\
Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
| u y*KAJ VTtC KOT
Lisf slovenskih delaveevv Ameriki.
Telephone: CHelaea 3-1242
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA
SVOJ DOM (I

Čitajte, kar Vu zanima Ti
giiwli ft* M SmwmI CUm Matter September 25th. 194« »t the Post Office m$ New lorii- N. V, and« Aet of CoasreM of March 3rd. 187».
No. 1 56 — Stev. I 56
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 11, 1941 — PONEDELJEK, 11 . AVGUSTA, 1941
Volumft XLIX. — Letnik XLIX.
UPORI V JUGOSLAVIJI SE SIRIJO
Iz zelo verjetnih tujih virov prihajajo v Istanbul in Ankaro poročila, ki pravijo, da so upori v Srbiji in Crnigori dosegli že tak uspeh, da jfih je mogoče smatrati za pravo vojno proti tlačiteljem. Srbski četniki so v mnogih krajih osrednje Srbije in Macedonije popolrii gdspodar ji.
Upori so se razširili po Bosni, Hecegovini in celo po Dalmaciji. Mnogo Dalmatincev se je pridružilo četni kom ter napadajo Italjane, kjerkoli zadenejo
r« ni«.
Četniki so dobro preskrbljeni z orožjem in atreljivoin. I-majo puške jugoslovanske armade, strojnice, tudi nekaj lahkih topov in mnogo ročnih granat. Ko je izgledalo, da se bo morala jugoslovanska armada podati sovražniku in je vlada pobegnila, so vojaki pobrali orožje in ga odnesli v bosanske, hercegoviroke in črnogorske gore, ter ga poskrili. Posamezne skupine *o se zbirale in pričele vsta3ko vojno proti Nemcem in Lahom.
V nočeh 15., 16. in 17. aprila je na tisoče vojakov in civilistov k svojimi družinamo za-
v Jugoslavijo poldrugo divizijo vojakov, toda četniki jih stalno napadajo. Brzojavne in telefonske zveze v južni Srbiji in On i ko ri so četniki *koro popolnoma pretrgali; ravno tako so požgali na tisoče akrov žitnega polja.
Četniki so se pojavili tudi v Hrvatski, kjer so hrvatski usta-ši izdali jugoslovansko armado in stopili na stran Nemcev, da vzpostavijo red v deželi. Po zadnjih poročilih je $>ilo v Zagrebu vstreljenih 9& četnikov.
Za Srfbijo je bila izdana posebna odredba, po kateri morajo delati vsi v starosti od 17 do 45 let. Nemci so srbskim
"To je tudi naša vojna!". . .
pravi William Green
Predsednik Ameriške delavske federacije odobrava pomoč sovjetom, je pa odločno proti kalkšni tesnejši zvezi s Sovjetsko Rusijo.
Na letni konvenciji, unije karpenterjev je govoril v Chicago William Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Dejal je, da sedanja vojna ni več tujezemska vojna ter je polival unijske delavce, naj se strnejo
lija.
pustilo svoje.domove v južni	i -
Srbiji, Črnigori, Bosni in Her kmetom obljubili dobre , place, <wgovini,	-o Mtej-o- ako ho*e*° ^ oelat. v->emci-
vožje in se skrili po gorah. Po toda nikdo ni hotel ltl-nekaterih vaseh so se možje	#	... •
poslovili od svojih žena, fan- Upori V Albaniji t je od svojih izvolj^nk ter so' Ruski informacijski urad našli v gore k četnikom. Celo v znanja, da so se Albanci pri-
v tuje vCjne, je izjavil Green: — Sedanje ogrožanje našega miru in zadovoljstva je več nego razlika med posamezniki, med vladarji ali narodi. To je borba proti zasužnjenju naro-v mogočno fronto i dov ter proti uničenju našega proti sovražnikom našega na-j demokratičnega načina življe-roda.
Za prihodnje mesece je napovedal svojevrstno krizo, ko bodo morjli ameriški delavci marsikaj odločiti, kar b« imelo dalekosežen vpliv na naše življenje. Toda delavstvo zre v bodočnost neustrašeno in ->d-ločno.
Glede Rusije je rekel, da ji Združene d**žave morajo pomagati kot "sovražnici nacij-ske Nemčije", v isti sapi je pa destavil: — Nobenega dvo-
Nadaljne stavke v vojni industriji
Ladjedelnica v Kearney še vedno počiva. — Resen delavski spor v mornariški ladjedelnici v Philadelphiji. — Stavka pri Curtiss-Wright v Caldwell.
času, ko »ta pobegnila vlada in generalni štab in se z aero-plani odpeljala rz Nikšiča, so se četniki že pripravljali na usta-ško vojno proti vpadnikom. Nikdo ni niti mislil na kako predajo.
Kot pravijo poročila, ki prihajajo v Ankaro, so četniki pričeli Prav6 vojno s sovražnikom, zlasti v južni (Srbiji in
čeli upirati Italjanom.* Iraške vojake, ki so bili iz Gnške poslani v Albanijo, so Afoanci
* „ .. .	,	__;i vih vrstah onth, ki so pnprav-
potolkli in se polastili njihovih<	. J , - i-
4	linm Ki*oniTi	H <vr nlrt i n nu_
skifi diktatorjev polastiti se kontrole nad vteemi demokratičnimi deželami sveta. Če *o naše svoboščine ogrožene — pa naj jim preti nevarnost z onkraj oceana ali iz okrilja naših meja — bodo ameriški strokovno-unijski delavci v pr-
Ogromna Federal Shipbuilding & Drydoek ladjedelnica, v kateri je prejšnji teden za-stavkalo 17 ti*oč delavcev, spadajočih k CIO, še vedno po-čiva. Z raznih strani «e slišli, da bo vlada prevzela obrato-t vTanje, če se dalvci ne 'bodo kmalu pobotali z vodstvom.
V državi New Jersey počiva tudi tovarna Curtiss Wright korjjoraoije v Caldwell, N. J. V nji izdelujejo propelerje za letala.
Resen delavski spor se je pojavil v mornariški ladjedelni ci v Philadelphiji, kjer je pre
Pred tem je izvršilni odbor Ameriške delavske federacije, ki mu načeluje William (Jreen, pozval administracijo, naj, kolikor je v njeni moči, pomaga nehalo delati 348 tesarjev in
Sovjetski Rusiji v njenem boju proti nacijskemu vojnemu stroju. To se mora zgoditi, četudi je treba smatrati komunistični režim za sovražnika demokracije.
Izvršilni svet je obsojal tiste ma ni veet da je cilj tujezem- i navdušence, ki j* podajajo
topov in strojnic.
Velika jeklarna v Maryland
Ijeni braniti našo deželo in naše ameriške ustanove pred la-.padom.
Z ozirom na nekdanje naspro tovanje Ameriške delavske fe-
-Macedoniji. Pa tudi v Bački in I Bethlehem Steel Company
Z dovoljenjem urada pro-j deragi3e Proti	Ameriki
dukcijske uprave bo zgradila | "
roko Sovjetski Rusiji kot prijateljici in zaveznici demokm-cije. Komunisti v tej deželi že 'zdaj skušajo spraviti Ameriko v zvezo s Sovjetsko Rusijo. Jvaj takega se pod nobenim pogojem ne sme zgoditi. Nauki komunizma so "baš tako brez-načelni koit so nauki nacizma. Sovjetska Rusija ni voljna zaveznica. demokratični sil v tej vojni. Vojna ji je bila vsiljena. Sedanje prijateljstvo, ki ga kaže Angliji in Ameriki, je posledica oibupa in hinavščine.
Banatu se bore četniki proti Madžarom v Cetinju v Črnigori, Antivarju in Podgorici četniki naravnost oblegajo laške garnizije.
* Zadnje dni so Nemci poslali
Sparrows Point, Maryland, moderno jeklarno, ki bo veljala 23 milijonov dolarjev.
V jeklarni bodo izdelovali skoro izključno le oklopne plošče za bojne ladje.
Z vzhodne fronte
KAKO DALEČ MISLIJO ITI NEMCI
Po poročilih, ki so prišla v Bern v »Švici, je nemško vrhovno poveljstvo popolnoma prenaredilo svoj vojni načrt 15. julija, ko je postalo jasno, da »e je bliskovita vojna izjalovila. Nemci so po svojih prvotnih načrtih nameravali zavzeti Ukrajino, zasesti Leningrad v treh tednih, nato pa Moskvo ter dospeti koncem avgusta do Astrah a na ob Kas-pLšketn jezeru, 1700 milj od Berlina.
Po sedanjem načrtu hočejo Nemci zavzeti Leningrad in Moskvo, naito pa iprodrerti do konca septembra do Kavkaza. Ako do tedaj ruske armade še ne bodo uničene — na kar računa nemško vojaško poveljstvo — tedaj jo bodo pognali do Urala, nakar se bo nemška armada vstavila in se bo \pripravila na obrambo.
Po tem načrtu bo nemška o/brambna črta tekla od Lado-škega jezera do Volge vzhodno od Leningrada in Moskve, na to pa dalje ob zapadnem Ibre-gu Volge do Astra liana. Nemci pri tem računajo na to da jim ."bodo Madžari in Rumunci pomagali držati to črto.
Nadaljnji nemški načrti so naslednji:
V oktobru bo Nemčija "prosila" Turčijo za prehod nem ških armad, da vdarijo na an gleško armado na Bližnjem iz toku.
Japonska 'bo vdarila na Rusijo pri Bajkalskem jezeru v Sibiriji, ako »e bodo Združene države-dejansko vdelezile vojne na strani Rusije.
Tekom zime, bo nemška, zračna sila uničevala ruske indu strije med Moskvo in Uralom.
Nemško armadno poveljstvo je že preskrbelo 5,000,000 ko žuhov za vojake. Dva meseca pred početkom vojne z Rusijo je nemška armada dolbila 2 miljona kožuhov v Afganistanu, Turčiji in Iranu. Ostale 3,000,0000 kožuhov pa bo Nemčija dobila na Švedskem in Norveškem.
A-ko bo nemška kampanja proti Rusiji uapešna, tedaj hočejo Nemci dospeti do kitaj skega Turkestana, kjer se bodo združili z japonsko arma-dd, nato pa bodo vctarili proti Indiji.
To so sedaj načrti nemške ga vrhovnega poveljstva, ka ko pa bodo izpeljani bo pokazala bodočnost. Na jhrže bodo vsi ti načrti splavali po vodi.
Včeraj je nas'topil osmi teden rusko-nemške vojne in Nemci bo vstavljeni skoro na vseh krdjih dolge fronte. Nemški generalni šta'b se zaman trudi, da bi s svojo bliskovito vojno uničil rusko armado še pred jesenjo, ko nastopi v Rusiji deževna doba in kmalu nato pride huda ruska zima.
