POZIV SLOVENCEM
ovpnsko društvo v Melbournu Vas vabi in poziva, da etc njegovi člani in podporniki.
le da pozabimo na vse razlike in osebne prepire in nun sodelujemo za slovensko stvar, za ponos Slovenije m «volstven doprinos avstralski skupnosti. Novi odbor, ki .m osebnih in političnih nasprotij do nobenega tu živečega nca ki ne dobiva ukazov ne iz domovine in niti iz tujine, L isc le samostojen v svojem odločanju, se trudi samo za en neir oživljati in nadaljevati slovenske kulturne in narodne Meli'»- povedati Avstraliji, da smo Slovenci samostojen na" « skupnosti Jugoslavije, pomagati rojakom se vživeti v razmere in prispevati slovenski delež prihodnosti Avstra-dateli, ki nas je gostoljubno sprejela pod svoje okrilje.
Viakdo, ki postane član, je popolnoma svoboden pri izbiri i Uličnega. in verskega mišljenja, kajti društvo ni niti verska iillli politična organizacija, temveč kulturna in socialna zveza siiuvenccv v Melbournu.
Od. Vns želimo samo, da nas moralno podprete pri vseh illturnlh dogodkih in prireditvah, da svoje otroke spomnite, .m slovenskega rodu, da se udeležujete kulturnih in društve-prireditev in s tem ohranjate svoje slovenstvo in da nam
[n o atc moralno ali osebno pri društvenem delu, v kolikor cas dovoljuje. Da lahko to storite, je najbolje, da se včla-Ite. Leina članarina je samo 30 šilingov za samske ter £2/-/-■Ldrullne. Za to vsoto imate prost vstop na eno ali dve član-i|Äibavi, okrog 30% popusta pri društvenih izletih, ki so prelu Kosti in povrh tega boste mesečno dobivali zastonj dru> Blasilo VESTNIK, ki vas bo obveščal o I lih ter športnih dogodkih v domovini in piove nei raztrešenimi po svetu; da ne govo-M društvenih novicah tu med nami in med v Avstraliji. Nobenih sitnosti ni za sprejem je enostaven. Dobrodošli boste in. 'T se čutite predvsem Slovenca in Avstral-■■dnnji člani društva so različnih naziranj politike in vendar smo našli podlago za človeško, narodno sodelovanje in ta podlaga ^"i»tWnaSatl svojih Poetičnih prepričanj v delo
Fi» želite podrobnejša pojasnila o delu in na-UIV Poberite besedilo na notranjih straneh li«**.«,, fov?^110. se lahko obrnite na vsakega wnuca. Vpišite se lahko pri svakem odborniku i») posti na naslov društva.
/rllMite. da so drugi narodi spoštovani suaisko javnostjo, mi pa se šele uveljav-
11 svoje mesto°Sle pomagali' bomo hitreje do-
;E?'nnimo se pa svojega rodu in narodnih in l,od7"~mmo Se^raja odkode,r izhaja naš '»tloo sc Slovence" d& Sm° Slovenci> zato
J""'"4'1 Skupina Ila Moomha povorki 1962
Vestnik
Avgust 1962
Letnik VII., St. 8
Z NOVIM LETOM, NOVI ČASOPIS?
Ali bolje povedano — iz starega že znanega VESTNIKA naj nastane nov VESTNIK, mesečnik kot do zdaj, mogoče pa celo štirinajstdnevnik in tiskan seveda, kakor je vsak pravi časopis; zato razpisujemo
TISKOVNI SKLAD, ki je namenjen izboljšavi tiska in urejanja, ter spremembi iz društvenega lista v
list vseh Slovencev v Avstraliji.
Zato prosimo posameznike in slovenska društva, da nas materialno in moralno podprejo, s tem, da darujejo za sklad. Novi list Vas bo objektivno obveščal o dogodkih doma in med Slovenci po svetu, posebno v Melbournu in celi Avstraliji. Nudil Vam bo raznovrstno zabavo in resno čtivo.
Potrebni smo posvetnega informativnega lista, ki Vas bo obveščal o vseh dogajanjih iz slovenskega življenja, tudi športa, resno, stvarno, brez šovinizma ali politične pripadnosti — tako kot imajo drugi narodi tu v Avstraliji!
Dokler se list ne postavi na lastne noge, bo vsako delo pri listu neplačano. V kolikor ne bomo dobili dovolj darov v sklad, Slovensko društvo v Melbournu Vam jamči, da dobite denar povrnjen.
List bo urejeval uredniški odbor z urednikom na čelu.
List bo sprejemal vse dopise in obvestila, ako ne bo v njih osebnih žalitev ali politične propagande. Dopuščeno pa bo vsakemu Slovencu, da pove svoje mnenje na dostojen, demokratičen način o vsakem problemu. To Vam jamči uredniški odbor, ki ni vezan na nobeno politično strujo.
Slovenci, to bo VAŠ LiST — zato pomagajte nam ga postaviti na noge!
Ker ima list svoje blagajniško poslovanje, prosimo, da darove in prispevke ter oglase pošljete na naslov sedanjega tajnika društva: URŠIČ ANAMARIJA, 34 Angliss St., Yarraville, Victoria.
Darove bomo objavljali sproti v Vestniku in kot prvi dar imenujemo Slovensko društvo v Melbournu, ki je dalo v tiskovni sklad £125.
Ü.....'»"""»»"'»'»"'"""im,,„,„„,.....umu.,,,..............,,.,...........„„„m.........................
I Ml lili M lllll Milili llllli, III 11111111111,1 U
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Vas vabi na
PLESNO ZABAVO
»
3<Crciljice órchov
«
I	KI BO V SOBOTO, 8. SEPTEMBRA, OB 7.30, V PRAHRAN TOWN HALL |
I	BUFFET, ZABAVA, PLES IN IZVOLITEV KRALJICE SRČKOV!
I	— Vstopninski dar je deset šilingov. —
I	Ta oglas velja kot vabilo! Vabljeni! \
I	Brez kravate ni vstopa na ples. ODBOR ^
~.................................................................................................................i.......................................................I
VAŽNO! OBVESTILO O SLIKARSKI RAZSTAVI IN NASLEDNJEM VESELEM VEČERU, KI VELJA KOT VABILO, PREBERITE NA STRANEH 9 IN 10!
PROBLEMI NAŠEGA DRUŠTVA
Da ne bi to razmišljanje postalo pusto, bom skuèaL osvetliti posebej vsak problem, ki se z njim sročario tu v Melbournu v naših medsebojnih stikih v posebnom odstavku, Vkolikor ri bo mogoče, bom skušal strniti in skrajšati besedilo, da bo vsakemu jasno. Najprej se i-nam lotiti dveh delikatnih vprašanj, vendar želo važnih za naš narodni obstoj, v kolik r je pri nas želja, da ostanemo Slovenci, odnosno avstralski Slovenci. Prvo je odnos do domovine in drugo do avstralske donovi • ne.Prepričan sen na podlagi izkušenj našega lzsaHea-stva in izseljenstva drugih narodov, da v kolikor n in a n o tu jasnih pojmov, je nesmiselno vsako zdru--ževahje v neko društvo zato torej,kakšen nora biti
naš_.odnos do__ stare donovi ne?
