30 Tako je pel IPZ na oddajah ra- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, T., 9.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. dia Osvobodilne fronte — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.15 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do naših časov — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Slavnostni koncert v počastitev 25-letnice »Kričača« — 21.30 Ob isti uri se dobimo — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 6. novembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Kmetijska oddaja — 8.05 Ra- dijska igra za otroke — 8.45 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -1. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.15 Veliki zabavni orkestri v tričetrtin-skem taktu — 17.30 Radijska igra — 18.27 Črnske duhovne pesmi — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Gr-kinja, Španka in Američanka kot Carmen — 22.10 Glasba ne pozna meja — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godalni kvartet PONEDELJEK — 7. nov. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Lahka orkestralna glasba _ 9.45 »Cicibanov svet« — 10.15 Concerto groeso — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz repertoarja sodobne lahke glasbe — 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jugoslovanska solistična in ansambelska glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Nastop mešanega zbora »Slavček« iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.35 Razpoloženjske melodije — 22.10 Melodije ža lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 8. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Narodne pesmi iz Primorske — 9.40 Iz glas-benih šol — 10.15 Nemški operni pevci v operah drugih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz pravljičnih baletov ruskih skladateljev - 12.05 Veseli hribovci in ansambel Boruta Les jaka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Razpoloženjska glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 1425 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba - 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak. dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja - 18.00 Aktualno sti doma in po svetu - 18.15 Iz naših relejnih postaj -18.50 Na mednarodnih krizpot-jih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zbor »Kosta Abraše-vič« iz Beograda — 20.20 Radi jaka igra - 2120 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke radia Koper - 22.10 Jugoslo-vanska glasba - 23.05 Plesni ritmi > JSOBOTA - 5. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli, 1450 rtv ci!* Ponovitev K l v Skopje 17-10 Poročila, 17.15 Zviti Pejo-lutke RTV Beograd K rn Kje je' ka* ie' 17.50 Reportaža RTV Ljubljana .: 18.10 Vsako soboto, <18.25 TV obzornik -V-45 S kamero po svetu, 19.10 Operna scena 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Ekspedicija — film RTV Beograd 21.00 Ljudje in papige — turistična oddaja RTV Ljubljana 22.00 Po sledovih plesnih korakov, 22.15 Serijski film Drugi spored _ RTV Zagreb 18.25 TV novice RTV Beograd 18.45 V besedi in sliki RTV Ljubljana 19.15 Operna scena RTV Zagreb 19.40 TV prospekt !-' _ RTV Skopje i 19.54 Lahko noč otroci F RTV Beograd 20.00 T V dnevnik, I 20.30 Filmski satirikon RTV Zagreb 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 18.10 Pesem je življenje, 18.25 T V novice RTV Zagreb 22.15 Bonaflza — film, 23.05 Informativne oddaje TELEVIZIJA NEDELJA — 6. novembra RTV Ljubljana 9.05 Poročila, 9.10 Disneyev svet RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.45 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 11.30 Tomek in pes — film, 16.30 športno popoldne, 15.20 Tekmujte z nami — Celje in Novo mesto. Ponavljamo za vas, 19.25 Koncert orkestra RTV Ljubljana RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak, 20.50 Oživele kronike — Kamnik, 21.25 Zgodbe za vas, 21.50 Zadnja poročila Drugi spored 18. in 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba Sarajevo RTV Zagreb 11.30 Champion — film RTV Beograd 12.00 Disneyev svet RTV Zagreb 18.00 Poročila, 18.05 Telesport RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.50 Disneyev svet RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK — 7. nov. RTV Zagreb 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli, 12.05 Izdelava osmometra RTV Zagreb 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.10 Poročila, 16.15 Proslava oktobrske revolucije, 16.55 Angleščina RTV Ljubljana 17.25 Film za otroke, 17.35 Disneyev svet RTV /Ljubljana 18.25 TV obzornik, 18.45 Dokumentarna oddaja, 19.05 Liki ustvarjalnosti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Aktualna tema RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Večni ples — madžarski baletni ples RTV Beograd 22.00 Lirika RTV Ljubljana 22.15 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri, 18.45 Znanost in mi, 19.40 TV protspekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 8. novembra 18.40 19.00 19.40 20.00 21.30 22.10 19.40 20.00 RTV Ljubljana Torkov večer, Svet na zaslonu, TV obzornik, Simon in Lavra — film, Kulturna panorama. Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb Obrazi naših mest, Poročila, 20.10 Veliki ustvarjalec Michn se prevrnil z mostu v Crni potok dva metra visoko. Avtomobil je ostal v potoku, mopedist pa je po nesreči pobegnil. Sopotnica v osebnem avtomobilu Rezka Kuhelj je bila pri nesreči laže ranjena. Zapeljal 35 metrov pod cesto V nedeljo ob 7.40 je na cesti m. reda Trebija—So-vodenj nad vasjo' Fužine zapeljal s ceste z osebnim avtomobilom »opel rekord« Valentin Florjančič, ki je začasno na delu v Nemčiji. Florjančič je zaradi neprimerne hitrosti glede na cesto izgubil oblast nad vozilom in najprej oplazil avtomobil Jožeta Gostinčarja, ki mu je pripeljal nasproti, nato pa Podelitev nagrad za pridobivanje članstva RK in krvodajalcev Najboljši krajevni organizaciji RK sta Kokra in Podblica Občinski odbor Rdečega križa v Kranju je letos razpisal tekmovanje v pridobivanju članstva in krvodajalstvu v občini. Akcija je uspela zelo dobro. V občini so pridobili tisoč osemsto novih članov, od 1920 potrebnih krvodajalcev pa so jih pridobili 2840. Od teh jih je 2573 oddalo 843 litrov krvi. Zato so na zadnji seji občinskega odbora RK Kranj podelili najboljšim krajevnim organizacijam RK denarne nagrade. V tekmovanju za pridobivanje članstva je občinski odbor podelil naslednje nagrade: prva 30 tisoč S-din, dve drugi po 25 tisoč S-din in dve tretji nagradi po 20 tisoč S-din. Prvo nagrado je dobila krajevna organizacija RK Kokra, kjer je članov RK 96,38 odstotka vseh volilnih upravičencev, drugo Predosl je (87,33) in Gorenja Sava (81,33 odstotka), tretjo nagrado pa sta prejeli krajevni organizaciji RK Jezersko (78,80) in Trste-nik (77,65 odstotka vseh volilnih upravičencev). V tekmovanju za zbiranje krvodajalcev pa so podelili osem nagrad. Prvo nagrado, zapeljal približno 35 metrov po nasipu pod cesto in se ustavil pri drevesu v potoku Sovodenjščice. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, voznik Florjančič pa je kazal znake vinjenosti. Avtomobilist zadel pešca V ponedeljek zvečer, nekaj po 21. uri, je 54-letni avtomobilist Albert Jagodič po-j drl pešca, 25-letnega Mirka | Hrestaka iz Kranja. Jagodič j se je peljal iz Tacna v Smlednik in v Smledniku dohitel pešca, ki je hodil po desni strani ceste. Avtomobilist je sicer zavrl, vendar je Hrestaka kljub temu zadel in podrl. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo. Pri Jagodiču so opazili znake vinjenosti in so mu vzeli kri za preiskavo. Na avtomobilu je škode za tiseč novih dinarjev. 30 tisoč S-din, je dobila krajevna organizacija Podblica, kjer so presegli plan za 290 odstotkov, dve drugi nagradi po 25 tisoč S-din sta prejeli organizaciji Golnik (132) in Zalog (114), dve tretji nagradi po 20 tisoč S-din sta pripadli organizacijama v Šenčurju (70) in v Trbojah (70), tri četrte nagrade po 15 tisoč S-din pa so prejele organizacije šenturška gora (67), Kokra (62), in Olševek, kjer so presegli plan za 54 odstotkov. Ostale krajevne organizacije pa bodo za vsakega krvodajalca preko plana dobile štiristo starih dinarjev. Zanimivo je, da je od vseh krvodajalcev 80 odstotkov mladincev, starih do 25 let. Pri akciji za prostovoljno oddajo krvi pa so dobili 30 odstotkov novih krvodajalcev. Zelo uspešne pa so bile nekatere krajevne organizacije RK tudi v tednu boja proti tuberkulozi. Tako so na Gorenji Savi, Jezerskem, Beli in v Šenčurju, Žabnici, Mavčičah, Kokri, Vodovodnem stolpu in Cerkljah zbrali poprečno sto starih dinarjev na volilnega upravičenca. A. žalar V decembru skupščine krajevnih organizacij RK Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je predlagal občinskim odborom, da bi bile skupščine krajevnih organizacij RK v decembru letos. Skupščine občinskih odborov RK bodo v januarju in februarju, aprila prihodnje leto pa bo skupščina glavnega odbora RK Slovenije. Zato bodo v občinah na vsakih pet tisoč članov RK izvolili enega delegata za skupščino glavnega odbora. V tistih občinah, kjer pa ni pet tiseč članov RK, bodo za skupščino glavnega odbora izvolili prav tako enega člana. A. Ž. Konec omejitev pri porabi električne energije Elektrike je zopet dovolj Zaradi splošnega pomanjkanja električne energije v Jugoslaviji je 3. oktobra letos začel veljati zakon o omejitvi električne energije, kadar je splošno primanjkuje. Ker je pred kratkim precej deževalo, hkrati pa so začele obratovati nekatere toplarne, ki so bile v popravilu, je zvezni sekretar za industrijo 28. oktobra podpisal odlok a prenehanju omejitev. Na Gorenjskem pa so bile ukinjene omejitve že v prvi polovici oktobra. To je bilo mogoče zato, ker je bil v pogonu večji industrijski agregat. Zaradi tega tudi niso bili potrebni večji odklopi elektrike in izvajanje posameznih kazni na Gorenjskem. A. Ž. Občni zbori sindikalnih organizacij Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Kranju so sprejeli sklep, da morajo, biti občni zbori sindikalnih organzacij v delovnih organizacijah končani do 20. decembra letos, občni zbori strokovnih sindikatov pa do marca prihodnjega leta. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta bo septembra 1967. Pred tem pa bodo delovne konference sindikalnih organizacij, kjer bodo izvolili tudi delegate. A. 2. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP -»Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo