VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KR5K0 nas OBMOČNA ENOTA KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, Z LOJTRCO POD OKENCE« torek, 7.2.1995 Novi predlogi za mesec februar: 1. Veseli dan — Mladi prijatelji 2. Planika — Planika 3. Od Bistrice do Sotle — Brane Klavžar 4. Strunca se je utrgala — Šaleški odmev 5. Pri veselem Ptujčanu — Mariborski kvintet >3. Naj odmeva veselje — Ptujskih 5 7. Pesem slavčka — Slavček 8. Ljubezen nikdar ne umre — Marjana Mlinar in trio Svetlin 9. Vsem prijateljem — Šaleški fantje 10. Bo danes polna luna spet — Rompompom Nagrado prejme: Ana HRIBERŠEK Dolenji Leskovec 8, 68280 Brestanica Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: ............................................... Music box Vsakdo najde svojo glasbo l\o\\Ko pod otoMft ISIIIDIO BfflggiHK Trg izgnancev, BREŽICE, Tel.: 62-402, 62-204, Fax: 62-335 STE-REO 88,9 in 95,9 MHz vsak dan od 7.00 —19.00 GLASOVALNI KUPON ZA JANUAR 95 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: Pošta: ...............Telefon: Moja glasbena želja: Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Vibrofon Dober mesec je že v Brežicah odprta nova glasbena trgovina Music box z veliko izbiro CD plošč, audio, video in TV opreme raznih priznanih proizvajalcev. Velika je tudi izbira praznih audio in video kaset. Pri njih lahko najdete okoli 1.000 CD-jev različnih glasbenih zvrsti, ki jih nabavljajo na podlagi povpraševanja. V music boxu zagotavljajo, da ni stvari, ki je ni za dobiti. Vsakdo lahko naroči svoj CD, priskrbeli mu ga bodo v dveh dneh. Poleg bogate ponudbe CD-jev, kaset ter praznih audio in video kaset lahko v Music bo-xu dobite tudi audio, video in TV opremo raznih priznanih proizvajalcev, kot so Philips, Marantz, Technics, Sony, Ai-wa, Jamo, TDK in Samsung. Novost pa je svetovanje pri opremi prostorov s hi-fi tehniko, katere tudi kasneje opremijo. Vsakdo, ki bo obiskal novo glasbeno trgovino Music box v Brežicah, na cesti Prvih Borcev 43, bo glasbo lahko pri njih tudi poslušal, se nato odločil in kasneje kupil svoj CD ali kaseto po ceni, ki je zagotovo nižja kot v drugih slovenskih krajih. Konkurenčne pa so tudi cene audio in video tehnike. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Music box nagrajuje! Music box bo za Vas, dragi bralci, pripravil vsak teden nekaj novosti z glasbenega področja, Vi pa boste morali odgovoriti na nagradno vprašanje. Izžrebanec bo nagrajen. (Ga-lex) IN4S se rodijo leta 1989, takoj po smrti ujetnikov svobode. Njihova glasba je bila opisana kot melodični hard core in večina kritikov jih je primerjala z legendarnimi Husker Du. Spomladi leta 1990 je ta laški band posnel štiri pesmi, ki so izšle kot single pod naslovom Nikdar nazaj. Istega leta nastopijo na tradicionalnem novem rocku 2.000, nastopajo doma in na tujem, kjer kot predskupina spremljajo svetovno znana imena, kot so: Fugazi, Alice Donut, M.D.C., Tar Babies... Do opazne spremembe pride, ko se jim leta 1992 pridruži nov basist in v tem obdobju posnamejo garažni demo posnetek. V zadnjih mesecih leta 1992 posnamejo v študiju tri pesmi. Ena od teh se pojavi na nizozemski CD kompilaciji skupaj z No means, M.D.C., Strelni-koff... Dvakrat se pojavijo na domačih kompilacijskih CD ploščah No border Jam ter na dvojnem CD-ju italijanskega porekla z naslovom Drops of hope. IN4S, lt's not for šale (Ni naprodaj), skupina katere kvaliteto je potrebno omeniti, kajti prav preprosta zvočna govorica ima nenavadno moč. Sozvočja, ki jih je slišati, zvenijo zelo kompaktno ter brez prizvoka naive, h kateri se zateka večina neizkušenih. Iskreno, iz hlač stresena podoba zvoka, katero izvrstno dopolnjuje vokal, nam kaže, da če vse stoji na svojem mestu, pa če je še tako preprosto sestavljeno, ima lahko dobro težo. IN4S so uspeli izkušnjo punka združiti s hard coreom in s tem pridobili naslov edinega HC banda pri nas, ki izhaja iz čistega jedra novega ročka in ročka nasploh. Sicer pa se jih poznavalci rockovske scene v Po-savju spominjajo ob enem od redkih tovrstnih glasbenih dogodkov, ko so nastopili pred dobrimi dvemi leti z odličnimi domačini Demolition Group, o katerih bo tekla beseda v eni od prihodnjih številk. Tokrat bomo postavili nagradno vprašanje v zvezi s skupino, ki smo jo predstavili danes. Torej, IN4S igrajo priredbo legendarne punk skupine Kiling Joke. Ime skladbe, ki jo izvajajo, vam bo prineslo kaseto, če pravilno odgovorite in odgovor pošljete na uredništvo Našega glasa, do naslednjič pa vam želim obilo dobrih vibracij. (Mr. Jožo) Bogato založena glasbena trgovina Music Box Valentinov ples V soboto, 11.2., ob 20. uri. Srca prinesite s sabo; za zabavo bo poskrbela skupina AVIA BAND. Rezervacije na recepciji motela Petrol Čatež ali po telefonu 61-300. Nagradna križanka: z Našim glasom v Benetke Sponzor današnje križanke je Naš glas, tistim s srečnejšo križanko pa bomo podarili dvodnevni izlet, ki ga bo agencija Karantanija organizirala v pustnem času v Koper in Benetke. Rešitve pošljite tokrat do 11. februarja na naslov Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško. Križanko iz tretje številke (s petindvajsetega januarja) je pravilno rešilo 57 naših bralcev, devetim pa ni čisto uspelo. Nič ne de, pa drugič! Nagrade