Najprej se r.10rano zavedati, da od tan izhajamo in da nosimo v sebi vse tiste duhovne in etnografske značilnosti j ki so za Slovence lastne ne glede na to, da tan vlada skupina ljudi, ki nan ni všeč in ki ji sno v svetovnen nazoru nasprotni. Torej bi bilo nesmiselno,a v narodnem nazoru zločinsko, da zavrženo vso, kar s e tan dogaja. Nesmiselna bi bila neka pot, ki bi ukinila vsako vezo z domovino, pač pa norano stremeti, da vpli vano na dogajanja v domovini v duhovnem smislu in d a se obenem borimo za priznanje, da tudi ni ustvarjamo in prinašano na oltar donovine, kajti narod ne pononi partijo ali vere ali skupine ljudi, pač pa colokupnost idej, stremljenj in tudi nasprotij, če hočte. Slovenec je vsakdo, ki čuti in ve, da je slovenskoga rodu, k i je ponosen svojega slovenstva in ki dela za slovenstvo čeprav so njegove politične in verske ideje drugaČneod ostalih? zato se pa norano truditi, da našo svobodno nisol in ustvarjanje vsilimo domovini, tudi če nas noče« Obenem moramo slediti dogajanju in biti na jasnem iz dneva v dan z razlikam v jeziku (pravopis), v socialnih, gospodarskih, političnih ter"kulturnih dogajanjih, ker to je sano nan v korist, da ohranimo naš narodni značaj. Ge bono' tako delali, se bo naš vpliv v okolju, kjer živino poznal ne sano dokler živino, temveč tudi naši potomci bodo slovenski Avstralci in s e tega zavedali prav tako kot se tega zavedaj d) Irci ali pa Skoti.	(Dalje naslednja stran)
Kajti, čc ni prekinemo vsak odnos, oe nehamo črpati iz domovine, kar je dobrega, odklanjati kar je slabega in ji da jati, kar ni imano dobrega, bono postali drevo z usahlimi koreninami, ki je obsojeno prej ali slej na propast. In če je naš nanen tak, bolje, da se ne trudimo in ne tratimo osebnih sil. Vzeti moram za primer dve begunski slovenski ustanovi, ki, čeprav različnih svetovnih nazorov, to že de lata na čisto samostojni podlagi. To sta Slovenska kultur, akcija v Argentini, ki budno spremlja vse dogodke v domovini in o njih obvešča svoje ude in somišljenike tur sku-pina^intelektualcev okrog Klica Triglava v Londonu, ki se spušča sicer v bolj sociološka in politična vprašanja, a vendar je njen prispevek skoraj enakovreden tistemu odSKA Naša dolžnost je torej, čeprav smo daleč, najbolj daleč,da prav tako vse spremljamo v mejah in za mejami domovine, sa mostojno, z ozirom na naše razmere in na sestavo avstralskega slovenstva. Obenem pa ne smemo pozabiti nikoli, smo udje, nekateri že državljani ..^stralije, ki nas je gosto -ljubno sprejela, nam dala kruh in streho ter ji moramo biti skrajno hvaležni. Torej moramo tudi vedeti, kakšen mora biti
naš odnos do.jiove avstralsko domovine.
To vprašanje ni tako sitno?skoraj v vseh pogludih mno go bolj enostavno, kajti že s ten, da smo tu orisotni, nas razbremenjuje mnogih težav. Tu pač delamo, se"gibljemo, se vživljamo, živimo p^.č nloveško življenje v vseh ćobrih in slabih odtenkih. Nekaj pa, kar ne smemo pozabiti in za kar moramo biti najbolj hvaležni Avstraliji, je to, da nas je sprejela, nam daje enake pravice kot svojim ljudem in po -vrh tega še duševno in versko ter gospodarsko svobodo, ki je doma nismo imeli, ali pa ne v dovoljni meri. Če me'kdaj Avstralec vpraša, kaj ni je najbolj všeč v njih deželi,jim odgovorim na njih začudenje, da fie tisto svoboda, kar m e najbolj navdušuje. Čeprav si oni' mogoče čakajo, da bom pohvalil njih pivo, ki ga zares nenobrajtan" preveč. Potovanja po Evropi so ni pokazala, da je avstralski tip demokra cij o eden najboljših, seveda v mejah dopustnosti človeške narave.
Postati moramo .a/stralci, razmere nas silijo in predvsem zdravi razum nam narekuje, da se naučimo jezika, celo
njih posebnega naglasa po možnosti, do neke mere njih na___
vad, ne ta slabih seveda,če hočemo individualno uspeti. Ne smemo pa pozabiti, da izhajamo iz Slovenije, iz dežele, ki je četrta na svetu po pismenosti in kulturi in je pred nji mi v marsikaterem pogledu.	:Dalje naslednja stran)
Ta občutek pa ne sne biti šovinističen, ošaben, pač pa stvaren. Zato inorano prispevati svoj delež k rasti te dežele, ki se šele razvijao Ta delež nora biti -arzraščen z njihovim, ne nekaj izza plota, pač pa nekaj skupnega. Da je nas narod maloštevilen, naj nas ne vznemirja. Narodi v zgodovini se ne imenujejo po njih številčnosti, pač pa po njih svetlih ali tennih dejanjih na kolesu časa.
Ne sneno pozabiti ob ten, da norano svoje otroke navajati na materini jezik najprej, če hočemo, da ga bo vedel. Samo čast je vedeti dva ali več jezikov,nikoli srano tal Predvsem bi rad rekel, da moramo biti -vstraliji lojalni, ne iz spoštovanja ali strahu, pač pa iz ljubezniin privrženosti o V političnen in državljanskem smislu se moramo vedno čutiti Avstralce, ker od tega^je odvisna naša enakopravnost z njimi in naš vpliv in naša prihodnost.Nima smisla da gonimo naprej naše evropske politične ideje, nacionalne šivinizme, ker nismo več v Evropi, čeprav smo iz nje. Ta kontinent bo., če Bog da mir, v nekaj desetletjih celina zase s svojimi posebnostimi in nagnjenji in mi živimo na njem,zato moramo delati v njegovo korist invdo-brobit in vkolikor mislimo trnka j ostati, moramo zavreči^v vseh ozirih nae prejšnje politične pripadnosti. To sen^že lei povedati, ker nekateri ljudje mislijo in hoejo vnašati politiko (medvojno, predvojno ali povojno) v socialno-kulturno življenje društva. Če se želijo izživljati v^po-litiki, imajo vse možnosti zun^j in bodo dobrodošli člani društva, dokler te svoje politične ideje puste pred vrati društva. Prepričan sem osebno, da vsak član društva ima svoje politične ideje odnosno nagnjenja, lahko reče m zase, da se pritevam med krščanske socialiste, toda v narodnostnem delu društva pozabljam kaj sem in vsak mi^ je prijatelj in Slovenec. Ker že govorim o problemih držav -ljanstva in lojalnosti ter nacionalne pripadnosti, naj_o-menim pravzaprav za nas tu živeee Slovence najbolj deli -katno vprašanj e s -
Odnos do Jugoslavi.je..in jugoslovanstva.
0 tem bi se dalo pisati knjige in razprave ^ ne pa člančiče kot je tale moj. Preden omenim odnos našega_društva do tega problema, bi rad ugotovil dva stvarna čini -telja in sicer s da so med Slovenci, ki se čutijo tudi Jugoslovane in so taki, ki o njej ne morejo niti slišati.So pa in jih najdemo v obeh generacij ahs medvojni in povojni Toda v glavnem lahko ugotovimo, da mlajša povojna generacija je Jugoslaviji naklonjena, starejsa medvojna pa ro» čeprav so izjeme včasih številne pri obojih. Dalje str*o*
VSAKEGA
MALO. . . Fr.Bazilij OFM
*	Na prosvetnem večeru po masi na tretjo nedeljo v avgustu smo se spomnili smrti našega velikega pisatelja Franca Šaleškega FINŽGAR JA. Dvoranico sem odstopil za to komemoracijo jaz,Slovenski klub je priredil program, nas pevski zbor "Triglav" pa je nastopil z nekaj žalostinka-mi. Bila je prva prireditev te vrste med nami in je lepo uspela.
Finžgarja se spominjam se kot mlad student. Znal nas je navdušiti za slovensko štvar.^ Ko sem začel pisati in je dobil v roke eno mojih prvih črtic, me je poklical k sebi. Nikdar ne bom pozabil njegovih napotkov. Se zdaj mi zvene vusesih njegove besede:"Slovenski pisatelj brez vere ne bo nikoli zajel ljudske duše, ki je po svoji naravi verna.Vzemi vero iz naše kulture, pa imas mrtvo telo brez življenja, oropano vsega lepega in plemenitega."
*Prihodn j i prosvetni večer ( po masi na tretjo nedeljo v septembru) pa bo prireditev naše šolske mladine: SLOMŠKOVA PROSLAVA.Obenem nam bodo otroci zaigrali igrico: Mačeha in pastorka. Se že pridno vadijo, da kar občudujem učiteljico Anico in njeno potrpežljivost. Angleščina jim bolje teče kot pa slovenski jezik in nekatere težke besede kar nočejo z jezičkov. Otroci so fletni na odru in jih je užitek gledati, četudi ga kaj polomijo. Najlepše nagradimo njihov trud, da napolnimo dvorano. Za kritje stroškov bomo pobirali prostovoljne prispevke.
*	Mednarodna razstava na Royal Show-u je tudi pred vratmi. Upam, da se bomo Slovenci tudi letos postavili kot smo se vsa leta doslej. Nedavno sem govoril z Avstralcem, ki mi je dejal: "Šele lani na Royal Showu sem zvedel za Slovence. Lahko ste ponosni na svojo kulturo. Ko bom prihodnje leto obiskal Evropo, si bom na vsak način ogledal tudi Slovenijo..."
*	Danes pa je bela Ljubljana po vseh časopisih.In zakaj? Avstralska vina so na ljubljanski mednarodni vinski razstavi 1962 dosegla lepe nagrade: letos so odnesla enajst zlatih in petindvajset srebrnih medalj. Sicer mi je malo mar, kako pokušajo in kaj izbere jo;človeka pa le prijetne dregne pri srcu, ko vidiš ime nase slovenske
metropole kot središče cele časopisne strani.
*Naš slikar in restavrater France Benko je bil tudi ovekovečen kar v dveh revijah. Obe sta prinesli njegovo sliko in članek o njem in njegovem delu. Tako "Women's Weekly" (July 25, 1962) kakor "The Good Neighbour" (Julij 1962)sta se zelo pohvalno izrazila o našem rojaku in kulturnem- delavcu. - France, še od nas iskrene čestitke.' t«
*	Časopisje je tudi prineslo sliko, kako so težko poškodovanega fanta, ki ga je podpulo na delu v Snowy, z letalom prepeljali v Melbourne. Fant je bil naš rojak Tone Bencina,ki se ga spominjam še iz p^sih dni po njegovem prihodu v Avstralijo. Je še vedno v Austin Hospitalu v Heidelbergu. in je še vedno paraliziran. Vendar je Tone vedno kar dobre volje, posebno pa kadar dobi obisk, lepo bi bilo, ko bi ga več Slovencev obiskovalo, saj mu je~ seveda dolgčas po domači družbi. Leži v Ward 7.
*	Krstov to pot ne bom omenjal, saj večina bralcev "Vestnika" itak^dobiva v hišo tudi ^Misli". Povem pa, da je nasa melbournška izseljenska družina od zadnje omembe Hovorojenčkov v našem glasilu dobila petnajst glavic prirastka. Kar lepo število za kratek čas. Upam, da bodo vsi malčki čes nekaj let gojenci Slovenske šole.
Pred dvema letoma je bilo v "Vestniku" omenjeno,da bodo vsi novorojenčki članov Kluba dobili v dar žlizko z graviranim imenom in datumom rojstva. Sklep je ostal na papirju,žličke pa v omari. Vzrokov je bilo več, glavni pa vsekakor bojazen zamere,ce bi po pomoti katero ime bivših ali starejših članov izpustili. Upam, da se bo stvar končno uredila. Žlička bi bila lep spomin za poznejša leta. Vsekakor lepa zamisel..
*	Porok je bilo od zadnje omembe osemnajst. Tu naj omenim poroko Branka G-angl in Jožef eVidmar dne 23 •junija. Branko je sodeloval pri našem prvem zabavnem nastopu.Isti dan se je poročil tudi Martin Pečak s Frančiške Skubic. Martin je vse leto pridno pomagal pri naših plesnih zabavah in izletih. Dne 28. julija pa se je poročil Bogomir Krševan z Lesley Jean Johnstone. Mirku je sodeloval pri zaba.vnem večeru in je obenem član našega cerkvenega pevskega zbora. Vsem trem parom in vsem ostalim naše čestitke.'