Včeraj fronta ni bila mnogo premenjena, četudi so Nemci
REKORDNO ZAPOSLENJE
Iz poročila Narodnega indu-strialnega konferenčnega urada posnemamo, da ni bilo še nikdar v zgodovini Združenih držav zaposlenih v deželi toliko ljudi kot jih je bilo meseca junija.
Zaposlenih je bilo namreč
pričeli močne napade proti Sol-153 milijonov 120 tisoč oseb, in
izza junija pa dozdaj je to število go'tovo že precej naraslo.
cu ob Vitebsk-LeningTad ze-leznici in v bližini Umana v Ukrajini, sredi pota med Kijevom in Odeso. Vroči boji se nadaljujejo okoli Holma, Sino--lenska in Bjalaja Cerkova.
Zračni napad na * Kremelj .
Poročilo iz Berlina pravi, da so nemški aeroplani bombardirali Kremelj, ki je bil tudi zadet.
Nemško vrhovno poveljstvo zopet pravi, da potekajo boji po "načrtu" in da bo Odesa kmalu padla.
Drugi zračni' napad
Berlinska in varšavska radio poataja sta sinoči utihnili, najbrže zaradi zračnega napada angleških ali pa ruskih aeroplanov.
Angleški letalci so tudi bombardirali Tripolis, Bardijo, Bengazi, Demo in letališče <bli- binski industriji zaposlenih nad zn Aten in Korinta.	tri milijone delavcev,
njihovih pomočnikov. Poveljnik ladjedelnice je pc>vcri} zadevo mornariškemu depart mentu v Washingtonu.
Najpomembnejša stavka, kar jih je zdaj v teku, je seveda stavka v Kearney ladjedelnici. Družba ima za 493 milijonov dolarjev naročit - ' ......
Mornariški department je pe<tek opozoril delavce, da bo vlada posegla vmes, češ, da se mora delo v ladjedelnici na vsak način nadaljevati.
Stavka je izbruhnila v sredo opolnoči. CIO delavci sicer ne zahtevajo closed shopa, pač pa skušajo prisiliti upravo, naj bi ona skrbela, da bi CIO člani redno plačevali svoje unijske prispevke.
Do soboto zvečer ni bilo še nobenega znamenja o kakšnem skorajšnjem sporazumu.
Vsi štrajkarji, podvrženi vojaški službi, bodo nanovo klasificiram, to se pravi? da bodo poklicani v armado, dočim jih doslej ni v tem pogledu nihče nadlegoval, ker so bili za-j posleni pri mornariških pro-: jektih.
V	petek z večer je \ pozvala unija zvezno vlado, naj prevzame obratovanje, toda po zatrdilu linijskega podpredsednika Flvnna, na svorj poziv doslej še ni dobila odgovora.
V	Camden, N. J., je sklenila unija z upravo New York Shipbuilding Corporation enoletno pogodbo.
Tamkajšnja ladjedelnica itn&j
TOLSTOJ POŽIVLJA SLOVANE K EDINOSTI
Aleksej Tolstoj, vnuk slovitega ruskega pisatelja Leva Tolstega, je včeraj po radio pozival vse slovanske narode k edinstvu. Na radio postaji so se ob priliki Tolstojevega govora zbrali ruski, ukrajinski, poljski, čelioslovaški, beloruski, slovenski, hrvatski, srbski, bolgarski, inacedonski, črnogorski in rutenski zastopniki.
Tolstoj je v svojem govoru oživel panslovaneko idejo ter rekel, da se naj vsi Slovani združijo v boj proti fašističnim državam ter se naj po vojni združijo z materjo Rusijo.
"Hvaležni smo nemškemu narodu," je rekel Tolstoj, "za njegovo glasbo, filozofijo in pesništvo, toda nujno ga poživljamo, da se otrese Hitlerjevega fašizma, ako hoče rešiti sam sebe."
VOJAŠKE IZGUBE NA RUSKEM
Vojaški izvedenci v Vichyju sodijo, da so Nemci v vojni z Rusijo imeli izgub 1,500,000 mož, Rtui pa 2,000,000. V 50 dneh vojne so se bile bitke, ki so bile najbolj krvave v zgodovini.
Vsled nenavadne odpornosti na obeh straneh, pravijo nevtralni vojaški opazovalci, da je vsak dan ubitih in ranjenih 70,000 vojakov. Samo v bitki za Smolensk so Nemci izgiibili po 5000 vojakov na dan.
Izgube na ma*erijalu so naravnost fantastične. Francoski vojaški strokovnjaki jih cenijo naslednje:
Nemci: 7500 tankov, 5800 topov, 5000 aeroplanov.
Rusi: 9000 tankov, 7250 topov, 7300 aeroplanov.
1800 aeroplanov. Koliko jih zgradijo Rusi, je tajnost, toda "■otovo več kot Nemci.
Nesreče v tovarnah
National Committee for the )Conservation of Manpower in jDefense Industries poroča, da se je vsled povečane produkcije povečalo tudi število nesreč v ameriških tovarnah in sicer za dvajset odstotkov.
Največ nesreč se zgodi v to-
Defense Savins Bond je mo-g9pe registrirati na ime otrok, kakor tudi odraščenih. Kupite Defense Bonds in Stamps!
ivamaih, ki so bile dolgo časa zaprte in so začele šele nedav-. no spet obratovati.
STRAŠNE RAZMERE V KAZNILNICAH
V tem pogledu je najbolj na glasu država Louisiana, kjer je bilo v teku trinajstih letih bičanih nad deset tisoč kaznencev. — Senzacijonalno poročilo časnikaja Krdbsa.
Iz Baton Rouge, La.,
Od meseca maja do junija je dobilo "delo 1 milijon 359 tisoč oseb. Letošnjega junija je bilo zaposlenih 6 milijonov 193 tisoč oseb več kakor junija lanskega leta.
V primeri z letom 1929 je ?a-poslenje naravo za pet milijonov. Število nezaposlenih je padlo na 2 milijona 536 tisoč, dočim je bilo še meseca maja 3 milijone 848 tisoč oseb brez dela in zaslužka.
Celo v poljedelstvu je opaziti v številu zaposlenih precejšnjo pora«t. Konferenčni urad poroča, da je na farmah zaposlenih pol milijona več delavcev.
Od maja do junija «e je število tovarniških dela^ecev povečalo za dvestotisoč, dočim je stavbinska industrija zaposlila 333 tisoč več oseb.
Prvič izza leta 1930 je v stav-
skoro istotoliko naročil kakor ladjedelnica v Kearney. Uprava je deloma ugodila zahtevi CIO unije po višjih plačah in jim dala še nekaj drugih pri-boljškov.
Konec stavke pri artilerijskem projektu
Iz mesta Sandusky, Ohio, poročajo, da so se vrnili po šest dni trajajoči stavki na delo tesarji, zaposleni pri Plum Brook artilerijskem projektu, čigar stroški so preračunani na 40 milijonov dolarjev.
Tesarji, ki so člani Ameriške delavske federacije, so zahtevali 25 centov več na uro. Kompanija se je spočetka trdovratno protivila tej zahtevi, naposled jo je vseeno izpolnila. V prihodnje bo zaslužilo 675 tesarjev po $1.37 na uro. Vsled stavke tesarjev je bilo prizadetih več tisoč drugih delavcev.
poro
ca jo, da bodo po odredbi go-vernerja Sama Jonesa zavladale po louisianskih jetnišni-in kaznilnicah povsem drugačne razmere. Bičanje in druge stroge kazni bodo temeljito odpravljene. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da je bilo na-primer v zadnjih trinajstih letih bičanih nad deset tisoč kaznencev.
Naravnost nepopisne razmere so vladale v kaznilnicah tekom uradovanja governerja Huey P. Longa, pa tudi po njegovi smrti ni bilo dosti bolje.
Jonesovi odredbi je dala povod vrsta člankov, ki jih je napisal -za. neworleanski list — fTinies-Peavune — časnikar iBernard L. Krebs.
Krebs je natančno proučil zapisnike kaznilnice Angole, ki leži nekaj milj severno od Baton Rouge.
Od leta 1928 pa do prve polovice letosnjeg«' leta je foilo ustreljenih nad štirideset kaznencev, ki so jih zalotili na> begu; trideset jih je umrlo vsled sončarice; več sto kaznencev je foilo zaradi raznih pre-greškov bičanih; nekaterih so dobili po šestdeset udarcev.
Z' 'bičanjem je bila kaznovana lenolba, tatvina, medsebojni !»pori, predrznost, simuliranje bolezni, glasno govorjenje na kaznilniškem dvorišču itd.
Takoj po objavljanju Kreb-
sovih člankov je uvedel državni generalni pravdnik Bugene Stanley natančno preiskavo. Bičanje in pretepanje v kaznilnicah je označil za protipo-stavno.
Governer Jones je nato izjavil, da je bičanje odpravljeno. -— V prejšnjih-časih, — je dejal,.— so bili kaznenci izpostavljeni srednjeveškim mukam in grozovitostim. Zdaj so zavladale drugačne razmere. Tudi z kaznenci je t.reba> ravnati kakor z ljudmi.
Krefbs je izjavil, da je bil bič, ki so se ga posluževali pazniki, i-z dveh pet čevljev dolgih in tri inče širokih pasov. Po tretjem ali četrtem u-darcu je počila koža. Po 35. udarcu so morali nesrečno žrtev odpeljati v bolnišnico. Marsikateri kaznenec je dobil petdeset udarcev. Bičali niso samo moških, pač pa tudi ženske.
Neki 801etni kaznenec je dobil petnajst udarcev, ker je baje lena<ril pri pospravljanju sladkornega trsa.
Upati je, da ne bo to div-jaštvo samo začasno odpravljeno, pač pa enkrat zavselej.
Že ličanje je sramoten madež na raznih južnih državah, toda linčanj oblasti baje ne morejo preprečiti, dc?:"- '-di-ko preprečijo neznosne.-- vne-re v kaznil njsah.




^LAB IilODi"-FewTorl
Monday, August 11, 194.1
VST ANO VEJ UN L. 18W
"GI.AS NARODA"
(TOICB or ras P*OPL*>
--.-t-1
Oiraefl ud Published by BUrenlc. Publishing Company, (A Corporation). Frank Bakaei, President: J. Laptbi, 8ec. — Place cl baslneu of the •arpoMtton and addresses of above officer«: 216 WEST 18tb STRUT. NBW XOSK, H. T.
48th Year
"Gift* Naroda" la Uaoed every day except Saturday«. Sunday« and BolMaya. -Bubecrlptlon T early 90.—. Advertisement on Agreement.
En oelo leto velja llat aa Ameriko In Kanado I«.— : sa pol leta $8. — ; ■ft to trt leU »X-OQ. — Za New York m celo leto <7.— ; aa pol leta f3.B0.
Eft lnosematvo sa celo leto 97.—; sa pol leta |3J)0.
» ,
"Glas Naroda" lahaja vsaki dan lzvsemil sobot, nedelj In praanlkov.
"6LAI NARODA," tli WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X. Telephone: CHelsea I—124S
Grozeča inflacija cen
Gim dalje reč slišimo o in$a-J Ce o obrtniki in trgovci. na-ciji— ta besedr,. doni neugodno valifc o nam svojega blaga, mo-ali za Ameri kanca ima pixcei rajo tapeti v stalnem nateza-
HITLERJEV "KANONENFUTTER"
Usoda moškega prebivalstva v podjarmi jeni h deželah je bila do začetka nemške ofenzive proti Rusiji—suženjstvo. Zdaj je moškim določena nova vloga: v službi takoimeuova-nega "novega reda" jim je dovoljeno umreti na bojišču.
Spočetka je bilo rečeno, da je Hitlerjeva armada, v kateri služijo izključno le Nemci, neizčrpna. Zdi se pu, da so bili nemški generali nekoliko preveč radodarni in da so nekoli- -H*	H-o odors on ko preveč nemškega vojaštva žrtvovali na "žrtveuiiku domovine" ter na "polju slave". Sodeč po zadnjih razvojih, je začelo Hitlerju manjkati vojaštva. Zdaj je začela nemška propaganda pozivati vso Evropo na boj proti boljševizmu.
V Evropi je bilo nekaj držav, ki so si skušale z raznimi uslugami zajamčiti Hitlerjevo prijateljstvo. Hitler jih'je za i o javno pohvalil ter jim je kdove kaj obljubil, v resnici jim jt pa le dal občutiti svojo pest. Prebivalstvo teh držav tira zdaj pred ruske topove in tanke.
Za iprimer vzemimo Madžarsko, ki je nesramno izdala Jugoslavijo s tem, da jo dovolila nemškemu vojaštvu prost prevoz na madžarskih železnicah. Z izdajo Jugoslavije ni je pa Madžarska zapečatila tudi svojo las<uo usodo.
, Regent Hortny in njegovi generali so si obetali velike uspehe brez Vbakega prelivanja krvi, češ, Nemci bodo osvajali, mi bomo pa v zaledju gospodarili osvojenemu ozemlju. Delali so pa račun brez krčmarja.
Nekaj tednov pred izbruhom nemško-ruske vojne je po-klieal Hitler v Berlin madžarskega ministrskega predsednika Bardossvja ter mu kar naravnost povedal, da bo madžarski armadi dana prilika oddolžiti s $ krvjo za lalrnk plen, ki ga je bila Madžarska deležna pri razkosanju (-ehoslo vaaike.
Lisjaški Barodossy ni mo^el verjeti svojim ušesom ter se je v spremstvu madžarskega vojnega ministra Bartha odpeljal v Rim prositi Mnssolinija za posredovanje.
Mussolini J1^1]1^1	l^liiisr«
Vsled toga1, nastane pcmanjika-
ntu used povipraseWnjem in za-loiro v stalni spremembi stroškov in C€*n.
'Mr. IVndeison pravi: "Inflacija je grda bestda in ravno tako so njene pH l dteo. Olo-Vko zajeda v življenjski standard vsakega nrzdarja, vsnke-ose'bc s stalno plačo: Razred-
č-ujf\ vsako -hranilno..-vlogo in vjsako zavarovalno polico;. Ko se rn-zpasuje, ni aik.'.k toramar varen v svojih obvewh in nikaka. gospodinja ni vary a v brez printerfhe kovinske reser- svojih proračunih. Nikaka sku-ve, kar se je storilo v obupnem ^fpina ni na bb'išcm radi infla-prizadevanju, <h\- se puepre<<K popolno zaustavljen/je vi eh poslov ob poloniu vsega kreditnega sistema.
tZdmžue države pa se ninui-jo bati take vrste inflacije. Ono. proti kateronm vladni zastopniki »varijo, je inflacija cen.
tovarnarji gospodmskega bla-
Pi»ieo
Control Adminirtrator v federalno obrambnem programu odkrito povedal:
"'Ifimalti l>oino imeli več ku-povalne *i!le med ljudmi, ki bo do hoteli kupovati, kot bo blaga na razopalgo. .Viko se to godi v precejšnji mori, nikaka moč na svetu ne more preprečiti inflaoije."
Kar je odminLstrator Henderson imel v miF;lih- je to:
I Boras tek v zaposlenosti iu višje meede. ki jfh de'fcvci dobivajo v mnogih industrijah, deva jo mnogo več gotovega denarja v žepe konsiimentov. Kadarkoli se kai takega dogaja, nastgine povpraševanje za več baga in postrežbe, ker konsu-nionti injajo več denarja na razpolago. Ker pa potrebe obrambe prihajajo najprej na vn-to, umogo snovi, zlasti kovin, ni več. na razpolago v neonvjenih kolivina.}i za -tovarnarje, ki iz-
ne.iasen pomen.
Veeina4j«Hli ob tej based i
»ipcntiuja fantastične finančne ^kptastrofe, ki je paralizirula Nemčijo po prvi svetovni v o j-' ni, ko je nestalna vlada tiskala papirnat denar v valuti, ki je segala v milijone in biljone, s katerimi pa se je moglo le kupovati nekoliko tobaka. Nem-Iski gospodarski pslom je-bil pjovzročen od inflacije valute, ki je bila povzročena od brezmejnega izdajanja novčanic
cije, vsaj z<» sta'no nc."
Lahka inflacija pa je že začela. Odkar je vojna izbruhnila v Evropi, so cene na debelo za splošne potrebščine porasle za. približno 15 odst., cene na dobilo za pol jed lb-ke preduk-
,r .	, te so porasle 7.a približno 24
V nedavnem govoru pred' o4 ^ hl nekntpre vrete blaga
so poskočile celo za 50 od*t. Cene na drobno so seveda ravno tako poskočile več ali manj sorazmerno. *
V'adni zastopniki pa so mn -nja, da sp inflacija jda kontrolirati in se težave, ki jili povzročajo konfjumentom, dajejo znižati na minimum. Do dalles .se je potom administracije cen postavil strop na cene nekaterih osnovnih predmetov, ker s je doseglo sodelovanje m«ed proizvajate!ji in tova;1-uarji. Ta način omejevanja višjih cen pa ima, kakor se priznava. limogro napak i ^bržkone bi bit neizvedljiv v večjem in vseobsegajočem razmerju, ker urr<l zii administracijo cen in civilnih zaloi? nama nikake oblasti, da bi udi jstvoval svoje nasvete ^ zakonsko c-ilo.
Di*tij*a met ml a je težje o^k
LJUDSKA KUHARICA
NejnoveJSa zjurka navodil za Kuhinjo ir do-m. Cena 50c
Naroflie pri:
KNJIGARN) i S L QiV^E Jil.C PUBLISHING COMPANY
Peter
Iz starih časov.	;. katere »o jim potujoči trgovci, - !>ki jih- je včasih zaneslo v ti*te
N« vem, če se je to, kar bom 1 čudne iu puste kraje, dajali za. napisal res zgodilo* toda če sejristo -zlato, ki ga je bilo v de-je, je tega že dolgo, dolgo. ! želi nič koliko.
takrat nekaterih dežel še ni1 Najuglednejši mož v tistem preprezala železna kača, ni bi- j divjaškem selu se je imenoval 'lo ne pamikov, ne brzojavov, |Cafur, pa je bil navzlic svoje ne telefonov, in ženske niso ni-|iuu čudnem«, imenu vzor moti cikorije poznale, da .bi si ž I ške lepote. Dolge črne lase si,
za dogodke v nižjih skupinah. Oni, ki zagovarjajo višje davke, poudarjajo, ako se zniža vsled davkev kupovalna sila ko^isumentov, bo potem nanj po vpraševanja za b*'ago in vsled tega a? bi cene preveč ]>csko-črle. Izjavljajo, da stro&ki za obrambo bodo na zadnje plačani žopov ju.3i in- ako te-stroške plačujejo sproti (pay as we go) bo narodno gospodatvo ostalo bol;j v ravnotežju.
Drugi zagovarjajo vzpodbujanje z vlaganjem v hranilne vloffe in obrambne obveznice. Na tak način bo koinsument kupoval niamj biaga in bo lmlj pripravljen premagati mogočo gospodarsko* krizo, ko vojna o varnost konča. •
Karkofi predsednik in. kongres storijo proti nevarnostim inflacije, nekrj inflacije cen b >mo vendarle imeli po linne-nju narodnih gospodarjev.
njo rdečila svoja bleda.lica.
V deželi, ki .jo imam v mislih,. ni bilo ne kralja ne ce-•■>arja, ne posvetne ne duliov-ske gosposke, ljudje so se pozimi zavijali v živalske kože, v polotili vročini so pa kar tako /hodili, in jih ni bilo nič sra<m. Snage niso. poznali, pač so pa vedeli eeniti vrednost raznih blesketajočih se predmetov,
je; maaal z ma-tf jo in istotako > tudi brado in brke. Okrog vra-. tu in-vV zapestju je nosil pisa- . nq koralde, ki jih je dobiJ od potujočih trgovcev za zlato.
Nekoč jim je pa ponudil toliko zlata, da'^a niso imeli že več s čim odkupiti in so ga povabili s seboj, da mu bodo dali v domači deželi za zlato kovino primerno plačilo. , Prav rad \šel zdoma, kajti fvoje žene Cafure se je res ž e
naveličal gledati.
Rečeno je sicer, da je vsakt» ! človeško bitje ustvarjeno po božji -podobi, toda ko je božan- ■ stvo ustvarjalo Cafurovo ženo, je bilo najbrž precej razmišlje-no pri svojen\ delu. Bila je namreč grda ko greli, in Ca-furu ni nikdar šlo v glavo, kako je mogel vendar vzeti tak OBISK	' 'rnclavš. Komaj štirideset let je
j bila stara, pa ni imela ne zob V naši m uredništvu sta se pre jn ne las, dočim se ji je ožrro-tečfni petek dne 8. avgusta
ti, kako se želi pomagati v tej kampanji.
■Keta pozneje se bodo spomin-j:'li naši ljudje, da jim prihitele na pomoč njihove sestre iz Združenih držav.
ZIMA SE BLIŽA.
V hrnah tukajšnjih naših iz-' seljencev bo toplo in prijetno,
d«* včevanje, zlasti več davkov alj" pomislite, kako bo v vojnili
tnbori^čth!
prisjievati svoj
bo Madžarski mogoče kot miroljubni državi delež k "novemu redu".
Italijanski poslanik v Berlinu. Algieri, je dobil od Hitlerja zagotovilo, da Madžari ne bodo poslani proti Rusom, pač bodo pa polagoma nadomestili nemško okupacijsko armado v Jugoslaviji. Ta obljuba je bila pa že drugi dan ofenzive proti rdeči armadi prelomljena.
Ker so .».o Rusi v Bukovini, nedaleč od madžarske meje, neustrašeno borili, je Hitler madžarski vladi naročil n«Ppove-dat; Rusiji vojno ter poslati madžarsko vojaštvo v Karpate.
Mussolini je bil sklenil reorganizirati svojo armado. Italijanske izgube v Afriki ko bile ogromne, na Grškem še večje. Laško vojaštvo je zasedlo Dalmacijo in polovico Slovenije. V armadi ni bilo več enotnosti, in reorganizacija je bila potrebna.
Joda nekega dne je dospelo iz Berlina v Rini povelje: — Toliko in toliko italijanskih polkov mora proti Rusom na Dnje-ster. Mussolini jih je seveda brez obotavljanja poslal, in preureditev latške armade je splavalo po vodi.
Fince in Romune je moral Hitler dolgo prepričevati o potrebi aktivne soudeležbe v nemško-rusiki vojni. Res je, da Finci in Romuni iz dna duše sovražijo Ruse, toda od sovraštva do prelivanja krvi je precejšen korak.
Tod- povelje je bilo povelje, in Evropa zaenkrat še ni dovolj močna in odločna, da bi se Hitlerjevemu poveljiu uprla.
Hitler se postavlja z "regimenti prostovoljcev" iz Ho-landske, Belgije in Norveške, tTo pa v resnici niso nobeni re-jeimenti, pač pa skupine izdajalcev iu za slepi j en cev.
Prebivalstvo norveškega mesta Bergen si je uabavilo mrainornato ploščo, v katero bodo vklesena imena tistih norveških propalic, ki se kot Hitlerjevi prostovoljci ne bodo več vrnili i bojišča.
Na vrhu plošče bodo pa besede:
" Na polju sramote so padli."
DEFENSE BOND QUIZ
Vpr. Kje naj lirauini Defense Savings Bonds! • Odg-: Na vaxnem kraju, kajti imajo vrednost, ki stalno raste. Ako želite, Vam jih Ibo hranil zaikladnaški urad ali pa katerakoli Federal Reserve Bank brezplačno in boste zanj dobili potrdilo. ■ , Vpr.: AJi album, ki vsebuje znamke, avtomatično postane bond! ti vgift kž jarmašal pre-
sti iu bo dozorel v 10 letih 7 . Odg.: Ne. Polni album mora biti zamenjan za bond. Ne glede na znesek denarja^ ki ste ga investirali za znamke, znam-kfc ne nosijo obresti, dokler niso v obliki bonda ali bondov.
Pripomba: Ako hočete kupiti Ohramibne znamke ali bon-de, pojdite na poštni urad, na banko, ali pa h kaki hranilni aH posojilni družbi, ali pa pišite na: Treasurer of the United fitates, Washington, D. G., za ©ail ojjigt tiskovino.
nje v mnogih stvareh, ki so pf»-trebne za vsakdanje življenje. Ko povpraševanj: za kako blago je večje kot razjwlozljiva /aloga, cene neizgtbno rastejo. Tn ker za stotine predmetov je večje povpraševanje, v. čjn kupoval na sila se kar zgnbi. ali celo še manjša ket jo bi!'fci poprej.
'Za delavce, ki najdejo, da večje mezde niso v stanu pokrivati rastoče eene potrebščin, inflacija cen utegne pomen jati •tavkanjo za še e plače s tem, da bodo Še več povišalG cen.- blaga. In tako začne zopet nov tok inflacije.
■Za delavca s stalno mesečno plače, voliko skupino belo-ovrnt-niškiiih delavcev, katerih plače rade o^faje jo na isti višini. je inflacija cen še bolj uso-depolna.
V BLAG SPOMIN
Danes je minulo že eno leto od. kar se je za vedno poslovila od nas moja Masa sestra —
Mrs. ELIZABETH CONLEY, . roj. Cizej
Pokojna zapušča soproga Johna H. Conley, Štiri otrdke, dve sestri FrančiSko in Ano v starem kraju,, tukaj v Brook-Tynu, pa brata Ignaca Cizej ter
podpisano.
Draga sestra kličem Ti: — Počivaj v miru v svobodni ameriški zemlji, ter ve£na luč naj Ti sveti. Mi se Te ' bomo vedno spominjali v molitvah. Ti pa prosi za nas Boga, da se skupaj snidemo nad zvezdami, tam kjer več trpljenja in tuge ni.	<*
Mrs. Mary Orehefa, sestra. Brooklyn. N. T^, 1L avguste. 1941.

IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vaakeoro čitateljn dnevnih vrati potreben ta priročni ATLAS, ki t» po&lje-ino našim narofniksiv p« najnižji eenl. — Naročile ga ie danes!
Velikost 9H x 14)4 lučev
4g velikih strani;
32 barranlb lemljerldov tujlb držav in 9 zemljevidov Zdrr drisv in zasrtav vodilnih dr-
far: '
4S svetovnih slik popolnoma o-
znapenih;	,
Zanimivi svetoval dogodki. Najnovejši zemljevid ksie ceU ■^t" In tudi:
RAZDELITEV POIJSKB MED
NEMCI JO IN RtJSlJO itauJansko osvojitkv al-
B ANI JE	"
PHIKtjCCfTEV CEBOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 35 centov
PoSIjite ivoto v znamkah po' S
■ . oz. po 'i centa."
P o s e b nost
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI
S^tM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite' a atlasom in "ko ga izpolnite fn peljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico,' dp dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se. dr*av._ kakor bodo grem«: njene po sedanji vojni.
Naročite Atlaa pil?
"GLAS NARODA"
Sit WE8T lBtk ŠTRltor
N B W I0U, N. I.
, Prosi s nase žene in dekleta. rodol.^ulvne sestre, tla n-.mi jKunaiprajo v tej kampanji pietenja (iPtnkania) volne<uih oHavil 7.a na-še hrabre vojne n;etnike. Ako se katera cd n«'i$?h zena in deklet jftvij da bi rada po tej stvari pomagn'a. poslal ji 1k>iiio izbrano volno brezpiačno ali pio kupni eeni na iyen nasltrv. Mi rn-zuineroo, da Tiitiopre od na-ših izseljenk ni^o v stanju pofilati v tej kampanji denarni p rispevek, ali delo njenih rek bo- pravi »sestrin dr.r. Pilite takoj po navodila na g'ospo podanika Fotiva
Mi*. Tatjana Po tie. 1520 — 16fh St.. K. AV. Washington. T>. C. Potrebno je tudi napisa
•zi'la^ila Mr. Anton Maleiie in nfejsfov |sii«v*ek Prankie iz Kn-haut. Pa. Nahajata se tukaj na počitnicah. V	Yorkn o-
staneta še pai dni. nakar >e vrneta nazaj na «voj dom. Z;> ra^a svojeera bivanja tukaj si bosta fis^edala ko ikor ningoce ver zanimivosti* naseera velemesta, kakor tudi bosta obiskala1 mvš era župnika Ro,v. J. P. Petrina, s katerim se Mr. Male-kakor se jo izrazil- dobro pornata.
tŽelkno jima obilo /šahave in razvedrila za njihovega bi--vnnja v naši metropoliT tor srečen povratek na svoj dom v EnJiaut, Pa.
Rojake prosimo; k o oošljsjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES t oziroma C AKADIAN POSTAL MOSEY 1 d OfiDER. ako je v&m le vrirodno
TT
T-
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz našega, največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga pbsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
_Cena — $2.-
r ČRNA VOJNA (Spisal D Ravljen)
Originalno delo en^a mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. Trdo vezano, 120 strani.	•• _ -
Cena — 7§c
k. ____.j .
Naročite'pri? - » -=» • • =- f*?- t
KNJICARNI "GLAS NARODA"
.216 W. : 18th Street ',s New York City
m en nos razlezel preko oelega obraza. Pa v«e to bi že še bilo, | ee bi ne bila tako salamensko ljubosumna. Ubogi Cafur, ee je kdai kakšno žensko pogledal.
Dobra dva meseca ga ni bilo nazaj, ko se je pa vrnil, je j>o vsem selu završalo.
Xekaksne čudne eunje je nosil na sebi, lase je imel pristrižene in brado, v torbi je pa. prinesel za izkupJjeno zlato korald in eene»ga nakita, <ia so se ob pogledu nanj vašeanom, posebno pa vasčankam, oči *kar blesketale. Prinesel je tudi precej čudnih podcrt>ie, pred-stavljajočih ljudi po tujih deželah.	' -
Stara Ca 1'ura je gledala vse. to 'bogastvo, in je bila navi-dcx zadovoljna, jezilo jo je ker se ji je zxlelo, da m<rž ifeko i»odobieo skriva pred njo. »
Vsfi njena prigovarjanja niso nič zalegla. Vse prošnje, naj ji pokaže, s o bile bob ol> steno.	• •
Cafur je tiščal tisto stvar v uedriju-iii jo za nič na svetu u 1 votel |>okazati.
Bilo je majhno zrcuU-c. v katerem je, ko je foil čisto sam občudoval svojo moško lejwto.
Stara Cafurn je ugibala, kot pač ugibajo ženske, in uganila:
—	V tuji deželi se je de<le«' kakšno babo zatelebal, -sliko je dobil od nje in zdaj jo nosi vedno na srcu.
i — Bom že prišla do dna njegovi skrivnosti, — se je zaveri-',a. — potem pa, gorje mu!
No, tisto pa -sami dobro veste, da »ženska ne odneha, če si-enkrat nekaj v glavo zatoiče. Tudi stari Cafuri je prišel-njen dan, -	ik
: Bilo je poletnega večera, ko-je njenega moža omagalo vročina ali kaj, da je pod košatim drevesom zasmrčal in zaspal. .
Po prstih se mu je približala, segla mu je v nedrije ter privlekla na dan svetal okvirček. Ker še nikdar v svojean življe:. uju ni videla zrcala ali slišala o njem, je malo bolj od blizu pogledala ter opazila »taro gr-. do babo brez las in brez zob, ogromen nos ji je bil pa razlezen po vsem obrazu.
Dol<go, dolgo je nepremično motrila to sliko, naposled ijo' je ,pa pomirjena in potolažena spravila nazaj.
— "No, če pa lepše kot je tai li mogel iztakniti v tuji deželi,
—	je zamrmrala, — jaz mu jo od srca privoščim. . .
T?

HJ L A B II T m D D E" - Ve* Tort "
Mon<Jay, August 11, I 94 1
f 1TIIDVE JIN H ISIS

MLADI KITAJSKI BOJEVNIKI
Kratka Dnevna Zgodba

B CARTLAXI):
Ljubezen po telefoiito
TMefonitčka hotela SupenLl^cinkaj slugo, da mi bo takoj yi je poea>i ill skilmo pud raja'pripravil moje reči za odhod." ii< >d<; ne morila za to, ker jel Torej sta vendarle sjaiia bi! njen nosek tega potreben, | si je miislilu teefciiLstka. Sko-tcacs-ee z and i tega- ker je ime-! dr! Ona je vanjigotovo zuljub-
katero je imelo vse,.fcovlm Iv,ku j drngega kakor po roeilo o slu«
!u v zrcalu majhno fotografijo mladega moža. Čez štiri mesu-ce bova n>cž in žena, si je mi-><-ii>a, pcteiu je hitiu zaprla pu-drnii-o, in klicala v telefon: "Halo. tu hotel Sufper4>.'r
Od stilni ji> videla, kako je ixioqe oblečena dama hitro stopita v restavracijo. Številka 5r«a painivlila. Obed s številko 71 je bil nekako hitro končan. Telefon i stka je pozna-
vsakega hotelskega gosta- i>o številki. Številka 568 ki je pravkar hitela skozi veža, je bila dama,
hotelsko os-jbje rado njene prijetne nau'.vc je imela samo majhno sobo v najvišjem nadstropju. Vsi v hotelu so hi'.'i čudno vznomir-jeni, ko je mladi bogataš št. 71 fpnič povabil Številko 568 na večerjo.
X Jefonistka je večkrat ,po-s'i-srj'a pogovore in je. k ?ado*-v'enjem ugotovila, da jo .številka oGS. proti št. 71 p!a!ia. lx>ječa in zdržna. "Z i rji ni a je tnko, kakon z zmenoj in Geral-<lom," je pravila telefonistka blpignjniei'rki. "Več ko leto dni me ,ie snubil, m zdaj bo to traja'o >e še štiri uH.seee, pa bova m v. ki .žena."
Rada bi vedela, kaj se je zsrodilo me<i njima, jp premišljala telpfohitska, ko "je st. st'-^pi/'':, v dvigalo. Gotovo sta se sprla. .
f'ey dve minuti je stopila št. 71 v/i restavracije. Mladi nno/. v. bil zanmnčcn in je jezno šel proti stopnicam. Kmalu je za-migljah^ njegova številka na te^efoni-ki dešičiei.
"Halo!" Njegcv glas je zvene1 noprijaz.no. "Recite nočne-iini vratarju, naj mi preskrbi vrani listek za nočni i A^ak v l/j erpool. Moja prtljaga pojil' v New York. Tu pošljite mi
ljtiia. Saj vidian, nLsem bila zastonj taku Ux>lgo zaljuWjem: v Ocftiadu. "in on jo ima tudi< nwjj. čeprav hoče zdaj v Anr-riko in .ji še zbogom ihc reče. Zuskitbl^jena je "povedala naročilo nočiieiitu vratarju in .se jPiorr. zvezala številko 71.
"Halo!" je vprašala številki; 71.
"S'uira prid« v nekaj minutah."
"Ah — da — hvala!"
Njegov prvi "halo" je vedelo zvenel. Gotovo je priča
zaradi jvočilo o slugi Kakor da jo je *'ePravlnekaj na vdahni/o. .je telefonist-kn p. zvonila na številko 568.
"Halo," je b il odgovor. — 'Ali je tam številka T>68?" — 'Ne. tu je ftoba številka 569." "'Oprostite, da sem vas nad-
IVetgovsla" se je opravičevala tekfonilstka. Ta ženska je jokala, je rplkia sama pri sebi te-leionistka in. je upala, da je to on. Ali nista ne lunina oba? Kakor in Geiaf'd., Nobeden noče začeti — t>ba sta preveč
pjjUOsiia.—r in ko se boxma jfutri zjutraj prebudila, ne bo njega več tukaj.
Nekaj časa .ie premišljevala, potem pa je istočasno pozvonila na-številko 71 in 568, ,
Ih'oje glasov je reklo: "Halo!" Nato pa je nastal odmor,
"Halo!" je peno vil a številka 71. nekoliko plaho. "O," je rekla številka 568.
"Ali, ljubica." je za-Šepetala
številka 71.--Thlio rhtenjc.
"Hrairi," je z aš: pet a! a številki 568.
Telefon is tka je položila Ai-šalko.
"TfcMejra veznega listka za "Liverpool vam ni tix*ba pre-skrljovati," je rekla nočnemu vratarju.
Od kitajskega zidu do sodobnih utrjenih črt
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
frSjIG
po zmerni cerif
l
Skupina mladih Hsiao Pao (malih vragov), ki kot prosto voljci pomaga jo v bombardiranih krajih gasiti požare in reševati ljudi.
V Mezopotamiji .so našli ris- li tedaj visoki že do 10 metrov; tej j be v asirskih utrdbah, ki so sta- in široki tri metre V presled-re okrog 4(KK) k t. Te utrdbe kili so se dvigali iznad njih do zrlo spominjaj na srednjeve-_ 20 m t rov vkyki obrambni boljša)! nad 300
m glavni nadzornik vt>.h francoskih trdnjav in utrdb jeiPo strani ^obuk (Damir Felgel) i , oo	-i i___j	Romantične duše (Ivan Cankar},
zgradil d3 novih trdnjav, iz
Po 50c zvezek
Andersonove pripovedke za Slovenske mladino
Bele noči mali junak. (Dostojevski)) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Aloji. Jirasek) Gontpači in KomuraAaki (JuL Zeyer) Gospod Fridolht Žolna In njegova
družina (Fr. Milrlnski) Kazan, voljčji pes (J. O. Curwood)
Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-
lenko)
Na različnih polih (Frane Frisek) Peter Pavel Claw (Dr. X Pregelj)
Pravica Kladiva (Vladimir Levstik)
Sveta noč (Rudolf VrabI) Slika Dortane Gray (Oscar Wilde) Vertie tla Se v vicab (Prosper Mirim«) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 7 Oc zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) . Onstran pragozda (James Oliver Cur-vvood)
tarih utrdb, vtxlil 53 obleganj, toda niti en-knit ui branil kake trdnjave.
Lijta 1703 je prejel mar^alsko palico, toda prav kmalu za tem je pri Ludviku XIV. padel v
nemilost.
utrdba1 .'j udje
so v nehote
L>b besedi ' prejšnjih časih mislMi najprej na vi--*oke in debele' ziidove- težke stolpe in gradove, krcnane y. nadžklki tc? postavljene na skalnatih grebenih. Od svetovne vojne dalje imamo pa oib tej besedi v nicdih vse kaj dmgega: moderne utrdbe iz betona in oprerrt-Ijene z oklopninii ku-polami, kolone in vnstj« "bunkerjev", ki so potisnj«?!!'! giot>cko v tla in cdlieno zakriti pred vidljivost io z zentfjo in iz zraka, pted nnmi m ob njih pa vidimo raz-
ipostav'jene y«e mopwe vnsfK 7j\ sti-ojnice in metalce min, s
ovir, — betonske žabe in v zemljo zabite traverze ket ovire proti tankom in žične ovire od "španskih^ jezdecev" i>a do preprogah žitenth zank, veščo
Spisi Josip
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak.»— Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ro-jinje. — Golida.
m..ZVEZEK: Deseti brat. — Nem£k| valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — HČi mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce-# Barja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zcfcer. — Tugoiner. .
VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav;?« rp^d bratoma.
VTn. ZVEZEK: Ivan Erazem Tateabah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — J?q tobaku smrdiš. — Ženitev iz -ne vošči ji vesti. — tspommi starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako- Je Kotatjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniika.
10 zvezkov: ..$10
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
( NaroČit« pri:
KNJIGARNI SLOVENIQ PUBL. CQ.
" GLAS NARQjDiL"
81« WEST litti STREET	NEW T0«K, N. T.
\ ^ ' rnm .	'	»*
skritih v travi in med grmovjem, kjer kakor p:\jek v mreži zahrbtno preže: na napadalca. T,- ži<"i;e ov.ii e, ki jih je mogoče postaviti hitro in s sorazmKr-no majhnimi strelki, so v pretekli &vet<xvni vojsni zapirale vse fronte, v Franciji, Rusiji, Palestini, Ronvuniji, Srbiji in v Alpaih. Xa tiisoče in tisoče kilometre- jih je bilo in pred njimi so izkrvaveli stotisoei. Za žičnimi ovirami, ki so bile pred 'straža poljskih utrdb, ])a so stale vrt-te strelskih jarke v s ka-z -matanui in betonskimi gnezdi
ške obrambne naprave v Evro-	stalpi. Pred zidom so bi'!i izkopi. Če jih gledamo čd sovj až-	j>,;ni jarki, v katere so mogli po nikove stiani, obstojajo iz treh	potrebi spustiti vodo. Mnoga nasipov, ki se dvigajo drug nad	lm-^ta so tmeCa celo dvojni zid dmgim in -egajo prav do no-	in dvojno vrsto obrambnih trajnosti mesta ali naselja.. Zu-	stolpov- Xa zidovih in o>b-| m nji najnižji nt^ip obstoja iz	ranlbnih nasipih so bili zgraje-1 zemeljskih okopov, srednji in	ni nadzidki. s katerih so mogli j Svetovna vojna je z novim o-«adnji pa .sta zgrajena iz zcqie-. bramk-i'polivati sovražnika, kj j ri,Žjem in novim načinom voj-ke na stnryh skalnatih grebo-	se je upal pixHbUzu z vrelo vodo kovanja u-tvarila nove pogoja
nifh. Okopi so o.faeeni s stolpi	ali s siik>1o, a'i pa so ga obflieta- .m utrdbena dola. Ojačeno o-in kazematauti. Takšne so bile v:i!i s kamenjem.	jrožje, zlasti strojnice, najtežji
tU-irske utrdbe drugo tisočletje som.
približno pol-i Toda izmijdba smodnika je prt*d_ K listu- povsem spreirunila način vojskovanja. Težkim topovom tudi ti veliki zidovi niso mogli d^lgo kljubovati, zlasti ne, če jih topovi obstreljevali -
Nekr- j po^ebneiga so bi I v obrambne naprave Rinil j a nov za Časa znanega rimtskega vojsko- lSO vodje in dižavnika Julija Ce- , . ^	, -
zarja. Bil je to tabor rinxskih ^ ^ T*	r	T
legij, "crstra." Talbor rimskih	zidove obdajali z obran J)-
legij je olxlajai najprej tri me-
nuškarnicami in traverzami, z
tre globok in tri metre m po "širok jarek, na kati rega notranji strani je bil prav toliko širok in visok nasip iz pr-ti. Ako je pretila nevarnost in ako so se legije utaborile za dalj časa, so >za liasipcm ogradili še ograjo iz palisad v višini člove
-zaklonišči zev pehoto itd. Po voj- _ y tabor so vodili štirje ni pa sta plug in motika prav-Vbodi, ki so se zapirali z ntoč-kmarln vrnfa prizoriščem vojne jnimi okovanimi vrati, pred ka--rtaro j»liko. Žične ovire je vjttilimi so ^je navadno Še po-sorten, dežju in vetru napadla	u trdl»e. Ako so legi je v
tja in skoraj neopazno in prarv kr.uiliu-ni bilo o njih nobene sle-yj|5 več.