je takrat prispevalo podjetje Vent d.o.o. — sadje zelenjava Leskovec, in sicer čisto konkretne. Žreb pa jih je razdelil takole: prva nagrada, zaboj mandarin, bo razveselila Albino Tekavčič, C.K.O. 16, 68281 Senovo, druga nagrada je bila 10 ka pomaranč, dobil pa jo je IgorZupanec, H.M. 16, 68290 Sevnica. Tretji izžrebanec je bil Bojan Kolman z Gubčeve 2 v Krškem, posladkal pa se bo s petimi kilogrami banan. Čestitamo! Rešitev križanke pa je bila takale: geslo zgoraj: SADJE, ZELENJAVA, LESKOVEC; geslo spodaj: LICI, GRANATNO JABOLKO. Vodoravno: LICI, LIK, OST, GJ, TI, SZ, RABIN, AENONA, ABANO, DLAKAR, NOTES, JELCIN, AL, EN, IRO, TKIVO, JAD, ANORAK, JAREK, VO, ERA, AVENIJA, KNAP, KASTNER, SANI. n te i ' mmmm ¦ 1 24. Srka MOČAN DEŽ KIKIRIKI NOSILNO 3GROOJI PRI »ivTOMOB GlASB. SKUPINA MAIDEN IVIA.II HW !L0 staiico, InovantsKi K"" 'v. . \es-¦ NP > mOPSKA PAPIGA GEORGI IDINGOV i*imo-'-a J«# B > KRAJ* V i POMURJU VOLT MESTO NA N1ZO ZEMSKEM EGIPČ. BOG SONCA SEHMENT, OBORINA ORGAN VOHA IVAN REGEN VUAK (KRAJŠE) AFRIŠKA DRŽAVA POLDRAG KAMEN ARABSKA DRŽAVA OPERNI PEVEC (EMIL) UGLAJENA ŽENICA SEZN. ŠTOR SCENO NATANČ. P1S NI IZDELEK SKLAD. ADAMIČ ALOIS HABA ktjaSki POJAV NOGOM. KLUB SREDIŠ. VHTtMJA ARHIV. SPISI kit. MESTO JIBfff SNEŽNI ČLOVEK ISLAM. NASLOV ZA - \ sudv. bog ZMAGE moški POTOMEC ROČNO TKANA PREPROGA t.; D MEDICA TITAN RUDNIN. GNOJILO 4 ¦ MALOPRIDNEŽ VERDIJEVA OPERA LETOPIS 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 5, 8. FEBRUARJA 1995 NA KRATKO: Novo ogledalo namesto namerno razbitega Jesenice na Dolenjskem, januarja — Na ostrem ovinku pri odcepu z avtoceste pri Jesenicah so v teh dneh postavili novo ogledalo, ki je zamenjalo starega, nedavno razbitega. Krajani se sprašujejo, kako dolgo bo to ostalo celo. Ali je ta dragoceni priV pomoček v prometu res odveč, tako da ga je potrebno razbiti? • Skodoželneži, zamislite se malo! (Božidar Zore) »Kopije« ni več Slovenska vas, 28. januarja — »Kapijo«, ki je zapirala pot živečim v TPC-ju (trgovsko poslovnem centeru) so končno od-sranili. Na nekaj metrih neasfaltiranega cestišča je navožen in razgrjen pesek in s tem so ga osposobili za vožnjo. V TPC-ju se je odprla tudi nova trgovina s tehničnim blagom. Tako ljudjem v tem kraju ostaja upanje, da bi tudi tu v prihodnosti lahko našli možnost zaposliteve. (Božidar Zore) Kulturni dom Krško Krško, februarja — V tem mesecu bo v K© Krško pestro in zanimivo. Osrednja prireditev ob slovenskenri zadetki že nakazali, da so tokrat bolj ši nasprotnik in v 46. minuti že vodili ¦ 20:14. V tem delu se je izkazal zlasti domači vratar Denič, ki je ubranil kar 24 strelov. Za odlično rokometno predstavo velja pohvaliti obe ekipi, posebej pa še Deniča pri domačih in Rozmana pri Gorenju. RK AFP Dobova: Marcola, Oapo 3, Češnovar 2, Mijačinovič 9 (7), Voglar 1, Žibert, Qlaser 1, Kekič, Deržič 1.3, Deržič S., Stojakovič 4, Denič. (Jože Arh) : RK Interier (IStll* ubranil nekl| strelov in tako preprečil pravo katastrofo. Visoko zmaga igralcev Preventa daje le majhne možnosti Krčanom pred povratno tekmo, ki bo v sredo v Leskovou, za podvig in uvrstitev v polfinale. RK Interier: Imperl, Papež 1, Keše, Bernardič, Iskra 3, Mašič, Martinčič 6, Bogovič 2, Urbanč 1, Kukavica 2, Pire, Dragar 4. (Jože Arh) RK Interier t RK Velika Nedelja 33:16(14x7) V prvi tekmi nadaljevanja tekmovanja rokometašev v drugi rokometni ligi — vzhod so igralci Interierja visoko premagali ekipo iz Velike Nedelje. Visoka zmaga domačih pa ni plod dobre igre, ampak zasluga slabega nasprotnika. Mlada in neizkušena ekipa Velike Nedelje se je težko upirala Krčanom, saj so zadetke za goste dosegli le trije igralci. Vendar pa tudi igra domačih ni dala pretiranega upanja pred sredino povratno tekmo s Preventom. Potrebno bo veliko bolj odločna igra v napadu, pa tudi kakšna uigrana kombinacija, s katero bi v kritičnih trenutkih tekme zanesljivo dosegli zadetek. RK Interier: Imperl, Papež 1, Keše, Iskra S, Mašič 3, Martinčič, Bogovič 8, Urbanč 5, Kukavica 4, Kozole, Dragar 6, Levičar 1. (Jože Arh) Mlajši dečki Interierja v polfinalu Na sobotnem tretjem turnirju so se mlajši dečki v Trbovljah srečali z ekipo Rudarja in Dola. V obeh tekmah so visoko zmagali in se uvrstili v polfinale, kjer se bodo srečali z zmagovalcem vzhodne skupine (Celje, Murska Sobota). Ekipo vodi igralec Interierja Mašič. Najboljši strelec je bil Zvonko Šebalj s 15 zadetki v dveh tekmah. (Jože Arh). Rezultati: Rudar — Interier 6:16 Dol — Interier 5:13 KOŠARKA KK Interier t KK Smelt Olimpija ml. 83:60(41:28) Košarkarji Interierja so še enkrat zanesljivo zmagali, kajti mladi igralci Olimpije niso bili nasprotnik, ki bi jih lahko ogrozil. Že začetek tekme je pokazal, da je razlika v kvaliteti velika. Domači so povedli 24 : 2, gostje pa so svoj prvi koš dosegli šele v 11. minuti. Razlika je bila največja v 39. minuti, ko so Krčani vodili že za 27 zadetkov. V drugem delu srečanja je bila igra bolj izenačena in tudi bolj zanimiva za gledalce. Pri domačih so se z dobro igro izkazali prav vsi igralci, ki so stopili na igrišče, pri Olimpiji pa je izstopal Stepanija. KK Interier: Bordelius 3, Rozman 12, Stevens 18, Zaturovski 10, Ademi 16, Kraljevič 9, Samar 15. (Jože Arh) Športna tekmovanja niso poceni Igre se vrstijo, pečeni odojki tudi Dolenja vas, februarja — Kako resna in pomembna zadeva na tem svetu je šport, se lahko vsak dan sami prepričate, ko med programi na televiziji zaman iščete takšnega, ki športnih dogodkov ne bi redno spremljal. Šport pa je tudi metanje pikada in igranje biljarda, pravijo nekateri. Torej? Samo Cerovšek, Dušan Kink in Vilijem Arnšek so bili glavni akterji v zadevi: biljard (jurček) za odojka. Prvega odojka je izgubil Samo, ko ga je po zagrizenem boju premagal Vilijem, drugega si je spet priigral Vilijem, ko je dokaj gladko premagal Dušana, tretjega pa si je le prislužil Samo, saj je v partiji, v kateri je zmagovalec moral zbrati 30 zmag (vsaka na dve dobljeni), premagal Vilijema z rezultatom 30 : 17. Dokaj hudo, bi rekli. Trije odojki za tri korenjake. Prvega, ki ga je izgubil Silvo, so snedli že januarja, drugega je pred dnevi priskrbel Vilijem, tretji, Dušanov, pa še raste. Ker so vsi omenjeni pravi, zagrizeni športniki, lahko ugibate, kaj na takšnih pojedinah pijejo. Ne, niste uganili, na sliki je vino. (dama) i, 9 pokalov krških plesalcev Bassano del Grappa, S. februarja —Na mednarodnem plesnem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih je nastopilo tudi 19 plesnih parov Posavskega plesnega klu -ba Lukec. Rezultati: mlajši mladinci -1. mesto v latinskoameriških plesih (LA) in 3. mesto v standardnih plesih (ST) Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar; pionirji do 9 let - 2. mesto LA in 3. mesto ST Jaka Piltaver in Tina Korber; pionirji do 11 let — 5. mesto LA in 7. mesto ST Uroš Rogič in Anja Žvah; 6. mesto ST in 9. mesto LA Mitja Puntar in Jasmina Zakšek; 7. mesto ST in 11. mesto LA Mitja Stanič in Katja Zakšek; mladinci - 5. mesto ST in 6. mesto LA Zoran Perčič in Leonida Perčič. Vsi ostali pari pa so se uvrstili v polfinale. (Galex) Ob 710-letnici konjskih dirk Konjeniški klub Šentjernej Šentjernejski konjeniškiklub veliko sodeluje s krškim Grabnarjeva četrta na Madžarskem V svojem prvem nastopu za državno reprezentanco je mladinka Tina Grabnar (SD Les-kovec) presenetila vse in s 388 krogi na odprtem prvenstvu Madžarske zasedla odlično 4. mesto med članicami in izboljšala osebni rekord za 5 krogov. Drugi dan je v mladinski konkurenci s 380 krogi prav tako osvojila 4. mesto. V soboto, 11. februarja, bosta v dvoboju s Hrvaško za re- Regijsko hitropotezno prvenstvo, ki bo v nedeljo, 12. 2.1995, ob 9. uri v jedilnici Pepi-ham v Lisci Sevnica. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih skupinah: člani, ženske, mladi igralci, rojeni do leta 75 in kasneje ter veterani rojeni leta '45 ali prej. Prijavnina znaša 500 SIT za Člane in veterane, za ostale 250. V Krškem poteka turnir drugo-kategornikov, na katerem nastopa 10 šahistov. Po 3 kolih sta v vodstvu Željimir Pavlovič in Miroslav Šibilja s tremi točkami, sledijo pa J. Golob, G. Novak in S. Župevc. Na turnirju nastopajo šahisti iz Sevnice in Krškega. Na državno prvenstvo za učence in kadete, ki bo od 18.-24. februarja v Kranju, se je iz Posavja uvrstilo 24 šahistov. 16 iz Krškega, prezentanco Slovenije nastopila tudi mladinka Tina Grabnar in mladinec Dejan Župane. Mladi leskovški strelci so se v soboto v prijateljskem srečanju srečali z ekipo iz Trbovelj in dosegli dobre rezultate: Urška Arh 367, Špela Arh 342, Mateja Mešiček 356, Boštjan Arh 529, Gorazd Zori 544, Jože Koritnik 554, Silvo Vrščaj 559. (Jože Arh) eden iz Bizeljskega in 7 Sevniča-nov. Na šolskem tekmovanju v OŠ Jurij Dalmatin Krško po 30 turnirjih vodi Tilen Mlakar 2311., pred Damjanom Požunom 1821, in Alenom Luskovcem 171 t. Pri starejših ša-histih je na 1. mestu Sašo Župevc 561,2. Mario Vilic 411., 3. Gorazd Novak 301. Na turnirjih skupaj sodeluje 35 šahistov in šahistk. V soboto, 4. februarja, je v Sevnici potekal 12. troboj med ekipami iz Sevnice, Radeč in Krmelja. 1. mesto so osvojili Sevničani 88t., 2. Radeče 59.51, in 3. Krmelj 44.5 t. V posamezni konkurenci je bil najboljši Andrej Grilc, Sevnica 15 t., pred Martinom Povšetom, Radeče, ki je za svojo ekipo zbral 121, in Antonom Zvarom, ki je igral za Krmelj in zbral 8.5 t.(B.C.) PD Bohor Senovo Konjeniški klub Šentjernej je tretji najstarejši klub v Sloveniji in šteje okoli sto članov. Dvajset je takšnih, ki tudi trdno delajo. Klub je član Konjeniške kasaške zveze Slovenije in skrbi, da se v Šentjerneju ohranja tradicija konjskih dirk. Te so imele v svojih začetkih, za razliko od tovrstnih dirk v drugih krajih v Sloveniji, izrazito kmečki in konjerejski značaj. To kmečko obeležje so v veliki meri ohranile še do danes, tako glede tekmovalcev kot glede občinstva, ki je dirke spremljalo. Še danes imajo tukajšne prireditve, bolj kot drugje v Sloveniji, značaj kmečkega praznika. V začetku so prirejali dirke na delovni dan, in sicer na dan, ko je bilo v Šentjerneju premovanje konj. Konjske dirke, ki jih v Šentjerneju prirejajo redno ves povojni čas — prve so bile že jeseni 1945 —so bile stalna spodbuda za rejo kasačev na tem območju. Tudi obnovljeni hipodrom z izboljšano stezo. Reja toplokrvnih konj, ki je nekdaj na področju Šentjerneja zelo slovela, je sedaj povsem zamrla. Danes je na tem področju poleg reje hladnokrvnih konj, ki je zdaleč najmočnejša, perspektivna le reja kasača kot športnega konja. Danes je na Šentjernej-skem