*Prihodnjic pa spet vsakega malo. Na svidenje]
Kaj je temu vzrok, ne bi govoril, ker ni moja dolžnost, u-. gotavljam samo dejstvo .privatno bi o tem lahko podebati-ral, ker pa je društveno glasilo nepolitičen list, mi brani vest to storiti)5 verjetno so bile Izkušnje enih in dru gih različne in zato različno gledajo. Naj bo kakorkoli,u-stvarja ta problem včasih precejšnje težave. Tako slišimo, da je društvo šovinistično, drugič pa da ni ne tič ne miš. Kaj je pa stvarno resnično? Res je samo to, da naše društvo da .i e popolno svobodo svoj i in . č lanom, _ da__s e č ut ijp. Xarho-če jo, kajti nikoli, kadar se govori o jugosìovanstvu, ' se ne govori kot narodnosti pač pa bolj kot o skupnosti mno -gih činiteljev, ki so pripeljali do tega, da so se ti na--rodi združili v politično enoto. Vendar, ker smo že v Avstraliji, zdaj za nas ima smisel samo slovenstvo kot narod kot državljanstvo pa Avstralija» Smo nekako prekinili tiste vezi, ki so nas doma vezale in ostala nam je k večjemu simpatija do narodov, ki so nam najbližji po rodu, krvi in zgodovini ter jeziku. Zato se ne mislimo tu v Melbournu u-. tapljati v neko jugoslovanstvo, kar bi damo škodilo našemu narodnemu obstoju, smatramo pa, da lahko sodelujemo na zelo striktno kulturni in narodnostni podlagi z ostalimi juz no-slovanskimi društvi brez strahu, dokler smo samostojni, dokler nismo podrejeni nekemu jugoslovanskemu odboru, kar pa upamo da se ne bo zgodilo, ker ne stremimo za tem. Po drugi plati pa ne smemo pozabiti, da matica našega naroda živi prav v sklopu Jugoslavije in so včasih interesi Jugoslavije kot politične edinice enaki interesom slovenskega naroda, včasih mogoče v nasprotju? vendar več soglasju kot v nasprotju. Ce pomislimo na to(r nam bodo Srbi, Hrvati ali Makedonci najbližji bratje v tej Meki narodov, ki postaja Avstralija in bi bil vsak šovinizem neumesten. Torej na kratko povedano s vsak je svoboden individualno glede tega vprašanja, ker v sto letih ni bilo najdene idealne re šitve in tudi mi je ne bomo najdli tm v Melbournu. Lahko sodelujemo, toda vedno v vednosti, da jaz sem Slovenec, ti Makedonec, on pa Srb ali Hrvat. In če se bomo držali tudi krščanskih moralnih principov, si bomo kot ljudje zelo bli zu ne glede na razlike v veri ali jeziku. Merilo scdelov&i nja pa naj ne bo, da smo bili nekoč skupni sodržavljani, kajti zdaj smo državljani Avstralije, pač pa naj bo merilo to, da naši rodovi živijo v istem zemljepisnem in zgodovin skem okolju in da smo si najbolj sorodni po narodnosti„Tudi v dobro Jugoslavije bo, če bomo najprej povedali, d a smo Slovenci ali karkoli, potem pa Jugoslovani. Tisti pa, ki se čuti predvsem Jugoslovana potem pa Slovenca verjetno ne bo mogel v društvu imeti tiste vloge, ki bi bila potreb na. Prav narobe se mora čutiti; predvsem Slovenca, potem pa Jugoslovana.	* (Daljo stran 7.)
Ker je vsak od jugoslovanskih narodov nekaj posebnega v narodna, verskem in sociološkem smislu,se mora to odrezati tudi pred avstralsko javnostjo, kajti, na žalost se moramo se vedno boriti za narodno priznanje v svetu posebno v Avstraliji. čeprav je naša kulturna raven rano go^visj a od njihove (Samo pomislite, da imamo Slovenci najmanj sedem stalnih dramskih gledališč in dve^operni Poldrugi milijon ljudi, medtem ko Avstralija ni ma niti enega niti drugega'). S tem pa Avstraliie ne smemo obsojati, ce pomislimo, da je Melbourne pred 120 leti bil se vasica, danes pa dvamilijonsko mesta, ampak ji moramo dati vse priznanje za uspehe, ki so iih dosegli pri obljudenju te neprijazne celine.
Bmstvo,. vera ter politika ^
7 Pravilih društva piše, da je društvo nepolitična in neverska ustamova s socialnim in kultunnim namenom.-ah to pomeni, da se sploh ne zanimamo za vero in politiko^ da je oboje prepovedano v društvu. Ne verjamem te ga,- Äajti pomislite samo na eno stvar; Zgodi se, da ima mo Cankarjevo ali Prešernovo proslavo. Kako moramo ta dva človeka, ta dva velikana oddvojiti od političnih za dev, saj vsi vemo, da je bil Cankar socialist, Prešeren svobodomislec in to se odraža v njih delih in dejanjih. Vzemimo dva se bolj sveža primera s Pesnik Balantič ie Dil ob Kajuhu izraz medvojne slovenske poezije, bil pa je domobranec s svojimi političnimi in verskimi nazori, ki sta Kajuhmvim nasprotna in vendar sta oba za slovensko književnost pomembna, ker sta izraz dobe v kateri sta^zivela. Vzemimo še bolj sveži slučaj* komaj umrlega i?, o. tfmzgarja, ki smo mu pred kratkim pripravili lepo spominsko slovesnost prav tu v Melbournu. Vsi vemo, da je podpiral OF do svoje smrti in ne samo OF temveč -kot zgleda - tudi socialne spremembe,'ki so nastale v domovini m vendar ga priznava prav tako tujina kot domovina za odličnega pisatelja, dobrega duhovnika in zve stega Slovenca. Te primere navajam samo v pomislek, da nobene ustanove ni na svetu, kjer se ne bi čutil vpliv ene ali^druge strani ali pa celo obeh in tudi več. To nam je ze dano od človeške narave, ker smo ljudje, ker popolnoma zatajiti je nemogoče svojih idealov.
Vzemimo drugi primers sam sem slišal, da je naše društvo klerikalno in da kot tako ni vabljivo za dolo -ceno število ljudi, ki so mogoče liberalnih ali sociali stičnih idej.	(Dalje stran 8.)'
