ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KUUUSO th' T ' ''------------- matična knjižnica Litija SP LITIJSKI občan /2001 070.485 1000758,G ud cobiss e [klik o Ul J klik.n-lb.si Festival je zaprl svoja vrata Ko v Litiji zaropotajo cevi za oder, zaspreblja iz zvočnikov in zaprejo v starem mestnem jedru cesto za promet, se začno dogajati čudovite stvari. Nova kultura Litija je tako v soboto, 2. junija, zaprla festivalska vrata z zaključnim koncertom Big Banda Srednje glasbene šole iz Ljubljane pod vodstvom gospoda Matevža Smrkolja. Ob ritmih iz železnega jazzovskega repertoarja so zapeli še Mepz Akademik Trbovlje, Mepz Sv. Nikolaj iz Litije, Mepz Gimnazije Litija in solisti. Izvedba na prostem je dogodku vlila poseben čar. Ker pa se ob delu Nove kulture dogajajo čudeži, moramo tudi tokrat omeniti, da nas je, organizatorje, kljub gotovi napovedi dežja, »presenetilo« lepo vreme. Nekaj ur pred koncertom je prišlo celo sporočilo prognostika s Hidrometeorološkega zavoda, da bo zvečer dež zajel večino krajev po Sloveniji. Se danes težko verjetno — toda dežja zvečer ni bilo od nikoder. Mladi smo vse prirereditve v mesecu ljubezni pripravili s prostovoljnim delom in pomočjo donatorjev. Vsem in vsakomur posebej se bomo v teh dneh iskreno zahvalili. Nova kultura Litija r ; 3 Društvo Geoss in občina Litija Kolesarski vzpon Iz uredništva ... Pred nami so poletje, počitnice in dopusti, pomemben državni praznik, ko se bomo spomnili, da že 10. let živimo v samostojni državi, pa vendar se mi ljudje ne zdijo čisto nič sproščeni, zadovoljni, o kakšni evforiji pa sploh težko govorimo. Nasprotno, javnost se mi zdi do konca “znervirana” in razklana. Nič čudnega, porečete, razdelil jo je oploditveni referendum, “visok” državniški obisk, pa še kakšna afera potiho brbota in buri duhove. Dogajanje v javnosti nas vsakodnevno spominja, kako razslojeni smo, da smo “manjšine”: študenti, kulturniki, zdravniki, samske ženske, prosveta, kmetje,... in vsak od teh uporablja komolce zase. Kdo bo zastavil komolce na naši občini? Kdaj bo sprejet proračun? Kje je konsenz za skupno dobro? Kdaj bodo izpolnjene 2 in več let stare obljube? Ah, preresne teme za junijsko številko časopisa? Nestrpno smo pričakovali sejo, ko naj bi se sprejel proračun, atov zgodnji prvi polovici leta. Zdaj, v juniju, je spet za mnoge prepozno, čas zamujen... Ampak nekateri še čakamo, da se Litija zbudi... večno vendar ne more(jo) spati, mar ne? Kje je idila izpred desetih let? Zdi se mi, da nas lahko malodušja in naveličanosti ozdravi le blagodejna jadranska sol. Tudi Litijski občan gre na počitnice, zato julijske številne ne bo. Ponovno izidemo avgusta, ko se bo sklenilo leto obstoja Litijskega občana. Preživite lepo poletje! Andreja ŠTUHEC Bralcem in bralkam čestitamo ob dnevu državnosti! Uredništvo Litijskega občana na GEOSS ( 12. Pohod na GEOSS j Organizatorji 12. pohoda na GEOSS smo končno doživeli tudi lepo vreme in sicer v soboto, 19. maja 2001. Najbolj zagnani pohodniki so že zaključila pred Kmečkim tu-pred 7. uro, ko je bil uradno start rizmom Kimovec na Sp. Slivni, le pohoda izpred upravne zgradbe nekaj metrov pred obeležjem Predilnica Litija, veseli in polni GEOSS-a. Organizatorji smo energije čakali na prijatelje in si poskrbeli za dobro voljo, nagradili VABITA na prireditev ob 20-letnici projekta Geoss v SOBOTO, 30.6.2001 ob 11. uri, pred pomnikom Geoss, ne glede na vreme. Slavnostni govornik: Borut PAHOR. Pokrovitelj: Državni zbor RS. Foto: M.Š. Na 16. kolesarski vzpon se je podalo 175 kolesark in kolesarjev. Od Litije do Spodnjega Hotiča so vozili v strnjeni skupini, nato so se pomerili v 7-kilometerskpn vzponu do Geoss-a. Vsi udeleženci so prejeli bogate praktične nagrade. Najboljši športniki na Bogenšperku Ob koncu tekmovalne sezone so se tudi v litijski občini spomnili na dosežke športnikov v pretekli sezoni, saj je litijski župan Mirko Kaplja najuspešnejše povabil na Bogenšperk-Župan, k> se je izkazal za zelo dobrega poznavalca dosežkov prisotnih in tudi sicer litijskega športa, je izrazil zadovoljstvo, da preko športa mladi ljudje predstavljajo Litijo, ne samo v Sloveniji, temveč tudi izven njenih meja. Dotaknil se je tudi najbolj perečega problema, to je denar. Ga je pač premalo, je dejal, vendar v isti sapi zagotovil, da se bo našel tudi kakšen tolar izven tistih sredstev, kj jih