Tedenska priloga „Slovenca" z dne 20. decembra 1925, štev. 288.
Štev. 52.
Ilustrirani Slovenec
Iz boja naših očetov za zedinjeno in avtonomno avtonomno Slovenijo.
Ko je bila 1. 1867 sprejeta v dimajskem parlamentu centrdis^ena ustava, se je pojavil proti njej kmalu odpor pri vseh avstrijskih narodih, ki se je izražal pri Čehih v obliki veličastnih ljudskih taborov. Po njih vzorcu smo pričeh na pobudo štajerskih Slovencev s tomi narodnimi tabori tudi Slovenci, ki so se vršili od 1. 1868. do 1871. po vsej Sloveniji. Najveličastnejši med njimi je bil tabor v Vizmarjih pn Ljubljani, ki se je vršil na binkoštai ponedeljek, dne 17. majal. 1869. in ki se ga je udeležilo 30^40.000 zborovalcev iz Vse SlovW pr^sSoval^^ je pa dr. 31eiweis. S tabori so bile prvič pnt^njene v aktivno politično življenje najširše plasti slovenskega naroda, katerega najvišja zahteva je bila že tedaj zedinjena in avtonomna Slovenija. Ker pa Avstrija m hotela ustreči željam in potrebam svojih narodov, je 1. 1918. razpadla, zakaj osrednjo točko vse avstrijske notranje politike je tvorilo ves čas ustavno vora-
šanje. V spomin vizmarskega tabora so bile kovane tudi posebne svetinje, nje sliko objavimo pa ob drugi priliki.
Loncheur,
lovi francoski finančni minister. Kakor znano so ie porušili vsi zadnji francoski kabineti ravno zaradi finančnih težkoč.
Kardinal Gaspari,
papežev državni tajnik, ki ima v svojih rokah vodstvo du>l<wiiaciie sv. stolice.
Dr. Benjamin Superina,
minister za pošte in brzojave, eden izmed vodilnih Članov Radičeve stranke.
Marchese Lodovico Gavotti,
novi italijanski generalni konzul v Ljubljani.
Križem    Slovenije
Slovenski plavarji na Danavi pri obedu.
Plav lesnega trgovca A. Žmavca (X) na Donavi ob romunski meji.
Slovenski plavarji pri delu.
Zlaganje iz Slovenije prispelega plava pri Vel. Gradištu ob Donavi (na srbskem obrežju).
Vinko Lovrenéie, prvi slovenski župnik v KapU nad Mariborom,
sredi tamošnje Marijine družbe.
Projektirani planinski dom na Mirni gori (1048m) v Beli Krajini,
ki so ga začeli graditi letošnje poletje in bo prihodnje leto otvorjen, če dob-i tamo^ja podružnica SPD dovdj podpore. Te dni se razpošiljajo v to svrho posebne nabiralne pole, ki jih priporočamio.
Kotiček za ženske
žena predsednika Združenih držav ameriških Coolidgeja
kot častna predsednica zveze ameriških skautinj, na njeni desnici in levici dve drugi voditeljici
skauftinj.
Dodatek k današnji seriji: »Kako nastene naš list«: Karikaturist in urednik.
poznajo in ne morejo .poznati kompromisov. Ze v začetku osemdesetih let so se začela pojavljati vnovič zopet vedno večja nasprotstva in iz teh boji, ki so zahtevali okrepitev časopisja. Posledica tega jb bila, da je postal >Slovenec< dne 11. julija 1883. dnevnik, kar je ostal do danes, rasel je pa še od leta do leta po obsegu. Največje zasluge so si pridobili v jprvi dobi zanj kanonik KI un, profesor Marn, župnik Jerič, poslanec dr.-Žitnik in sedanji prost Kalan.
>Slovenec< stoji za naše skromne slovenske razmere nedvomno na višinit časnikarskih zahtev, zlasti pa je presenetil pred letom dni vso našo javnost s krasno prilogo
^Ilustrirani Slovenec"
kakršne ne more pokazati noben jugoslovanski list in ki lahko po svoji vsebini ter tehnični dovršenosti tekmuje z največjimi svetovnimi listi. Za njegovo ustanovitev so si pridobili največje zasluge ravnatelj Ceč, tedanji glavni urednik >Slovenca< Smodej in poslanec dr. Kulovec. Kako simpatično je sprejela vsa javnost našo ilustrirano prilogo, nam do-1 kazuje nešteto pismenih in ustnih priznanj. Ureo-ništvo upa, da bo tudi prihodnje leto zadovoljilo najširše kroge občinstva, kajti na vidiku je novo, še znatno tehnično izbol^anje lista, uredništvo ima pa pripravljene tudi velike množine velezanimi-vega gradiva, dočim smo začeli pred letom dni golih rok. Ker dobi z novim letom >Ilustrirani Slovenec« novo priročnejšo obliko, da ustreŽemo onim tisočem, ki M shranjujejo, bodo lažje izvedljive^
tudi želje po še postremi vsebini. Upamo, da s tem privabimo še nove mnraice naročnikov, saj ni no-ben^a dvoma, da je postal naš list že v tem prvem letu svojega izhajanja mogočen faktor v naši javnosti in ponos slovenskega Časnikarstva.