Lahko odlično trdim, da društvo ni klerikalno, toda ni ni ti liberalno ali socialistično, pač pa je slovensko z edinim namenom prenašati iz roda v rod in med svoje ude in podpornike slovensko misel in pridobitve ter ostaline slo venske jezikovne in duhovne kulture. Naravno pa je, da se čuti v društvu močan katoliški vpliv in se ga bo tudi ver j etno čutilo, kajti večina članov so katoliki in sicer boljši ali slabši, kakor smo pač ljudje po značaju. H e sme pa društvo nikoli postati klerikalno, ker potem ne bi bilo več iabljivo za ostale Slovence, ki so liberalnih in svobodomiselnih nazorov, kajti potem ne bi bilo več narod no društvo ampak versko društvo, kar pa ni namen sedanjega odbora. Društvo je odprto vsakemu, ne glede na vero in politično mišljenje, le da to svoje mišljenjene diktira drugim ali se skuša polastiti društvonoga krmila> Zatorej smatramo, da ni zaželjena v društvu niti skrajna levicain ne skrajna desnica, kajti vsi vemo, da te ne poznajo demokratičnih metod,ampak so njih principi dogmatični i n samoljubni in le v interesu ozke skupine ljudi. Naše društvo pa je odprto za vse Slovence, ki se čutijo prodvsen Slovence in mislijo v tem smislu tudi društvu pomagati in v njem delati, zato pa vabimo, da postanejo člani vse tiste,ki so voljni svoja politična načela pustiti pred vrati društva in delati samo na narodnostni in društveni pod lagi kot ljudje- in bratje, kot Slovenci, ne pa kot pripad niki te in take skupine ali nazora. Lahko odkritä in ponosno povemo to, da nam ne diktira nobena centrala ne iz Ljubljane in niti iz Argentine, ampak sino samostojni popolnoma v odločanju in ravnanju. Ni pa dvoma v tem, da mi smo begunci in se to odraža v našem delu in nazorih i n simpatijah za vse sorojake, ki jih je zadela ista usoda*
Prepričan sem, da je dobro in pošteno, če se pogovorimo odkrito o teh zadevah in ne slepomišimo kot so nekateri prejšnji odbori, ki pravzaprav niso niti vedeli kaj hočejo in so se spraševali, ali nam je Slovenski dom potreben, celo če nam je potrebno kupiti slovensko slovnica Upamo, da je tega konec in da bodo te vesti veseli vsi oni, ki jim je mar slovenstvo, ne pa klubaštvo.
Ali ima smisel ves ta trud?
Rekel vam bom takoj, da ima, čeprav bodo nekateri imeli drugo mnenje. Svet se vedno gradi in preoblikuje po idealistih vseh vrst, materialisti pa njih trud uživajoin uničujejo, ali pa kvečjemu vztrajajo pri njem, nikoli pa ne gredo naprej. Kajti marsikdo bo rekel, če se trudite ali ne, zadeva bo šla naprej. Dalje stran 9»)
To ni res, kajti dobro vemo, da včasih je imel en človek velik vpliv na cel narod in celo zgodovino narodov, skupina predanih ljudi pa lahko dela čudeže. Mi vsekakor^da ne mislimo delati zgodovinskih čudežev, vendar v našem malem smislu in okolju marsikaj spremenimo in vplivamo s svojim dobrim vzgledom in trudrom. Vemo dobro, da nas lah ko pogrešajo i Avstralija i Slovenija, toda ob tem biVas spomnil na čebelji panj, kjer ima vsaka čebela svojo vlo go. Najprej si pa sami misliteIPrepričan sem, da nam moralna ,dolžnost in narodna vest narekujeta, da se trudimo tudi če vemo, da bo uspeh majhen in ničev. Zavedati ^ se moramo svojega narodnega poslanstva in tisti, ki se ču -timo kristjane tudi svojih krščanskih načel in na nji h vztrajati, kajti s svojim še tako majhnim prispevkom lah ko nnogo koristimo narodu iz katerega izhajamo in narodu med katerim živimo, da se bosta bolje spoznala in sposto vala med seboj, kajti, lahko Avstralija zve, da nekjepod evropskimi Alpami dela in živi majhen narod z veliko tra dicijo in močno kulturo, ki hoče priznanja pod soncem. A domovini pa lahko povemo, da Avstralija ni samo " dežela ovc in kengurjev, pač pa tudi dežela gostoljubnih in pri jaznih ljudi, dežela svobode in prihodnosti z močnim gospodarskim in kulturnim poletom.
Vemo, da grešimo, da smo včasih malo malenkostni,da nam manjka izkušenj in znanja, toda imamo dobro voljo in ta je najbolja stvar in prav zato vas vabimo, - iz vseh gornjih in prej navedenih razlogov -, da se vpišete kot član v Slovensko društvo v Melbournu.	Pribac

SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE VAS VLJUDNO VABI
RAZSTAVO
NA
slikarskih in kiparskih del mladih slovenskih umetnikov v
Victoriji.
RAZSTAVLJAJO ;
Stane Tušek Vinko Molan Bogomir Jesenko Nina Benkova.
Razstava bo v dneh; nedelja 16. avgusta ter v soboto in nedeljo 22 - 23. septem v mali dvorani poleg velike v St. Brigitte's H. na Nicholson St., v North Fitz-royu (Tramvaj 96? stop l5.).
tfeetaiško.vodstvo je prevzel slovenski akademski slikar F.
Benko.
Vabljeni!
Ta prijetni dogodek in verjetno prva slikarska razstava (skupinska) te vrste med Slovenci in SLIKARSKA njihovem življenju v Avstraliji ho za gledalce RAZSTAVA! zelo zanimiva, kajti razstavljeni bodo predvsem slovenski motivi. Kdorkoli si torej želi okrasiti dom ali stanovanje s podobami iz domačih krajev, naj pride in si slike ogleda; so namreč n a-prodaj po primerni ceni. Gotovo pa da bodo slike zanimive v vsem tudi za tiste, ki ne mislijo kupiti. Torej pridite vsi in podprite ta edinstveni dogodek Slovencev v Avstraliji.
@@@
MELBOURNE VAS VLJUDNO VABI NA
MINUT ZABAVE s
čarovnijami	V soboto 22. sept
iluzijami	ob 7-30. uri zv.
telepatijo
transformacijami pevskimi točkami glasbenimi točkami šalami in vici!
Po zabavnem sporedu bo ob domačih zvokih
VESELI PLES
Prireditev je namenjena za social, pomoči
Ker je večer namenjen predvsem čarovniškim spretnostim gospoda Angela Parme, bo on tudi glavna nastopajoča oseba, zato ne pozabite pripeljati svojih otrok, ki bodo . iaeli vstop po zelo znižani ceni. Poleg gospoda Parme nastopajo; gospa Rozi Matko - v Melbournu že priznana in poznana slovenska pevka, kvintet Bled, Ribniški Urban, brat in sestra Miloševič ter drugi.
Spored traja poldrug© uro, potem pa bo ples za stara in mlado. Postreženi boste(boste "bolje kot zadnjičJ) z domačimi pijačajami in osvežilnimi pijačami. Vstopnina je 10 šilingov, vključno s plesom. Poleg tega Vas opozarjamo, da si isti večer ogledate lahko v mali dvoranici, poleg velike, slikarsko razstavo mladih slovenskih slikarjev. Vstop na razstavo je prost.	Vabljeni!