določa občinski proračun. In kdo šobili tokratni nagrajenci: OŠ Šmartno za izvrstno že drugo organizacijo slovenskega krosa osnovnih šol, za katero so poželi priznanja na vsej »črti« ne samo doma, mladinska državna reprezentanta v keglanju, sicer člana kegljaškega kluba Litija, Klemen Mahkovic in Klemen Selovski, ki sta kot člana izbrane vrste na nedavnem svetovnem prvenstvu v Kopru v ekipni tekmi zasedla nehvaležno četrto mesto. Tu bi lahko dodali še njune uspešne nastope med posamezniki in seveda v klubskem tekmovanju, nenazadnje je tudi njun delež pri osvojitvi prvega mesta in uvrstitvi v prvo kegljaško ligo precejšen. Tretji nagrajeni pa je Klub malega nogometa Lesna industrija Litija, ki je osvojil že svoj tretji naslov državnih prvakov v malem nogometu in bil ob tem še finalist slovenskega pokala. Ob tem pa ima v svojih vrstah še tri člane državne reprezentance. Priznanja so prejeli tudi trenerji. Gotovo v klubu načrtujejo novo sezono, saj so se po dolgem in tehtnem razmišljanju v klubu odločili, da se bodo »prijavili« v letošnji prvi začetek evropskih klubskih tekmovanj. Za konec pa še novica, da je klub delno spremenil ime in se bo v novi sezoni imenoval kot na novo preimenovano podjetje, ki je generalni sponzor kluba: S VE A Lesna Litija. Stane KOKALJ Počitniške dejavnosti in programi za mlade: ✓ “ Prosti čas” - razpis na strani 4 ✓ Oratorij v Šmartnem - info na strani 5 ✓ DPM Litija - razpored dejavnosti, stran 10 Litijska cerkev je vse lepša Sredi junija mineva leto dni, kp smo v Litiji začeli urejati notranjost nove cerkve. Danes lahko opazimo mnogo storjenega dela. Toliko ga je, da lahko vsak pritrdi: to je sedaj cerkev! Cerkev je v dobršni meri urejena, vendar še zdaleč ne povsem. Ce odmislimo njeno okolico in fasado, njeni obiskovalci najbolj pogrešamo kjopi. STRAN 3 V Litijskem občanu si še preberite: ^Kulturni šok..............................stran 4 P*KUD Vajkard preseneča....................stran 6 ^►Uspešni litijski kegljači................stran 9 med tem ogledovali fotografije iz preteklih let. Ker je bil dan lep, so nekateri prisopihali na start tudi po 10.uri. Večina pohodnikov je pot že dobro poznala, saj je bilo kar 13 udeležencev na pohodu devetič in 13 desetič. Tudi tistih, ki so bili na pohudu že enajstič in dvanajstič, ni bilo malo. Kljub temu so vsi dobili opis poti, če so le to želeli, pot pa je bila kot vedno dobro označena, na večjih križiščih pa so pohodnike usmerjali naši stalni sodelavci. Po dveh prijetnih vzponih in hkrati tudi kontrolnih točkah, se je približno po 4 urah hoje, pot prvopohodnike, ki jih je bilo letos 204 z dnevnikom, drugo-pohodnike, ki jih je bilo 22, s čestitkami in povabilom na tretji pohod, za katerega je letos prejelo bronasto značko 55 pohodnikov. Za petič prehojeno pot je dobilo srebrno značko 15 pohodnikov, za sedmo udeležbo, pa je zlato značko prejelo 14 pohodnikov. Priznanje s kompasom »LJUBITELJ GEOSS-a« za 10. pohod pa je prejelo 13 pohodnikov. Do sedaj najmlajša nagrajenka za 10. pohod je bila Lea Skubic, ki se je pohoda na GEOSS udeležila prvič že pri 4. letih. STRAN 4 —— N KS Šmartno vabi OB 10-LETNICI SAMOSTOJNOSTI na svečano prireditev, ki bo v nedeljo, 24. junija 2001 ob 20. uri pri Kulturnem domu Šmartno. V programu sodelujejo domače kulturne kppine. V______________________________________/ Prispevke pošljite do 10. avgusta 2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net ^ IZKORISTIMO TA PROSTOR IN NAS CAS, vlagajmo v J mlade in stare Združena lista socialnih demokratov je stranka 55čfiS pozitivno mislečih ljudi in dobrih odnosov. Naše osnovno izhodišče je ČLOVEK, v ednini in v množini. Zato so naši odnosi vez med mladimi in starimi, med mestom in deželo, med danostmi, kiso nam na razpolago in med časom, kj nam pripada, da te danosti izkoristimo. Programsko volilna konferenca ZLSD v Litiji Vsredo, 6.6.2001, se je zgodila prelomna programsko volilna konferenca ZLSD v Litiji, ker se je v obdobju zadnjih dveh let stranka uspela razširiti in pridobiti nove člane in simpatizerje večinoma iz vrst mladih. To je bilo naj lepše razvidno na sami seji, kjer so bili mladi zastopani skoraj tretjinsko. To ni naključje, saj je stranka vložila veliko časa v delo z mladimi, za kar je brez dvoma najbolj zaslužna predsednica stranke v Litiji Joža Ocepek. Nedvomne zasluge pripadajo tudi