polju okoli petnajst rejcev kasačev. Kasaštvo pa je zelo drag šport. »Včasih so ljudje imeli več časa, pa tudi nagrade so bile večje (vol). Veliko smo sodelovali s krškim konjeniškim klubom. Skupaj smo določali, kdaj bodo dirke in usklajevali programe. Če so prišli iz Ljubljane dirkat v Šentjernej, smo poskrbeli, da so tu ostali cel teden. Konje smo dali v hleve, za ljudi pa poskrbeli, da so se lepo imeli. Ko je bil teden naokoli, so šli dirkat še v Krško. Naše dirke so med Slovenci zelo znane in priljubljene, vedno imamo veliko obiskovalcev. Letos praznujemo 110 let, odkar so bile pri nas prve dirke,« sta povedala Slavko Novak, predsednik kluba, in Alfred Trenz, podpredsednik. (Lea) Program dela in aktivnosti v letu 1995 Zimska Šola V narOVI Trije mušketirji: Samo, Dušan in Vilijem I. Aktivnosti v športnorekreativ-nih društvih, ki delujejo na območju občine Krško, se tudi v novem letu nadaljujejo. Nekaj je pri tem tradicije preteklih let, nekaj pa je nove vsebine iz novo postavljenega programa dela za leto 1995. I Že tradicionalni 9. planinski ples bo tudi letos v Domu XIV. divizije na Senovem in sicer 11. marca s pričetkom ob 20.uri. Kot vedno doslej bo tudi tokrat obiskovalce zabaval priznani ansambel Štajerskih sedem. Jezikova nedelja, že osemnajsta po vrsti, je še kako tradicionalna, zato vas vabimo, da 7. maja prinesete »najdaljše, najtežje ali pa najbolj izvirne jezike« na tekmovanje, ki bo pri Koči na Bohorju. Tudi kostanjeva nedelja bo in je predvidena za 15. oktober. Pri tem si želimo lepega vremena, kostanja, sladkega mošta in vašega obiska. Ker se čedalje bolj zavedamo dejstva, da postaja planinstvo družinski šport oziroma rekreacija, želimo nadaljevati z lanskimi družinskimi pohodi na Bohor in sicer: 15. aprila organiziramo pohod planinskih družin na Bohor ter 23.ju-nija, ko bomo ob kresni noči peš krenili na pot do koče in morda še do najvišjega vrha Javornika. Za mlade planince bo v juliju spet organiziran planinski tabor. Točen čas in lokacija bosta objavljena naknadno, ker smo pri tem odvisni od lokacij, ki jih določa Planinska zveza Slovenije. Skozi vse leto pa bomo organizirali lažje in malo manj lažje izlete in planinske ture. Kam bomo šli, boste obveščeni s programom izletov, ki bo sprejet na našem občnem zboru ter ga bomo objavili v tem glasilu. Na področju izvajanja izletništva pa se bomo povezovali tudi s sosednjimi planinskimi društvi in v okviru možnosti opravili nekaj lepih skupnih tur. Prva taka skupna akcija je pohod na Porezen in sicer 26. marca letos. Nato se bomo 2. aprila pridružili Bre-žičanom na njihovi brežiški poti ter se nato udeležili 24. junija Kresne noči na Libni, ki jo bodo organizirali Krčani. Na Bohor, kjer smo lani odprli prizidek, pa vas vabimo v vseh letnih časih. Koča na Bohorju ima telefon (70-475) in je stalno oskrbovana. Vse dni v tednu vas pričakujeta prijazni oskrbnik in oskrbnica, ki se bosta potrudila, da vam bo pri njih lepo in da ne boste odšli domov lačni in žejni. Doživetje narave je v vsakem letnem času drugačno in zares enkratno, da o učinkih rekreacije na zdravje in počutje posebej ne izgubljamo besed. Na Bohor se lahko odpravite peš iz Srebotnega ali s Senovega preko Reštanja ali pa kar s pomočjo svojega jeklenega konjička. Občni zbor društva pa bomo organizirali letos kar v koči na Bohorju. Zato ga predvidevamo šele za I. april, ko se bomo zbrali ob 11. uri in skupno izvolili novo vodstvo društva ter sprejeli nov program dela za leto 1995. Naj bo dovolj! O vseh dogajanjih vas bomo sproti obveščali. Pridružite se nam — obljubljamo, da vam bo žal, če boste po naključju ostali doma. (Galex) Osnovna šola Krško je v dveh izmenah organizirala zimsko šolo v naravi na Rogli. V vsaki izmeni sta bila prisotna dva razrednika in pet učiteljev alpskega smučanja. Kljub slabim vremenskim razmeram so zastavljeni program v celoti uresničili. Učenci osnovene šole Krško so se od 17. do 27. januarja udeležili zimske šole v naravi na Rogli. Poleg samega alpskega smučanja so organizirali tudi pohode do stolpa na Rogli, do koče na Pesku in do Lovrenških jezer. Ob večerih so prirejali razne kvize, zabavne igre, skeče pa tudi zapeli so. Vsak večer so si z video kamero ogledali in analizirali delo na snegu, imeli pa so tudi strokovna predavanja o triatlonu in snovvbordu. Obis- kali so tudi diskoteko in izvedli tekmovanje v disko plesih. Na zaključnem večeru so podelili priznanja najboljšim v temo-vanju alpskega smučanja in praktične nagrade za najbolj urejene sobe. Vtisi učencev so bili zelo dobri, saj so vsi zadovoljni in zdravi zapuščali Roglo z željo, da bi se še kdaj srečali v takšni obliki dela. Zastavljen program šole v naravi so v celoti realizirali. V letošnjem letu so se pojavile težave glede plačevanja. Glede na sredstva, ki jih dobi sklad stavbnih zemljišč, menim, da bi lahko namenili drobtinico tega denarja tudi za boljšo kvaliteto življenja otrok, za katere govorimo, da so naše največje bogastvo. Vodja šole v naravi Tone Zakšek TLIsd Turistična agencija NAKUPOVALN1 IZLETI NA MADŽARSKO VSAK ČETRTEK PUSTOV ANJA DOMA IN PO SVETU Trg lignancev 2, 68250 Brcilcc, tel.: 0608/62 • S60 NAŠ GLAS 5, 8. FEBRUARJA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 ŽUPAN OBVESTILO O