SLOVENSKO DRUŠTVO 10 0
St, Brigitte Hall Nicholson Street North Fitzroy
NIČ NOVEGA - NEKAJ NOVEGA - VSE NOVO (Srečko Košir)
Nekako pred osmimi leti so si Slovenci živeči v Melbournu in bližnji okolici omislili in ustanovili svojo organizacijo, katero smo poznäi vse doslej pod imenom SKM - Slovenski klub Melbourne.
Namen Kluba je bil takrat, kakor je še vedno danes -ohraniti Slovencem materinščino in običaje naših dedov;or ganizirati izlete, domače zabave in kulturne večere ter po želji za neznatni letni prispevek uvršča rojake ned svoje člane. Poleg tega, da je Klub organiziral povprečno osem zabav na leto in skoraj isto število izletov, smo se Slovenci letno predstavljali avstralski javnosti na Melbourne Royal Show. Kmalu po ustanovitvi je SKM začel izdajati mesečno glasilo Vesfcnik, sprva bolj v skromni obliki, toda od leta do leta je vztrajno rasel in se vsebiH sko izboljševal. Leta i960 pa je Klub organiziral Slovensko šolo za naše male, ki uspešno in redno deluje vse do danes. Skozi vrsto let je Klub največ preko odbornika za socialno skrbstvo nudil mnogim rojakom moralno in materialno pomoč v nesreči o
Ta površno navedena dejstva nimajo namenaplesti lavor jev venec peščici nesebičnih Slovencev, ki so sgozi vr sto let na skupščinah prosili za razrešnice in zopet spre jemali nove dolžnosti - imajo pa namen opozoriti vsakega Slovenca na ideale, ki so prevevali rojake ob ustanovitvi SKM. Odziv na takratne klubske prireditve je bil tako šte vilen, da je upravni odbor upravičeno napravil veliki načrt iz katerega naj bi zrasel mogočen SLOVENSKI DEM, ki bi predstavljal kulturno in gospodarsko središče Sloyen -cev v Victoriji. Pozneje in sicer 22. novembra 1957 (vsekakor prepozno, kajti prvotno navdušenje rojkov je precej popustilo) je Upravni odbor SKM otvoril nabiralno akcijo. Odziv je bil velikodušen in vzpodbujajoč, na žalost n i bil splošen, kajti vsi darovalci so dosegli približno komaj 25% takratnega števila slovenskega prebivalstva v Vic Rezultat akcije je ob njenem zaključku dve leti pozneje predstavljal tri tisoč funtov v gotovini (od teh je bilo 1^00 funtov klubskega denarja, I.6OO funtov darov akcije) kateri so bili uporafeljeni za delno plačilo hiše na 371 a Park Street, Princes Hill. Vrednost hiše je bila čoločena takrat 10 tisoč 300 funtov in je danes dò polovice izplačana, cena zaradi njenega položaja in velike parcels pa raste iz leta v leto.	(Dalje stran 12.)
Stavba sicer ne odgovarja namenom in potrebam SKM^(Slovan skega društva Melbourne) , predstavlja pa dobro vložen NAR DAROVALCEV, kateri bo že lahko v bližnji bodočnosti služil kot začetni kapital pri uresničitvi dostojnega slovenskega kulturnega središča, ki naj bi bil namenjen VSEM in prav VSEM SLOVENCEM živečim v Avstraliji.
Na letošnji skupščini je bilo sklenjeno, aa se spreme ni naziv Slovenskega kluba Melbourne (SKM) v Slovensko dru
štvo Melbourne (SDM).	^
S-orememba je bila potrebna predvsem radi vedno večjega sodelovanja SKM pri "Moomba;' in Royal Show, kjer so se Slovenci pod okriljem SKM predstavljali široki javnosti.iz poročil tukajšnjih dnevnikov smo že večkrat slisali, da so se nekateri klubi novoavstralcev bavili s hazardnimi igrami in drugimi nečednimi posli. Znano pa nam je tudi, kaKo rade se tukaj posplošujejo pregrehe posameznih novoavstral cev in vsled tega je bila zgoraj navedena sprememba pravil na in utemeljena in upamo, da se bodo nasi clam in prijatelji kaj kmalu privadili na klubovo "prekrstitev".
IZ PISARNE SDM...
Taj ništvo
Na zadnjem veselem večeru je neka oseba kupila, plačalapreveč, pol para kranjske klobase._Ni pa "PREVARA" počakala na izplačilo drobiža. Oseba, ki je bila nevedoma oškodovana, naj se oglasi na Upravo društva in bo dobila preostalo vsoto izplačano. Polovica klobase stane 3/-, ne .... I
Upravni odbor Slovenskega društva Melbourne je POMEMBEN sklical izredno sejo Upravnega in Nadzornega od DOGODEK.' bora SDM ter Zaupnikov Slovenskega doma. Za na dnevni fced si je postavil točko: . KLPO-PRODÜJA SLOVENSKEGA DOMA. Namreč, Upravni odbor je prišel do ugo -tovitve, da dosedanji Dom ne nudi nobenih možnosti^delova-niu našega društva in je prišel čas, ko lahko mislimo na prodajo sedanjega Doma in kupimo dvorano. Upravni) odbor z veliko upanja prosi svoje članstvo in zainteresirano slovenstvo za moralno in materialno pomoči Kaj pa bo sestanek in pomenek obeh odborov in Zaupnikov sklenil za sedaj sene
moremo poročati.
Prosimo obiskovalce naših zabav, da naj prihaja Z.IBAVE jo prej na zabavo, ker nam uprava dvorane zapra vhod po pol deveti uri in ni naša krivda, ce je kdo vrnjen nazaj. Hvala lepa za sodelovanje!
APEL ZA VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD
Slovenci radi mnogo govorimo o sebi in tudi radi pokažemo tujim velikim narodom, kaj smo in od kje smo. Mnogi predstavniki raznih organizacij so že izrekli . laskave pohvale o nas in priznali, da smo na zelo visoki kulturni stopnji.
Taka priznanja so nedvomno prijetna melodija za sleherno slovensko uho, vendar ne smemo si dovoliti, da bi nas omamila v brezdelje radi lavorik, ki smo jih želi do včeraj. Prav ta priznanja nas morajo vzpodbujati k še tršemu delu in novim žrtvam.