Do današnjih dni pa se je o-hianilo največje utrdbeno delo, k' je skozi tisočletja kljnfbova-lo zobu časa in še danes nudi voličcVlno sliko ^Kitajski zid, o katerem! se da z gotovostjo reči. da je hajstare.^a utivlba na svetu. O Kitaiski vemo, da je ž'? nekaj pred Kristusom vpeljala sjilešno vojaško dolžnost in je v-aviezi s tem smotrno razdejal svojo državo. Postavila pa je tudi največje gradbeno delo vseh čaKov, 2500 kilometrov dolgi, 16 metrov visoki in povprečno 7 metrov defceli zid ki naj bi jo zavaroval pred vpadi baitbarov s severa. V presledkih se iznad zidu d vigujejo dva nadstropja visoki .stolpi, prav tako pa so v presjed-klh napravljena tudi vrata. t«i(ski zid je" v polni meri izpolnil namen, zaradi katerega je bi Izgrajen. Prihranil je ki-taiaki državi nničpnje, ki ji je
gfoizilo od azijskih noowadfskilh pli^men: tlaiiko pa nečeono tndi, da se je zakadi kitajiskega zida Ob preseljevanju narodov mar
taooru prezimovale, so zgradbi se podzemska zaklonišča, po-stavrM .stoLpe Ln utrdili obramib ne jarke s skalami. V galski vojni je šel Cezazr še. dalje: pred taborom ie postavil posebne ovire, zgradil majhne, toda močne utrdbe, ki so tvorile ^redrstražno črto, /.az varoval :-preihode rek in potokov s po-^ebnimi obraantbnimi napravami in prav tako zaščitil ceste, po kateriih so dovažali legijam hrano, in orožje. Bizantinski vojskovodje so pozneje posneli Čnzamjev utajeni tabor in ga še aaprej izpopolnili.
Ko so v 6. sloletjfu po Kristu prišli na Balkan Bolgari, so približno na sredini predela, katerega so posedli- zgradili o-ji'omno -utrjeno taborišče, kvadratne oiblike, na katerega sredini je stal ogromen skalnat grad, ki je bili na vt~aki strani v dolžini nad 6 kilometrov zavarovan i i a neko zavetišče za vse pleme z ženami in otroci vred.;
Poglejmo še v srednjo Evropo za časa viteštva. Tedaj so nastali neštevrini. utrjeni gra-
sikaj drugače zgodilo, kakor dovi, večinonna zgrajeni na sko pa bi se, če,bi kitajskega zidu m ' ' '	- u TT i-1-
Intk bilo. Še-.e okrog leta 1700 [» K t- za časa vladanja mand-
ra ■ nedostopn ih. kraji h. V tak-fnih gradovih, zidanih iz delbe-li^h zidov ter zavarovanih z jai -
ižurskih cesarjev, je kitajski izid ki in. ovižnimi, mostiči, so bili
i^^pbil isvo j pomen in pričel po časi rajzpadati, ker ga od takrat naprej niso več popravljali. Toda še do današnjih dni r,e je ohtaniji. v' toliko, <kt vonjem lahko vidrino največje utrdbeno delo na zemlji. .. , .v .
ljudje skoraj povsem vami p?*ed sovražnikom. Ko so se razvila mesta, so piieeli misliti tndi na njihovo oibram!bo. O-leta 1330.^o obrambne naprave okoli niiev^t dp^^0 ^voj Vi&ek: zjdovj okrog n>est so bi-
nimi nasipi iz prsti, toda tudi
I to ni dosti pomagalo. Koncem vseh kcncev pa je š^o pri oblaganju nekoga mesta v stvari le v tem, kdo bo del'j časa vz>Jr-ž*il.
ČetSki hm -iti so inleli podoben način obrambnih utrdb, kakor germanski Cimbri in Tevtoni. Za varstvo žena in otrok so> gradili taborišča, ki so jih o koli in okoli zazvorovali z vozovi. ki so bili zvezani lived s^i-boj. V skrajnem primeru so se utegnile za tem "zidcrfti" žene
"braniti toliko časa, da je prispela pomoč moških, pred vrsto teh voz so seveda izkopali globoke jarke. Hui-iti so pa takšne dbramibne ^rte iz voz uporabljali tudi na marših, da
so jih varovali pred presenečenji. Vozovi, so jih ščitili ob bokih. Ob vozovih je bila pripravljena konjenica, ki je laii-ko hitro posegla v boj, če je bilo treba.
Podobno so ravnali tudi Rusi okrog leta 1690. Na čelu .nji-hove ogromne armade je Šla predbojni-ca, v kateri je bilo več polkom. Glavne sile pa so se pomikale v kMoni, ki je bila široka en kilometeo: in do'iga
6 krut Ob bokih te, pehote so šle dolge kolone močnih voz, ob njihovi notranji strani pa konjenica im topništvo. V primeru napada z boka, je pričelo Tia'jpreij streljati topništvo, konjenica pa se je pod vai^t-vam voz laihke liitro razvila za bcifbo in udarila v protinapad, ko je bil čas za to.
Utrdbe v današnjem* modernem smMu pa sta prva gradila francoski maiHM Vauban in holandski inženir ■ Coehoorn med leti 1660 in 1700. Vauban je vse svoje utrdbe izvrstno zna? prilagoditi zemfljišču in s<e pri tem ni prav nič oziral m\ stara izročila. Mož je imel sijajen čut za taktična svojstva zemiljisca. tako v obrambnem; kakor v napadalnem pogledu. Znal je izkoristiti vse lastnosti terena, na katerem se je boril. iKot najslavnejši vojnLgradi-
topovi, tanki, letala, dalje zvišana udania moč iztsre!ko\-: hitrost prenašanja poročil itd. so zaldeva/i, da se utrdbe, zlasti |>oljske, grade po čisto novih vidikih. Po vojni so šli vojaški strategi še dalje in so pričeli gladiti jia mejah, giganti-ke utrjene linije, katerih glavni deli leže gl o/bok o v varstvu zemlje." Nastala je Magi-netova. Siegfriedova utrjena črta. Mannerheimov- utrjeni pas, Karolova črta v Rumimiji, Alb l-tova v Be'igiji itd.
Pri vsem tem pa ne smemo jx>zabiti, da je prav za prav najmočnejša in na majhnem prostoru ograjena utrdba — nvjderna bojna ladja s svojimi topovi m debelimi jeklenimi o-
(Nadaljevanje ha 4. str.)
Seržant Diavelo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zane.Grey) ~ Zlati Panter (Sinclair Gluck) Gusar v oblakih (Donald Key ho«) Gospodarica svela (Kari Fldar). H elit or je v Meč (Rcnc La Bru>ere) Rdeča Megla (O. R. Frich)
- Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (K. G. Scliger) Veridieus • (Pater Kajelan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majcrjcva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
ring vinski otok (Anatole Frane«) Pisane zgodbe (Janko Kar) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1-50 zvezelc
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski J) Tigrovi zobje (Mavrice LaMane) Krištof Dimae (Jack Londw) Misterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de Im Hire) Izpod Golice (Slavko Savtnsek)
Po $2 Zvezek
Prešeren (Frane« Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PtJBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, N. Y.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg uasTova Je razvidna do kdaj Imate plačano n*roČninoJ Prv* Številka iMuneui mesec, druga dun ln tretja pa leto. Da nam pribrs-nlte nepotrebnega dela ln strobkov, Vrs prosimo, da skušate naro&il-no pravočasno poravnati. Pofiljlte naročnino naravno«! nain ali Jo pa plačajte našemu zastopniac « Va&eia kraju ali pa kateremu lamed aastopnlkoT, kojib Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-Čenl obiskati tu<u druge naselbine, kjer je kaj aafih rojakov naoljenih. Zastopnik bo Vam ixroČU potrdilo *a plačano naročnlao.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lauabla
JOLORADO: Pueblo, Peter Cullg. Wauenburg, M. J. Barak
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS:
Chicago, J. BevCU
Cicero, J. Fabiaa (Chicago. jDXro in nilnola)
Joliet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spellcb -UaacocUb, Frank Augustla' <• -North Chicago la Waukegan, Warfek	°
MARYLAND:
KJtjcmiller, Fr. Vodoptvea MICHIGAN:
Detroit. L. Plaakar MINNESOTA:
Chlshotra, J. lAikanlch Ely, "Joa. J. Peshel Eveletb, Lonls Goal« ..Gilbert, Lonls Vessel Hlbblbfc John" Povie MONTANA:	. •
Roundup. M. M. Pantan Washoe. L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NBW'lORE:
Brooklyn. Anthony Bui Gowdnda. Karl Sti alsha
Full* FnuiW M male Worcester, Peter Rode OHIO: Barbertop, Frwak Trok»
Cleveland, Anton Bo be k.
linger, Jacob Resnlk. Job- Hiaimla Glrard, Anton Nagod^	»
Lorain; - Ixmi« Balant. Jobn KnJoala Yohfigstown, Anton Klkalj OREGON:	. <
Oregon City. J. Koblar PBNNSY LVANla:
Bessemer, John Jevnltau Conemuugb. J. Brexovec
Coverdale In okolica. Mrs. Ivana
Export, Louis ^Dpaači* Farrell, Jerry Okora Forest City, Math Kaatla Fr. Blodnlkar Greensburg, r'rank Novak	1
Homer City. Fr/Ferencbak
Imperial, Všnce Paleieb
t Johnstown, Jobn Pol ants Krayn, Ant. TauSelJ iHtaerne. Frank Balloeb Midway. Juud Ziift - • : . j.. PJttštmrgb ln okolica, Philip Praga* Steel ton. A. Hran v' -Ti"	^
Tnrtle Creek, Fr. Sefetfrer > West Kewton, Joseph Jotsn .. n ,. ■WISCONSIN. J
Mllwankee. West Atlls. Fr. Skak : Sheboygan, Joseph Kake«
WYOMING: - .	,'i ....
Sock Springs, Loals Tacuhar
- DiamondTllle, Joe Bol lea
-t* ~ r -T : i ? ■ >•
S '	- '	•"•»'
Vsak santopnlk Izda potrdil« ta av*. to. kater* je prejel. Zastopnika topto
VTKAT« -«L4»V AAWO&A*
f
"Utl IIIIODI" - Few Tor«
* Monday, August 11, 1941
fIVXIDTEJIN I*. 1M
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: X. WINDER. —62—
t •
Moderna medicina o hripi
Gripa ni nova bakzen. Že dolga leta si učenjaki belijo gfJave, kako bi odikrili njeno tajno. Uspehi njihovega prizadevanja pa še daleč ne odtehtajo truda in iz^^u/bljenega časa. Šele zadnja leta so pri-nesla nekaj več ja.-no*ti v tem pogledu.