IZVAJANJU JAVNIH DEL V LETU 1995 Znano je, da so javna dela kot ena od oblik izvajanja aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji že štiri leta inštrument države za blažitev socialnih posledic odkrite brezposelnosti. Značilnosti sodobnih javnih del so zlasti družbena koristnost, neprofitna in nekonkurenčna naravnanost, selektivnost, časovna omejenost ter poudarjena socializacijska in humanizacijska funkcija, v letu 1995, ko je evropsko leto varstva narave, želimo programe javnih del usmeriti na področje urejanja okolja in turizma. Programi javnih del se izvajajo selektivno za ciljne skupine brezposelnih, ki nimajo nobene druge možnosti in zaposlitev že dolgo iščejo. Na tem področju so na osnovi dosedanjih izkušenj možna naslednja javna dela: urejanje parkov in drugih javnih površin, urejanje turističnih objektov splošnega pomena, urejanje trimstez, kolesarskih stez in turističnih pešpoti, pomoč pri razvijanju kmečkega turizma, priložnostna popotniška tržnica za tranzitne goste, vodniška služba, odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov, čiščenje obrežij in strug potokov ter hudournikov, urejanje brežin in odvodnjavanje na lokalnih cestah, urejanje zelenih površin, čiščenje naselij, izdelava hortikulturnega katastra, popis objektov za počitek in rekreacijo, rušitvena in pripravljalna dela za družbene objekte, preurejanje stanovanjskih objektov, gradnja športnih objektov, popravila starih poslopij in rušenje, gradnja lokalnih cest, vzdrževanje cest. Sem sodijo tudi kulturni programi, urejanje kulturnih objektov, restavratorska dela, arheološka dela itd. Programi naj zajemajo tisto, kar je za turizem in okolje v naši občini najvažnejše. Pravočasna priprava programov javnih del, namenjenih turizmu in okolju v najširšem pomenu, je potrebna tudi zato, da bi pravočasno zagotovili finančna sredstva zanje, za nekatera javna dela pa angažira-. li tudi sponzorje. Prosimo, da nas o vaših namerah, katera dela bi se izvajala preko javnih del, obvestite najkasneje do 10/2-1995. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 22-771 int. 292. Danilo SITER župan Videm, celuloza, papir in papirni izdelki Krško, d.o.o., v stečaju Razpisuje — ponovno JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnega sredstva, ki bo 14.2.1995, ob 10. uri, v prostorih Vidma v stečaju, Kolodvorska 2, Krško. Prodajali bomo: — tovorno vozilo prekucnik: TIP: RABA-U-26230 DF, leto izdelave 1984, vozilo ni v voznem stanju. CENA: 230.000,00 SIT. Ogled vozila je mogoč na dan licitacije na kraju samem od 8. do 9. ure. Cena je v SIT, zakoniti prometni davek na zlicitirano ceno in prepis vozila plača kupec. Prodajali bomo po načelu »videno — kupljeno«. Varščino v višini 50.000,00 SIT je treba plačati pri blagajni prodajalca uro pred licitacijo. Neuspelemu ponudniku bomo varščino vrnili, uspelemu pa vračunali v kupnino. Kupljeno vozilo mora biti plačano in odpeljano v 3 dneh. Varščine ne vračamo, če kupec ne plača zlicitiranega zneska. Vse druge podrobnosti bodo znane na sami licitaciji. V Krškem, 3.2.1995 Stečajni upravitelj Branko Ogorevc, dipl. ekon. OBČINA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 ŽUPAN POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO Za leto 1995 moramo izdelati program in proračun, v katerem bodo opredeljene naloge, ki se bodo izvajale v tem letu,, tako po vsebini kot tudi finančno. Hkrati želimo izdelati katalog prireditev na vseh področjih dejavnosti v občini Krško (kultura, šport, ohranjanje ljudskih običajev, mednarodna srečanja ipd.). Glede na to, da se bo v letošnjem letu odvijalo več prireditev, ki bodo posvečene raznim jubilejem, kulturnim in športnim prireditvam ter drugem obeležjem posameznih dogodkov kot tudi srečanjem na medkrajevnih in mednarodnih nivojih, pri katerih predvidevate kakršno koli sodelovanje občine, Vas pozivam, da nas o tem obvestite pravočasno, tako da bomo lahko Vaše potrebe upoštevali tudi pri izdelavi programa za letošnje leto in jih vnesli v katalog prireditev za leto 1995. V ta namen nam posredujte naslednje podatke: - vrsto prireditve oziroma aktivnosti (opisno); - kraj in čas izvajanja aktivnosti; - finančno konstrukcijo izvedbe (višina sredstev in viri financiranja). Hkrati Vas obveščamo, da obstaja-možnost, da določene aktivnostilahko izpeljete preko javnih del, za katere lahko kandidira Občina Krško. V vsakem primeru nam morate posredovati program, kjer bodo aktivnosti opredeljene in tudi finančno ovrednotene. Tako pripravljene programe posredujte na Občino Krško najkasneje do 10/2-1995. Vse dodatne informacije dobite na tel.št.: 22-771 int. 295. Le tako bomo lahko s skupnimi močmi in v obojestransko zadovoljstvo realizirali vrsto nalog. Danilo SITER župan OŽIVLJANJE VINSKIH CEST IN IZLETNIŠTVA Posavski center za permanentno izobraževanje Krško, CKZ 15 VPISUJE — v program usposabljanja za poslovnega tajnika/sekretarja — v program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih (oboje po V. stopnji izobrazbe) — v tečaj vodenja poslovnih knjig — v tečaj industrijskega šivanja — v tečaj za voznike viličarja — v tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije — v tečaj za strojnika centralnega ogrevanja — v tečaj varstva pri delu — v tečaj higienskega minimuma — v tečaje tujih jezikov: angleščina, nemščina, italijanščina, ruščina in francoščina — začetni in izpopolnjevalni — tečaj računalništva — QPRO, VVINDOvVS... — tečaj avtogenega treninga in — šolo vodenja. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu vsakdan do 15. ure na številki: 31-152 ali 22-811. Prijave zbiramo do 15. februarja. Med Savo in Krko se razteza vinorodno gričevje, ki se imenuje po reki Krki; KRŠKO HRIBOVJE. Ko se vozimo po tej pokrajini, posejani z gozdovi, vinogradi in sadovnjaki, dobimo občutek, da je narava z roko umetnika želela upodobiti valovito zeleno gladino morja. Asfaltne ceste se vijejo z griča na grič, od vasi do vasi, mimo starih zidanic in hiš do številnih razglednih točk, ki jih varujejo raznolike cerkve in kapelice. Kratek izlet z avtomobilom ali kolesom vam bo ostal v nepozabnem spominu. Iz Sevnice se pri Impoljci usmerite po vijugasti cesti proti Studencu, iz krške ali brežiške občine pa priporočamo pot čez Trško goro in Golek proti Velikemu Trnu. Tretja pot se vije iz Velike vasi ali Smednika (ob cesti Ljub-Ijana-Zagreb) proti Raki, Ro-višču in Zavratcu, od tam pa proti Sevnici ali Bučki in Škoc- janu. Predlagamo vam naslednjo izletniško turo: iz Leskovca se mimo turnske graščine odpeljemo na vinorodni Golek, kjer zavijemo na Veliki Trn. Pri farni cerkvi sv. Duha, na vrhu vasi, si privoščite panoramni razgled na Krško polje, Gorjance, Bohor in Lisco. Lična cerkev iz prejšnega stoletja pa lahko površnega opazovalca zavede, saj zunanja podoba spominja na gotiko in tedanji stil gradnje cerkva. Dvorišče župnišča krasi več kot osemsto let stara lipa. Vaščani se > pohvalijo še s cerkvijo sv. Andreja v Dalcah, ki velja za eno najstarejših v Posavju. Kraj zaznamujejo številni vinogradi in sadovnjaki, pozoren opazovalec pa se bo razveselil nekaterih ohranjenih starih hiš v okolici, ki bi sodile že v etnološki muzej. Za bogato loviče divjadi, pa skrbi obnovljena in delovna lovska družina. simpatično zidanico na Novi gori ter velik nasad jablan. Gostišče vsako leto na Jože-fovo (19. marca) pripravi tudi salamijado in degustacijo vin. Gospa Zinka je tudi svetnica vinske ceste, ki poteka skozi Veliki Trn. Priporočamo vam obisk v gostišču Zinke LEKŠE na Velikem Trnu, tel.: 0608/21 -547, kjer se ponašajo z okusno in poceni jedačo. Poleg ostalih dobrot kuhinje pripiročamo: bržolo, domače salame in kruh iz krušne peči, v kratkem pa tudi divjačino. Velika in povsem nova jedilnica pa lahko sprejme do 100 gostov in je primerna za ohceti in zaključene skupirre. Gostinec Stane ima tudi lastno polnilnico vina, REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA SEVNICA ODBOR ZA IZGRADNJO TELOVADNICE Datum: 27.1.1995 Na podlagi sklepa odbora z dne 12.1.1995 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA DOKONČANJE DEL NA GOSTINSKEM LOKALU V TELOVADNICI OS SAVO KLADNIK SEVNICA IN ODDAJA PROSTOROV V NAJEM SPLOŠNI PODATKI: 1. Prostor se nahaja v novozgrajeni telovadnici OŠ SAVO KLADNIK SEVNICA, Trg svobode 42, sestavljajo pa ga: — lokal — sanitarije — priročno skladišče. Prostori so dograjeni do IV. gradbene faze, v skupni površini 42,40 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost potrebnih del za dokončanje znaša 2.500.000,00, vrednost vloženih del v višini 2.500.000,00 bi se poračunala z najemnino. Oprema v lokalu bi bila v lasti najemnika. Potrebno dokončanje del: maj 1995 RAZPISNI POGOJI: Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — biti morajo registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti — biti morajo strokovno usposobljeni — zagotoviti morajo, da začnejo z opravljanjem gostinske dejavnosti najkasneje do 1.6.1995 Ponudniki morajo ponudbo poslati najkasneje do 15.2.1995, v zaprti ovojnici z oznako »GOSTINSKI LOKAL V TELOVADNICI — PONUDBA — NE ODPIRAJ«, na naslov: ODBOR ZA IZGRADNJO TELOVADNICE Glavni trg 19 a 68290 SEVNICA Ponudbi za razpis je treba predložiti: — sklep sodišča o registraciji ponudnika — dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. in 3. alineje razpisnih pogojev. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo imeli: — najboljšo izvedbo in gostinsko ponudbo — najkrajši rok dokončanja — garancijo za izvedbo — višino najemnine. Ponudnike bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po končanem zbiranju ponudb. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobite pri g. Borutu Simončiču na Občini Sevnica, Glavni trg 19 a, 68290 Sevnica. Tel.: 0608/41-221, int. 217. PREDSEDNIK Joško KOVAČ, dipl. oec. Občinska zveza prijateljev mladine Krško Cesta krških žrtev 14, Krško vabi k sodelovanju pedagoške delavce, strokovno svetovalne delavce, aktiviste društev prijateljev mladine, študente, starše in druge zainteresirane občane za pomoč pri izvajanju programa Občinske zveze prijateljev mladine Krško v letu 1995 (mentorstvo, spremstvo, vodenje delavnic, program letovanja, izleti). Prijave sprejemamo na naslov: Občinska zveza prijateljev mladine Krško, CKŽ 14, Krško. GOSTIŠČE OB RIBNIKU TONE KRAJNC Pot nadaljujemo proti Ro-višču in Zavratcu, kjer se lahko ustavimo v prelepem am-bientu Gostišča ob ribniku. V mirnem kotičku narave se poleg prijetnega sprehoda ali ribolova naužijete tudi svežega zraka ter