Mnogokrat se je slišalo iz vrst rojakov, da smo ubogi in da nas je malo, to je res; toda poglejmo jasneje ciko li in videli bomo, da so nekatere narodnostne skupinepo številu komaj močnejše od naše in vendar imajo svojo dvorano in svoj TISKAN časopieU Mi Slovenci ne smemo zaostajati za njimi! Mi zelo zelo potrebujemo svojo dvorano In svoj TISKAN časopis, kajti preteklost je pokazala, da je med nami mnogo muzikalnih pevskih in igralskih .talentov, katerim moramo nuditi dostojno dvorano z neomejeno uporabo. Da nam bo mogoče sproti obveščati rojake o naših kulturnih in zabavnih prireditvah, je nujno potrebno, da si uredimo naš VESTNIK tako, da bo popolnoma odgovarjd. svojim namenom in sicer poleg društvenih obvestil, mednarodnih političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih novic bi vseboval še druge zanimivosti. Društveni oglasi pa bi nadomestili običajna vabila za naše prireditve. Poleg tega, da bi se razpošiljal naročnikom v Victoriji in izven, se^bi prodajal lahko po časopisnih kioskih, to pa bi omogočilo, da pride Vestnik v roke vsem tistim rojakom, kine bi želeli postati stalni naročniki.
Le tako bi VESTNIK lahko nudil Slovencem poučno in zabavno čtivo in nas združeval in vzgajal v lojalne državljane in ohranjal nam- SVETI MATERIN JEZIKI
DARUJ V CESTNIKOV SKLAD (Odreži in pslji na naslov, glej ovitek)
IME IN PRIIMEK ........ .. . . ....... PRILAGAM £ s d
za VESTNIKOV tisk. sklad* PRILAGAM eno funto za naročnino^
MOJ NASLOV JE s . ................ ... .....
Društvena knjižni-
lCNTT?NTrA ca bo kmalu posta-11NJ1ZNICA la stvarnost9 kgg._
ti kmalu dobimo za KULTURNE'VEStt njo prvih 72 slovenskih knjig
Tudi sklad za knjižnico se iz	MED NAMI
časa v čas veča. Slovenski
fantje so podarili sedem funtov, kolikor je bil izkupiček SnegA ^a Finžgarjevi spominski slovesnosti bolje. nabrano £	Upamo, dabo v prihodnje le
KOMEMORACIJA	^SÄSSÄS^S?
ro obiskana po maši v St. Francis Church v m -,	. .	Lepo m občuteno so zapeli pevci od
Triglava nekaj žalostink, Kapušin je opisal pokSlhiko?o
SIìJ^pÌìw^ M?tkSVanje 3 «evo pri .i etno zapela
r e bi lP tnta brala °Jlom1ke 12 nJeg^ih del. Spo rea je bil resen. To pravim zato, ker sem včasih slišal"
da nasi ljudje ne marajo resnih stvari. Venda? je nUh za mmneìesno,rS PolfazalG\da ^ radi tudi JeŽLS. Bfli
ÄÄf ^ zat°; *«">*da ^ Tako doleo
Szs™f ^^Š^-avoJo-^iSSitS; (Saj je čas" RAZSTAVA po tolikih debatah! - ured.) in se bo godila:
-	ter 23« septembra. Opozariamo Vas
le, ua je ne zamudite videti, ker bodo razstavljena dPln
Ktt?^!1 slovenskih pokrajin. ÄSTsÄ
VEqFTT VF^R ^pet je Veseli večer za nami, čeprav bi VESELI VEČER ga mirne duše lahko imenovali kAlturni v ed , ?er' sa3 spored je bil bolj resen kot sme -sen. Predvsem je na tem veselem večeru treba omeSti tri
q nf !,lep,naltop pevcev Siglava, ki zopet sSd^uiejo s Slovenskim društvom in so prav lepo napredovali v voiem petju (Posebno priznanje Vladimirju Trampužu; sa£ je pS sen? da je delavec, v petju samouk in vendar je znal zdrS ziti skupino discipliniranih fantov in mož, ki jih veseli petje in tako imamo po njih zaslugi pravi moški in zdal tudi mešam pevski zbor med SloveSci v Melbournu)• pozabiti tudi ne smemo lepega petja Matkove, ki ji je'Slovensko društvo priznalo prvo mesto pri kulturnem delu v M-bournu m ji poklonilo v spomin prijeten pokalčlk? na tem
veselem večeru se je posebno izkazal tudi kvintet Bled, posebno njegov duet z gitarama ter dvanajstletna Milenka Milosevic z bratcem, ki je prav lepo zapela sodobno slovensko popevko Prišla bo pomlad.
r.v, T otJATr Tudi letos bomo Slovenci sodelovali na Ro-^ bH0W yal Show-u in smo prepričani, da bo to sodelovanje bolj uspešno kot druga leta, kaj , "ti pomoč in ureditev slovenskega dela ■ Ban je obljubil slovenski akademski slikar in , svotovnoznani restavrator umetniških del gospod France Benko.
Ob tej priliki Vas lepo prosimo, da pošljete na upravo društva kakršnekoli predmete z narodnimi motivi.ve zemne, noše, čipke, rezbarska dela, slikarska dela, red ke tiskovine, porcelan, steklenino, obuvalo in podobno.
Društvo prevzema dolžnost in odgovornost, da Vam po razstavi predmete vrne.	Pribac
IZ ZABAVNEGA ŽIVLJENJA.. ..
Nač. prireditev, Žužek, por.
^«m Naslednja za bava našega društva bo 8. sept. v ZABAVE Prahran Town HalKglej oglas na notranji pjhzl strani Vestnika, ki velja kot vabilol. Prosimo vse rojake, da na zabave v Prahran pridejo dostojno ^oblečeni , ni mišljeno bahato, lahko skromno, vendar vv mejah dostojnosti. Ker nam uprava dvorane prepove vhod v dvorano okrog pol desete, naprošamo rojake, da - nridejo
po mogočnosti prej, kajti ne bo naša krivda, še jih vratar vrne.
Tr7T1?rirr Prosimo v bodoče vse, ki potujejo na naše pikni-1ZLETI ke z avtobusom, da to par dni prej sooroče telefonano (38-1679), pismeno (na Upravo društva)in ustmeno kateremukoli odborniku ali najbolje v pisarni SDM oziroma načelniku prireditev osebno.
.Lepo se zahvaljujem kvintetu Bled, ki je igral na pikniku v SiIvanu in vsem drugim, ki so pomagali pri orga nizaciji izleta. Priporočam se vnaprej i
nrtrrrm„ « « 200 oktobra je elitni ples našega društva v REZERVACIJA Los Coubanos Hall, Smith St. Fitzroy. Bo na soboto. Rezervacije sprejemamo že sedaj za posameznike in skupine. Rezervirajte i Običajnavstopnina 10/-, ples in postrežba - odlična- do dveh zjutraj J
VESTNIK je enomesečnik. Izdaja ga SDM. Urejuje J. ICapušin. ____„____D opi,s e _p_o s i 1 j aite jna JJjor avo _Društva.____
"i5
—	V tvojih letih nisem imel pol tolikp denarja v žepu, kot ga imaš ti«
—	Kaj to mene briga, s svojim očetom se pomeni!