Že proti koncu preteklega stoletja je opijal Pfeiffer neko vi sto bakterij kot povzročitelje gripe. Bitio je pa čudno, da ta mikrob pri poskusih ni vedno povzročil gripe. V kolikor so Ljpdje ali živali oboleli na enakih gripe, je bila njihova bolezen bolj stvar naključja. Tudi nved svetovno vojno, ko se je-močno širila španska gripa, so zdravniki v telesih bolnikov zamian iska!!i njenega
• "Ovjt», ali m tu k\ gostilne, kjer bi-človek dobil skodelico čaja in se neko'iko agrel 1''
' Takoj, čez nekaj i mirni t bomto pri krčma" milosfcljivi go-
Hpid.	pet minut iu do nje "
Voznik je spet zleze i na kozla, in čez nekaj minut je obstal voz	gosti:no, lri i; samevala ob cesti.
iStopj'a sta iz voza v«zmik in je odvedel v veliko, toplo fcmečko izbo ter pc7.dre.vi) krčma rico, ki ;»e >©dieJa za žarečo pečjo ii pletla.
"iuko pan'mama,*' je dejal, 44gospoda bi radi čaj, jaz pa popi jem rvoje pivo v kuhinji."
izginil je a ee m'ado, komaj tridesetletno krčmarico. ViiVn'. i* ri'dinan^ »n ircofica sta sedla na klo(p blizu ptči. Grofica je raapiO'tr'a tvoj stan krzneni plašč — "upam, da ne vidi, kako ?ol je že ovratnik*1 je pomislila — četz bližnji stol, in tudi na<ivof\oc'a je odloži' svoj kožnih iz bobrovega krzna in svet i o pogT.-vlal itraiieo.
'Kf,r prijavo X tu," je dejal1 in pogledal okrog seibe. Sredi i-zbe je sts«' velik biljard. "Mačika je tudi tu," je rekfla grofica, 'Un tik za naira, vta zvita je in spi. Tej se dobro godi.: 1
"Krasno je iu,"' je rekel,. "Aii vam je že topleje?" je vprašala.
"Vam"? Zn vrnk *vi* te bom odsslej kaznoval s poljubom,'1 ;e dejal in p-jjuoila sta se.
RKinarica je prinesla dva kozarca čaja in sedla s svojim puettnjtm za pe\
*'Kam so goiip-^Ja namenjeni f' je radovedno vpraša?a v češkem jecaku
'"Čaj ,ie že osladkau, a mnogo presladek," je rekla gro-f:ca «co ga, je pokupila -
4 Pijte ga vendarle, pogreje vate."
"Ni nr.ma treiba d mgovati, gespa krčarrarica," je rekel Fia»K- Ferdinsnd po nemško, a krmrarica ga ui razumela,, aii ga pa morda ni. hote a i .iz urne ti Grofica je jela govoriti po francosko.
"Tifc nt i sedi tu, Kajli z4a j morava biti pametna in govoriti
o re.vni1! stvareh," je dejala.	.	_	, I
jevega inEkroba, meni, da je
I rane Ferdinand se je zasmejal. "Moja francoščina je gripa bolezen virusnega izssvo-takj stiašna, da br jo kr-maj razumefli. Nikakega talenta ni-jra. Virusi, zagonetni mikrobi, mam za jecike. A krč o carica prav gotovo ne razume niti be-»ki gredo skozi filtre, in se ne
dajo gojiti na živih t!eh kakoT bakterije, povzročajo mnoge bolezni. Število teh bolezni od
za proučevanje te nevarne bolezni. .
Pri pljučnih infekcijah je čudno sodelovanje bakterij ži-
vaMfcega tipa in drugih činite-ljev. Zarodki mikrobov, srna-
t rani povzročitelje živalske grupe, se naenkrat razbohotijo
SMRT JE SIROMAKE NAPRAVILA ZA MILIJONARJE.
"V vasi Nova Mala pri Poza-revcu v Srbiji je v velikem pomanjkanju živela družina delavca Božidara Antiča. On je hodil iza delom, včeih je delal
v tovarni, kjer pa je bil le sla-j bo plačanu. Včaeth pa epi ob ni bilo dela, postranskega za^kcž-
D0d učinkom analognih zaAxl-l1™ P* tudjTakrat so trpeli kov iz druge živali a<i pod vpBi-	kl	6 otrok, hu-
vom nespecifičnih činiteljev, do pomanjkamje. Zeim Lepo-
recimlo mraza. Temu, pravijo
sava je bila že vsa obupana.
zdravniki provokacija Že piej Nekega dne pa je pismonoža se je zdelo čudna. da so nai Prineesel v hKo uradno sporoci-imrskih praSčkih poginili po- da -»e v Budimspeeti umrl
vzročitelji gripe človeškega tipa. Te občutljive bakterije so morali na mirskih prašičkiih nrdoniestiti z živalskim tipom, k'" se pa tudi da priklicati v življenje s provokacijo.
Nemška učenjaka Schmidt in povzročitel ja. Zdaj vemo, dajKairies sta j>ovTzročila gripo-lo>av zapu-ti3 evojjemn bratu bacil gripe hitro zapuMi oslajb- pri morskih prašičkih, ko sta v	veliko večstano-
ljono telo in da postane, telo! jih redila v megli in na prepi- v^njsko hišo, dve slaščičarni lahko dostopno drugim baci-jhu. Morda se s tem aktivirajo "»togo gotovine; Zdaj .«=0 loin, kakor da strup prvotne 'lstentni virusi. Skupno pri siromaki, postali milijonarju
B<*židarjev brat Miloša v, kateri je pred 20 leti kot slaščičar odšel po svetu ter izginil brez Domači o njem niso nikdar več, slišali. Zdaj pa je u-raduo oporoči 1 o ubogi družini naiznanjajo, da je rajni Mi-
bolezni samo pripravi zanje v organizmu tla. potem pa izgine Taiko se zabrišejo sledovi Iprvotnaga povzročitelja. Gripi prav rada sledi pljučnica.
Zdaj se da v večini primerov dokazati pri gripi Pfeifferjev mikrob tako, da ga smatrajo rrmogi učenjaki za pravega povzročitelja gripe. Zlasti pogosto na'letimo nanj v začetku bolezni na najnežnejših bolnikovih sopilih. Pozneie ga izpodrinejo drugi mikrobi, povzročitelji noVih bolezni..
Del učenjakov, ki nifo trdno prepričani o učinkih Ffeiffer-
neciii nemški. O k?kšr.jih resnih stvareh pa naj govoriva? Presraccu sem, zdaj ne mof?m misliti na resne stvari."
,4Trdb« jo." ;e »-ekia, ker vas . . . Oprostite, ne moreon se tako hitro nr.vac iti tikanja, ves položaj je že sam po sebi ucpriČAKOvai! . — AH sinem za zdaj, dokler sediva tu, eprsliti tikanje? Drugače bi morala venomer zardevati, krč-manca nam tal-.o čulno gleia."
•X-as-ii^ehinit se je in prikimal*
' "'riiNila," V rekla in priprla oči. "Prišla sem, čeprav je oiiJv zeLo uespam^'no "n ne vprašujem se, kaj bo iz tega. Tudi vas ne vprršam, teg« vobče ne marava vedeti. Ne vi ne jaz ne lastiva na težave, s Katerimi se mora boriti takšno — /prijateljstvu v n;;,:inem posebnem slučaju. Jaz ne boin mislila na to kdr ste vi. :n vi nc n£sute ra to, kdo sem jaz."
sem h >te: reči," je vneto dejal. Vzdigni'a je
oci
"P.av to ;u-i°k!ft ■
zdaj m-i-^m ]>oT ?dati nekaj z»e'lo resnega. Ako ste
leta do leta narašča. Tako si «t.jjita nasproti dve domnevi o povzročitelju gripe, namreč bakterije virusa. Nepobitnkb dekazov sicer nimamo za nobeno- toda več učenjakov se bo gotovo otTtečilo za bakterije.
Bolezen spoininjajoča na ljudsko gripo, lahko napade tudi živali. Američan Shope je našel v krvi bolnih prašičev bakterije, zelo podobne Pfeif-ferjevemu mikrobu. Neposredno pa zopet ni mogel prenesti bolezni na. zid rave živali. Pravici ^oddbili gripo šele,, ko jim
.es b iini iu hočete ostali v besedi ki ste mi jo dali, morate za-je vbrizgal zmes bakterij in vi-
nekaj časa pustiti sioSb» in inisHti samo na to, da ozdravite. Vse ie dni j.'-enii31je\ ala o tem^ Mislim- da je neizogibno ]ft tie'mq "
"Jaz na vendarle ncajn. da »
I olein me ulnxga'!'". vzlic tomfu, čeprav ni neizogibno potrebno. Storite to r.ier.i na Ijifbo. Glejte na ta sklep kot na žrtiv, ki si jo »uvozite zame. Nobene miraie ure ne bi več imeli, <e re bi -lorili tega. At o mislite resno, kar ste' mi daiiei povedali. Ir k«r m»e" — pobesila je oči — "zelo, zelo osreluje--v
4V.e, vse ' rtoritS, 9 e. vse
je zaj* eljaL "Vse obljubim. Vse hočem . Freoej jutri si vzamem dopust ..."
Gledrda str» drug drugega Ničesar več nista govorila, .Krčmariea je cko'no vstala in odšla v kuhinjo. Tudi onadva sta rstala in se objele. Grofica ga je držala z obema rokama okr>g vratu ir. *epetula-
4'ZQGi se d'ilgo ne «w va mogla videti — a mislila bom n&te zrnorom zmerom .
«
X?dtj -e je krcniarica vrnila s 'kočijažem.
"(Jas ie da sc odpeljeva nazaj," je rekila grofica.
V vezu je |>ovedaln da jo je bolni oče že včeraj nujno poklical nazaj in it- ibo morala jutri gotovo odpotovati. Oče je lkm slab. boji se za njt^ovo ži-vljenje. In prav 3daj je tako erečutt. Ali ni to velik groh* Kakopak, saj ve, morebiti je \e.ik i^reh. A i.emara ie Bog sam tako u&reni!!. Dogo-vorLa sta di boste -pogosto pisala drug drnngeirtu. Obljubila je. da prej ko iprei omogoči nov sestanek. Vprašala ga je, ali jI bo zvest. TV,i on jo je vipraeal, ali m)u bo zvesta. Eliug oiugemu s+a obl jubila zvestobo.
"Zvestobo do smrti " je rekel Franc Ferdinand za Karlovim low lom ni Ma'i strani pa^je .grofica izstopila.
'Tu nflizu itiniijfcjo moji sorodniki," je dejala.