poleti tako iskane hladovine. Hribolazci pa se lahko povzpnete tudi na Križe. Uživali boste v čudovitem pogledu na bližnjo in daljno okolico. Pot proti domu lahko izberemo skozi Studenec, kamor nas vabi tudi gostišče Jane. VAM NUDI: - RIBJE SPECIALITETE - SPECIALITETE NA ŽARU - ZA VEČJE SKUPINE PRIPOROČAM TELEFONSKO PREDNAROČILO (0608)89-117 Odprto od torka do petka od 14. ure, v soboto in nedeljo od 13. ure dalje. V času ribiške sezone je možen ribolov (krapi) in nakup dnevnih kart. VLJUDNO VABLJENI! (gostilna 3anc Studenec 44 68290 STUDENEC S- 0608/89-106 Preizkusite predlagano pot, zagotovo vam bo všeč. Pripravila: Turistična agencija Karantanija, poslovalnica Krško, CKŽ 36 Roman Pleterski s.p. Mali oglasi Sprejmemo sopotnika (dva), ki sta zainteresirana za prevoz na delo na relaciji Krško — Novo mesto in nazaj (delovni čas od 7. do 15. ure). Zaželjen osebni avtomobil, ni pa nujno. Tel.: 068/323-014 (od 7. do 15. ure). Kupim opel kadett, letnik 89-91, bencinar. Tel. 0608/79-685. 12 ZADNJA NAŠ GLAS 5, 8. FEBRUARJA 1995 J Naša anketa: Kaj vemo o kulturnem prazniku? Ni ravno prijetno, da smo si za kulturni praznik izbrali ravno datum smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. A če si že nismo izbrali njegovega rojstnega dne, potem je" res dobro vsaj to, da smo ta dan razglasili za državni praznik. Tako sodi poleg dela prost dan, vsaj za nekatere, in to je način, da pozornost dela državljanov lahko temeljiteje usmerimo k bistvu. Prosti dan opozarja kar sam od sebe. Ljudje so lahko doma, iz radijskih in televizijskih sprejemnikov pa vanje vlivamo poročila o proslavah in slovesnostih pa izjave javnih osebnosti o pomenu kulture za Slovence in našo državotvornost. Žal smo se zadnja leta navadili predvsem tega, da morajo naši pomembni možje skoraj vse javne nastope uporabiti za pošiljanje sporočil političnim nasprotnikom ali pa za umirjanje pregretega ozračja. Tako imajo navadni ljudje, možnost, da se mirno ubadajo s svojimi vsakdanjimi skrbmi,,s službo, standardom, preživetjem, družino. In kulturni praznk gr* mimo, svojo pot. Kulturniki živijo svoje življenje, prepirajo sej^nučijo se s standardom, tako kot mi vsi. Sramežljivo sicer skušajo svoje stvaritve tržiti, a ker je cela družba bolj ko ne revna, gre to večini bolj težko od rok. Umetniki se preživljajo s svojim delom, kulturo pa imajo tako, za poleg, za veselje... Zanje se v bistvu celo spodobi, da so bohemi. medtem ko se ostalim državljanom ne. Pustimo pikrost. Naše bralce smo povprašali po tem, kar vedo in kar si mislijo o kulturnem prazniku, saj se nam zdi pomembno, da bo v zavest Slovencev prodrlo spoznanje 6 vlogi kulture v naši državotvornosti. Ta vloga je bila v preteklosti usodna. (Ika) Slava Mencin, pedagoginja na OŠ Šentjernej: »Prešernov dan je samo še potrditev, da smo Slovenci pričeli o kulturi drugače razmišljati. Kultura je tista, ki narod identificira. Vsak posameznik doživlja ta dan drugače; lahko si doma in počivaš ali pa je to neka duševna hrana — prebereš kakšno knjigo, si ogledaš predstavo. Poudarek je na tem, da je to dela prost dan. In ker je praznik, je bolj slovesno.« Jožica Gros, vzgojiteljica v Radečah: »Kulturni praznik bi moral biti najpomembnejši praznik v državi in tako bi morali čutiti vsi zavedni Slovenci. Naše pesmi, folklora, glasba in običaji so odgovor, od kod prihajamo. Mislim, da spadamo med kulturno razvite evropske narode, na žalost pa pri nas država nima pravega odnosa do kulture in naših kulturnikov. To, da je kulturni praznik ravno na dan pesnikove smrti, me ne moti.« Jasmina Levičar, dijakija, Senovo: »Kulturni praznik mi je nekakšen finale kulturnega udejstvovanja, saj se skozi vse leto ukvarjam z delom kulture, to je z glasbo. Na mnogih kulturnih prireditvah igram citre in se tudi tako srečujem z ostalimi deli kulture. Mislim, da je to dan, ko se spomnimo vseh narodovih kulturnih dosežkov. Za spodbudo najboljšim podeljujejo Prešernove nagrade. Je tudi prost dan, ki ga izkoristim za učenje, nekaj pa ga ostane tudi za klepet in sprostitev. Marija Omerzu, vzojiteljica s Senovega: »Mislim, da je prav, da imamo Slovenci svoj kulturni praznik. Osebno vedno pozabim, da je to dela prost dan. Vsako leto se udeležim tudi kulturnih prireditev, ki jih je iz leta v leto več. Tudi v brestaniškem vrtcu se pripravljamo na praznik. Otroke nameravamo seznaniti z vsem kar spada k kulturi.« Nada Jazbec, študentka iz Sevnice: »V OS smo obiskovali in prirejali prireditve ob kulturnem dnevu, zato je imel ta dan takrat večji pomen. V soboto sem po dolgem času zopet obiskala takšno prireditev, vendar sem na žalost ugotovila, da je bilo med obiskovalci zelo malo mladih. Zdi pa se mi tudi, da je ena kulturna prireditev v Sevnici za takšen dan premalo.* Tanja Štraus, zaposlena na Občini Brežice: »Zelo prav je, da imamo takšen praznik, kot je Prešernov dan. Podpiram vse prireditve in nagrade, ki se podelijo ta dan. Vendar pa 8. februarja skoraj pozabim, da je to kulturni praznik. Ker imam drugače veliko dela, sem vesela, da je to dela prost dan.« Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Jtfettft* d.o. o. Martina Orožen, profesorica slovenskega jezika iz Brestanice — Kulturni praznik — spominjal naj bi na kulturo, vsaj korena besed sta enaka. Vendar je naša zavest premalo globoka, da bi zajela celoten smisel pomena besede, ki naj bi označeval izpopolnitev, omikanost človekovega bivanja. Prepričana sem, da pri večini ne seže dlje od užitka, ki ga ponuja dela prost dan, in od misli na Prešerna. Cilj pa naj bi bil osmisliti človekovo bivanje na duhovni ravni skozi vse leto, ne le za dan v letu. Opravljali se predmaturiletne preizkuse! V 4. številki Našega glasa z dne 1 .2.1995 ste objavili rubriko Naša anketa: Matura z očmi maturantov in profesorjev. V mojem prispevku pa žal niste bili dosledni oz. niste zapisali tega, kar sem povedal. Učenci srednjih šol v Sloveniji so namreč v januarju opravljali predmaturitet-ne preizkuse in ne »poskusne mature«. Tajnik šolske maturitetne komisije srednje šole Krško Janez Fribas, dipl. ing. Pisma bralcev Ker mi bolezen ne da miru, sem se morala ponovno obrniti na dežurnega zdravnika za pomoč. Imela sem srečo, da je bil v ambulanti in je lahko hitro prišel. Povedala sem mu, kaj me muči in hitro je ugotovil, da moram takoj v brežiško bolnišnico na operacijo. Priskrbel mi je tudi prevoz. Voznik rdečega križa je bil zelo prijazen in me spremljal vse do zdravnika, h kateremu sem bila namenjena. Počutim se dolžna, da se preko Našega Glasa zahvalim dr. Šprajcu, šoferju RK, zdravstvenemu domu Krško in dr. Popoviču za vso pomoč. Karolina Resnik z Bučerce Tudi tokrat je prispelo kar nekaj zanimivih fotk. Vendar je tale slika deklasirala vse ostale Poslal pa jo je Aleksander Podbrežnik iz Krškega, ki bo za nagrado prejel 3 barvne filme podjetja TEN d.o.o. iz Kostanjevice. Tako bo najbrž vsak izmed hrabrih fantov dobil po enega. PODJETJE TEN d.o.o. Ob kof ct ku Gozdar, fotograf, naravovarstvenik in še • •• »Nikoli nisem hotel postati fotograf,« je zapisal v uvodu svoje zadnje knjige uveljavljeni slovenski fotograf Dragan Arigler. Podobno je o svojem začetku poti ljubiteljskega fotografa razmišljal tudi naš tokratni sogovornik, štiriintridesetletni Hrvoje Or-šanič iz Brežic, diplomirani inženir gozdarstva, kateremu fotokamera pomeni mnogo več kot zgolj dosežek moderne tehnologije. Z njo dopolnjuje svoje poklicno delo, teši svoje intimne želje po ohranjanju nekih trenutkov, ki sicer neopazno švignejo mimo nas, pomeni pa mu tudi sredstvo za osveščanje ljudi, da je naravno okolje, ki nas obdaja, velika danost, do katere pa se nemalokrat obnašamo malomarno in samouničujoče. Ravno to pa je poglavitno sporoči- lo njegove samostojne razstave fotografij, ki bo zagledala X Hrvoje Oršanič luč sveta na slovenski kulturni praznik prihodnji teden. Res je, nikoli si nisem mislil, da se bom kdaj ukvarjal s fotografijo. Pravzaprav še danes samega sebe ne smatram za fotografa. Kljub temu da zelo rad fotografiram, se za ta poklic zagotovo ne bi odločil. Preveč imam rad svoje gozdarstvo. S fotografijo sem se sicer seznanil v srednji šoli, resneje pa sem se ji posvetil med študijem gozdarstva, ko mi je oče kupil Nikona. Tako sem postopoma spoznal skrivnosti fotografije, s katerimi se družim že petnajst let« Hrvoje tudi pri pritiskanju sprožilca fotoaparata ne more iz kože gozdarja. To ima v krvi. Gledam njegove fotografije. Povsod gozd s svojimi brezštevilnimi detajli in vedutami. In živalmi. »To, da sem gozdar, je menda dedno. Vsa moja družina, starši in stari starši smo bili vedno zelo navezani na gozd, na naravo. Spominjam se, kako sem hodi! še kot osnovnošolec s svojo babico na Jelovico, kjer sva se potikala po teden dni, spala na tamkajšnjih senikih, se hranila z gozdnimi sadeži in nabirala zdravilna zelišča. Živela sva kot Mavričarja! Če pa hočeš biti kot fotograf prepoznaven, se moraš specializirati. In moja specialnost je pač gozd. V Sloveniji nas je kar nekaj gozdarjev, ki ohranjamo lepote narave na fotografiji in zaradi narave našega poklica smo tu celo v prednosti pred poklicnimi fotografi. Enkrat bi se morali sestati in izdati monografijo o slovenskih gozdovih.« Poškilim v sogovornikovo fotografsko torbo. Same dobre reči.ln drage. Pokaže mi nekaj Nikonovih objektivov. Fotoaparat postavi na mizo. Tudi on mora biti na fotografiji pravi, ko se pripravljam, da ga »pritisnem«. »Zafes dobri posnetki in reprodukcije se lahko naredijo le s kvalitetno opremo. Nisem zagovornik pretirane elektronike, vsekakor pa mora biti objektiv vrhunski. Do svoje tehnike sem prišel postopoma, kos po kosu. Zato sem bil prisiljen ukvarjati se tudi s komercialno fotografijo, da sem prišel do denarja zanjo. Na opremo zato zelo pazim, kljub temu pa se mi pri hoji po težavnem terenu dogajajo tudi nevšečnosti. Tko sem lani, oprtan s fotokamerami, padel v potok, a oprema je k sreči ostala nepoškodovana.« Kozorogi, srnjaki, ptice in druge živali na tvojih fotografijah delujejo, kot da bi požirale. Kako se jim približaš, ne da bi jih vznemiril? »Vsak fotolovec ima pri tem svojo tehniko, ki je po navadi skrivnost. Tudi jaz svoje ne izdam. Moram pa reči, da sem res pozoren in da živali ne motim. Pred leti sem recimo odkril gnezdišče črne štorklje, kar je pri nas prvovrstna posebnost. Čeprav bi za te posnetke gotovo prejel mnoge pohvale in nagrade, sem se raje umaknil. S plezanjem na drevo bi prav gotovo ogrozil obstoj gnezda in s tem povzročil naravi veliko škodo.« (Ernest Sečen)