— Sem mislila da je bi?"mlekar, p pa sem mu iz kopalnice zalcEicala, naj ga kar pred vrata postavi»
Z A
S 'M E H
In jaz, bedak, sem ti verjel, ko si me devet mesecev dan za
dnem- prepričevala? Peter, kmalu bomo v troje.
KO
Se ne ve, da otrok;ne prinešajo štorklje.
— Kaj tijaisem rekla, da pazi, ker je fižol še nekoliko trd!
. ' RACHUT JE PA LE Pepe, ali imaš tudi ti odpet širo račun?
Ne, jaz imam odprt Fiat račun, *******************
ZA STALHOST MU GRE
—	Tone, bral sem ogal. da išče dekle spremljevaloa za nedeljske-islete. Se ji boš ponudil?
—	Se ne isplača» To je kot sezonska zaposlitev, jaz pa hočem biti stalno za~
poslen, '******************
IMENITEN ZAKON
-- V tem kratkem času, kar ima ta nemarnež mojo hčer za ženo-, mi je avto razbil in še 150,000 dinarjav si je izposodil pri menj,
—	Pa si dobil že kaj nazaj?
—	Sem, svojo hčer •••*
********************
liOso^Al. Ur sic J
Tedaj je zagledal nekaj, kar je precunilo njegovo zr,inozdravnigk) -roe. Konj ki je gonil vrtiljak.
Je sepal. »Uloga žival,» je kostno dejal gospod Kozamurnik. »
SorteraeJL^0da W darila
~~ ÜJUÜJ.U vrnil v sva— jem avtomobilu. Medtem ko jo strio rctiljakar spravil konja v hlev i« gospod Kozamurnik z debeli ^ l privezal avtomobil k vrtiljaku? Pognal ga je in sli so. Vrtiliak se je sukal» bliskovito naglo. Liudjo so od navdušenja kar ^iskali.
Konja so takoj izuresii gospod Kozamurnik mu je obvezal bolno nogo. Žival potrebuje miru in ne sme veo opravljati dela. »
Se	^^Ijakar,
11 Vi fk°? tedaj' raoram Potra-
nìk	k0pi a!" GosP°d ^°2amur-
feio^gkS je Sl ferol. V eni uri je zaslužil več kot prej v treh dneh. »Sreča se mL je nasmehnila," je vriskal in me-taj. svojo cepxoo v zrak.
Prodajate? Kupujete? Hišo? Zemljišče? Obrnite se na poznano tvrdko EDEN REAL ESTATE 4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds Tel. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432	CONTINENTAL SMALL GOODS ^.okn žtojnik 213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656 Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke! HRENOVKE, KRAJNSKE KLOBASE IN SPECIALITETE: STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
želite vpoklicati v Avstralijo svojce in plačati prevoz? Obrnite se na potniški urad ODRA 6a Elizabeth St., Melbourne, C.I Tel. MF 6178 po urah JJ 2630 PRODAJA LADIJSKIH, LETALSKIH, ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA. Direktni letalski prevoz iz Jugoslavije v Avstralijo za, gotovino ali pogojno odplačilo, pojasnila za potovanje, potne dokumente, prenos denarja, itd.	Pri nas lahko v slovenščini obrazložite katero vrsto pričeske želite Phill Ann Beautij Salon 165 Sydney Rd., Coburg Tel. FM 2288 TRAJNO KODRANJE LAS Z NAJMODERNEJŠEMI SREDSTVI! Do nas Vas pripelje tramvaj št. 19, 20 in 21 Tram stop 34 STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI !
KROJAŠKI SALON A, Matulaj 64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL TEL. JW 3678 IZDELAVA VSE VRSTE OBLEK, PLAŠČEV PO NOVI MODI. POSEBNO SE PRIPOROČAMO ZA POROČNE OBLEKE. V ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV IN PERILA.	Za vsakovrstna tiskarska dela Tiskamo S. Spocopon (Rsg. DISTINCTION PRINTING) 171 Nicholson Street, East Brunswick — Tel. 38-61 10
UPRAVA DRUŠTVA: 371 a PARK STREET, PRINCES HILL, VIC. — TEL. 38-1679
Iz Royal Show-a
Ne zapusti nobeden ga v ti sili, molče orožje svoje vsak si vzame, strahljivca v celem ni imel števili; al komaj vrata so odprta, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje: Valjhun tam s celo jih močjo objame. Tud' on se je zanesel na njih spanje, prelesti mislil je ozidje grada in ponevedoma planiti nanje. Ko svojo moč najbolj vihar razklada, okrog vrat straža na jjomoč zavpije, in vstane šum, da, moz za možem pada. Ko se neurnik o povodnji vlije, iz hriba strmega v doline plane, z derečimi valovami ovije, kar se mu zoper stavi, se ne vgane in ne počije pred, da jez omaga: tak vrže se Valjhun na nekristjane. Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera čez vse draga. Ko zor zašije na mrličev trope, leže, k' ob ajde žetvi al pšenice po njivah tam leža snopovja kops. Leži kristjanov več od polovice, med njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastonj tam išče mlado lice njega, ki kriv moritve je velike. —
KRST PRI SAVICI
Dr. France Prešeren
Valjhun, sin Kaj timara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero, z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi; končano njijno je in marsiktero
življenje, kri, po Kranji, Korotani prelita, napolnila bi jezero. Gnijo po polju v bojih pokončani
trum srčni vojvodi in njih vojščaki, sam Črtomir se z majhnim tropom brani. Bojuje se najmlajši med junaki
za vero staršev, lepo bog'njo Živo, za črte, za bogove nad oblaki. On z njimi, ki še trd'jo vero krivo,
beži tj e v Bohinj, v Bistriško dolino, v trdnjavo, zidano na skalo sivo. še dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje, v nji gledaš Črtomirovo lastnino. Devetkrat večji množ'ca jih obsuje
in zveste straže krog in krog postavi, odvzame up jim vse pomoč tuje; visoke odre tamkaj si napravi, zidovje podkopuje, vrata seka; ne polasti se njih, ki so v trdnjavi, šest mesecev moči tla krvava reka, Slovenec že mori Slovenca, brata — kako strašna slepota je človeka! Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata. Dalj Črtomir jim reve ne zakriva, besede te tovaršem reče zbranim: „Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva. Le malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim; kdor hoče vas dočakat' temne zore, neproste dni živet', nočem enake, ne branim mu, al jutra čakat' more. S seboj povabim druge vas junake, vas, kterih rama se vkloniti noče; temna je noč in stresa grom oblake; sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tj e do goščave, to noč nam jo doseči je mogoče. Največ sveta otrokom sliši Slave, tj e bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave. Ak pa. naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!"