< cpi av je večerni -f -mrak že zatemmjevat ulice in ni bilo v bližini voza iik,er nobene piinovke, si je vendar z roko za-slaivjala itožuh»i»vinasti ovratnik, da ne bi nadvojvoda videl o^oijenega strrega krzna. Toda Franc Ferdinand je videl ???*'? nJcne	vendar sijoče rjave oci. Ukazal je ko-
či jazu, naj počaka. Doigo je gledal za njo. Nato se je odpeljal na posta; o.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
rusovega filtrata iz okuženiii pHuč.
Pred dobrimi šestimi leti je prenesla skupina Okmdonskih zdravnikov čflr.vesko gripo na morske prašičke s km, da jim je okužila nosno sluznico z vodo ki so jo grgrali bolniki. Ži-vtilice so dobile vročico in nahod, obenem so pa postale utrujene. S filtratom iz bolnih ži-
teh pojavih je, da imajo prej neposreden vp'iv na gostitelja, nego posreden na bakterije. Pod vplivom mraza nastanejo v prvi vrsti nekakšne izpr^ menihe v toplotnem gospodarstvu telesa, v napajanju občutljivih sluznic s krvjo.
Temepartura telesa pod nor-malo v zvezi s takozvanimi boleznimi zaradi prehlada še vedno ni točno pojasnjena. So ljudje, ki jim temperatura prav lahko pade pod normalo, zopet drugim pa ne zlepa. Občutljivi ljudje se prehlade že če vdihavajo skozi usta mrzel zrak. Prehlad sam po sebi ni tako važen, kakor čas, ki mine, preden se sluznice zopet normalno prepoje s krvjo. Pri zdravih Ij'tdeh gre to hitro, pri občutljivih pa počasi, ker imajo krčevito skrčene žilice, in posledica tega je, da dobe nekateri deli telesa preveč krvi. V takem izrednem stanjni organizma se rnzbcthotijo zarodki bakterij zlasti beanofUnih. To je prav za prav samookuženje, povzročeno po provokaciji.
Po stopnji telesnega prehlade odloča tutli hitrost vetra. Zaščitno zmožnost našega telesa odlabi naj bol j "močan veter. Tudi neznaten prepih lahko o-l/adi telo, človek dobi nahod, ne da bi vedel kako. Mnogo težje posledice za zdravje lahko povzroči v splošnem nedolžna provokacija po prepihu pri ljudeb, kr niso pavi em zdravi. Tudi de" Ruder pravi, da je pri otrocih, ki jih muči angleška bolezen, šestkrat večja verjetnost. da dobe pljučnico, kakor pri normalnih otrocih. Bolezni zaradi prehlada, torej tudi gri-pav so v tesni zvezi s toplotnim gt-spodarstvom našega telesa, samo da še ne poznamo dobro vseh teh odnosov.
)Za pravega povzročitelja
Lepa knjiga Jt kulturna poduka;
jI »re« ... (flnžgar)
JI mU ▼ ui«
Z I V I VIRI
Spisa; IVAN MATlClC
DED —
Je ZEMLJO »trebil, zoni
OfcE —
J« Je postjal is sleda! bujno njeoo
Knjiga Je svojevrsten pojav
T siotenaki književnosti, kaj-
ti v nji Je v trinajstih dolgth poglavjih opisanih trinajst rodor slovenskega naroda od davnih početkov v starem BloTanotvn do današnjega dne. Knjiga je večno zrcalo naSega življenja ln/"trpljenja, ln kdor Jo" prebere bo ▼edel o Slovencih več kot mu more nnditl katerokoli naSe zgodovinsko delo.
SIN-
Je sere! med težkim klasjem
VNUK —
se Je dvignil
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
»2.
Poštnina plačana
Avtor knjige je IVAN MATlClC, lil Je spisal sploSno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH

99
KNJIGARNA
"Glas Naroda
III WB8T 1Mb STREET	NEW Y0W, N. T
valite je lahko gripa prenašala hripe lahko smatramo viru® in naprej. To ni kazalo na virusni iavor gripe. Londonski poskusi ro bili poigosto uspešno (ponovljeni tudi drusgod in bolezen se je posrečila v narkot&i prenašati tudi na mdši. Ni povsem jasno, dali je to- zares človeška gripa. I^ljub tenreu imajo učenjaki v model« 1 'mišje*' gripe lahko dostopen material
bakterije. V vsakem primerni pa potrebujejo ti povzročitelji naj bodo že dozdevni a3i dokazani, posebno ugodne pogoje, da lahko začno v našem telesu svoje škodljivo delo. Razveseljivo je, da smo sedaj najbr-že ona pravi poti, kako pojasniti to še nedavno zagonetno bolezen.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.'' Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atLis. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeti izkaznico, s katero boste proti plačilu 26- centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne Ln ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi ram bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARN! "GLASA NABODA", 216 West 18th St, New York.
CE DIVJAKI PIŠEJO ROMANE.
Na^Novi Gvineji'žive divja Ska plemena, kj so se dolgo upirala sleherni evropski kulturi; m civilizaciji. Le prav počasi ko jih ^misijonarji privadili nekaterih pridobitev civilizacije. Med v.«emi ji mje bil zanestf>ji-ve najbolj všeč ti.«k Črnci na Novi Gvineji so kmalu ustanovili *=voj čat-epis in "uredništvo" tega li^ta celo trdi, da prejema .vtirak dan preveč rokopisov od raznih Črnih pisateljev jn literatov.
Nekateri divjaki so prepričani. da pišeio imenitne romane. Kakor hitro pride k njim kakšen raziskovalec iz Evrope, že mu pokažejo svoje rokopise in bero odlomke iz svojHh ponavadi zelo krvoločnih romanov. Neki divjak je napisal ljubezenski roman: pravi črnski zakoniki tri kot. £ena in domači prijatelj. ASed tema dvenia tekntecama nastane prepir, žena ?e obema izneveri in si dobi novega ljubimca Zaradi te njene miuhe se stepeta dva rodova in kri teče v potokih. Čmec je prepričan, da je njegov roman prav zanimiv in ga rad prebere vsakomur, ki ga hoče poslušati.
OD KITAJSKEGA ZIDU DO SODOBNIH UTRJENIH ČRT.
. Nadaljevanje s 3. strani.
t-
klepi. pa naj bo to težka križar-ka. bajna ladja ali podmornica. Poleg dobrih obrairfbnih lastnosti in silne streQne moči, ki je osredotočena na bojni ladji, moramo upoštevati tudi njeno brzino ter veliko okretna it. B>jni ladji odgovarja na suhem tank m oklopni avtomobil. Ni izk ji»čeno — vsaj razvoj tankov ikaže v to t-mer — da bodo začeli graditi ogroMtae tanke,* qpreirt-'jene s številnimi topovi in strojnilcami, ki bodo postali kopne "križarke na gosenicah.' '
ZGODOVINA BRADE.
Da, tudi o bradah je mogoče pisati zgodovino. Pri starih Grkih in Rimljanih na primer je bila brada zelo v časteh in znak dostojanstva, moči in-usje-nosti. Grške in ritrt-ke bogewe
Afričan je bil prvi rinraki plemič, ki se je ^herni dan bril.
Njega so lornalu posnemali tudi dniigi. Cezar in Avgust sta bila brez brade. Prekucijo je napravil v tflj modi cesar Hadri-jan, ki si je pustil rasti mogočno brado, a le za to. da bi zakril lepo število bradavic na svojem obrazu. Dvorjani so se seveda takoj vrgli po najvišjem vzgledu. Stari Germani čo bili sami bradači. Da so bili taki tudi Ii»ngobardi, pove že njihovo ime (langer Bart — do1"1-g^i brada.) Tudi papozi so no-•sili brado. Šele Leon III., ki je kronal Karla Velikega, se je bril, kar je postalo nato med duhovščino običajno. Vendar je znano, d a.sta kasnejša papeža Pavel II. in Julij II. nosila brado. In tako dalje.
Tudi dandanes srečevamo bradače. Ce bi vprašali, zakaj «e tie'brijejo, bi redko i-Pišali, d?, hočejo s tem poKtati lepši. Navadno je vzrc^k zgled kakega predpostavljenega ali pa težnja da z njo zakrijejo kak nedosta-Mnoffi tudi nc-
si je mogoče predstavljati le bradate. Temistokel in Peri- i tex na Obrazu, k'ej sta ixlsila lepo naviti bra- jsiio brado, da dajo svoji podi. Šele macedonski kralji so|stavi tisti poudarek, ki ga nastopaj obriti. V Rimu so sej Stvarnik sicer njih postavi ni celo kasneje začeli briti. Sciipij da!.
Poučni spisi
mi n m\ i nniii itttitfi imtfiHHifdflfflnfuniii m 11 m w wmtnflinnpinr itinniwonnBBBMBBBBBBBWwiBnnBHHTii
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sana tU dr. I. J. Kern. Vezan«"	Gena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI vaj "Haw U Iiiimi t 'Mi
knjitic« — «f Um Uaitetf
V to] knjist m> v* pojasnila In aako-ni n naaeUenr	Gena 35c
domaČi živinozdravnik. mhi rraajo on-
lar. 278 stranL Cena trda re« Cena Zelo kortetna knjlaa sa rsakei^i ttviaorejca; opis rasnih bolem 1 lo sdrmrljenje; slika.
GOVEDOREJA. Spisal 8
R. waarari. 148 strani
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
$1.-
Cena 50o
MLERARSTVO. Spisal Anten Pave. S ettkaial 168 atraoL
Knjlaa'ae mlekarje ln UnMteUs alekaratra ■ploh.
NAJVEČJI SPISOVNK. — lCfl atranL
Čem 50C
NAftE ŠKODIJIVF ŽIVALI v PODOBI la BE SEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 stran L Broi.
Cena .25c
OBRTNO KNJIGOVOD8TVO. 258 stranL Vea... Knjiga Je namenjena ▼ pral t rati^js stavbno, umetno in strojno klJnCerniCarst™ »«r Bela-» sollrarstrn.
$1.-
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AH. Trije
deli: 162. 14L 133 strani. Gena neliko PoUnden ln natančen opis bdkrltia novega sveta. Spis se Clta kakor tanUnlva povest ter Je sestavljen po aaJboUSlta vtrlfc.
Gena 50c
PRAKTIČNI RAČUN AR Trda vea. 2*1 str... Priročna knjltlca. ki vsebuje vse. kar J« prt aakoim ln prodaji notrebno.
t	Cena 75c
PROBLEMI SODOBNE n LOM) KIJE Spisal dr. r. Veber. 841 at rani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki a* boče seananiti s glavnimi Cumi sodobne fliosoflje.
c«» 50c
SLOVENSKO-NEMdKI SLOVAR. Sestavil Dr. f. Bradač. — 825 stranL
Gena $1.50
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank L*kmar«r. 183 strani.
Cana $1.—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. " PbdkTaJSek. — 437 stranL
$1.-
ZDRAVILNA tELlSClA. «2 stranL
25c
Naročite pri:
Sloveinic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N.Y.

- ■ -

—1