Mlademu forumu ZLSD Litija, ki je v svojem polletnem delovanju dokazal, kakšen potencial so lahko mladi, če z njimi ravnaš pošteno in če si za njih vzameš čas. Na konferenci so bili v organe stranke izvoljeni novi člani. Nova predsednica stranke je stara predsednica Joža Ocepek, novi podpredsednik je Marko Boltin in novi tajnik Tomaž Barbek. Upravni odbor je pomlajen za eno polovico in izkušen za drugo polovico članov. Formirali smo delovne skupine, ki bodo pokrivale področja in podpodročja družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture in splošne gospodarske dejavnosti. V soboto in nedeljo, 9. in 10.6.2001, je bil v Kopru 4. kongres ZLSD, ki smo se ga udeležili tudi štirje delegati ZLSD Litija, od tega dva člana Mladega foruma. Na volitvah je bil za predsednika stranke ponovno izvoljen Borut Pahor in za glavnega tajnika Dušan Kumer. Za podpredsednika se po novem voli dva člana in sicer eno žensko in enega moškega. Izvoljena sta bila Breda Pečan in Miloš Pavlica. Isti princip velja pri sestavi predsedstva ZLSD. Vodilno geslo kongresa in vodilna resolucija je bila partnerska demokracija. Borut Pahor je poudaril pomembnost državotvorne drže, ki jo mora imeti ZLSD, kot članica vladne koalicije in s tem tudi pojasnil nekatera ravnanja in poteze, ki jih je stranka naredila znotraj koalicije. Ena od ključnih strateških usmeritev je tudi dostopnost do znanja za vse. Pomembna prednostna usmeritev je tudi večja socialna varnost in socialno partnerstvo, o čemer je govoril naš Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. O pospešenih pripravah Slovenije za vključitev v evroatlantske povezave j e spregovoril Minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Kvalitetno so bile pripravljene in odmevno predstavljene tudi resolucije Mladega foruma pod skupnim naslovom Za Slovenijo po meri ljudi. Mladi forum je tudi poskrbe! za to, da kongres ni bil dolgočasen. Njihovi nastopi in teze so bili drzni in polni nove energije in občutek je, da se njihov čas izredno hitro bliža. Sprejeta je bila tudi resolucija za pravico žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jo je predstavila danica Simšič. Marko BOLTIN LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SUNENUE Nov predsednik Vodstvu Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Litija, se je iztekel 4 — letni mandat. Volilni zbor članic in članov OO LDS Litija je bil 14. junija v Litiji, na njem pa so poleg volilnih opravil v odboru, razpravljali predvsem o smernicah bodočega razvoja občine Litija. Razmišljanja in predlogi članov in članic LDS pa so imela rdečo nit v gospodarskem razvoju, kot temelju vsega drugega dogajanja v občini. Za to pa bo potrebno hitreje pripravljati zemljišča in druge prostore za nove dejavnosti. Tradicionalne industrije, ki so bile mnoga desetletja, nekatere celo več kot sto let, glavne nosilke razvoja, zmorejo danes le še s težavo slediti novim razvojnim tokovom. S pomanjkanjem novih tehnologij in novih dejavnosti, se tudi zaposlovanje novih - predvsem mladih - ljudi ne odvija zadosti intenzivno. Se zlasti velja to za strokovne kadre, ki imajo v občin premajhne možnosti za zaposlitev. Tako se srečujemo z begom znanja v druge kraje, kar spet ne vpliva stimulativno na nove razvojne možnosti. Članice in člani OO LDS Litija so se v razpravah dotaknili domala vseh razvojnih področij občine, poleg gospodarskega razvoja pa so se zavzemali zlasti za intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo, urejanja prometa in okolja ter skrbi za mlade ljudi. LDS bo tudi v prihodnje gradila svojo politiko na ustvarjalnosti, strpnosti, dogovarjanju in vključevanju novih, sposobnih in mladih ljudi v vsa družbena dogajanja v občini. Na volilnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo.. Za predsednika Občinskega odbora LDS je bil izvoljen Aleksander Gombač, dosedanji podpredsednik, ki je po izvolitvi povedal, da bo pri delu iskal nove možnosti za učinkovito delovanje odbora, predvsem s povabilom vsem občanom in občankam, ki jim razvoj in življenje občine ni vnemar, da se pridružijo LDS in s tem tudi aktivno posežejo v dogajanja v občini. M. BRILEJ Odgovorna odprto pismo litijskemu županu - objavljeno v glasilu Ljudski glas Spoštovani gospod Franci Rokavec, poslanec Državnega zbora T)resenečen sem bil nad vsebino Vašega pisma, ki sem ga nedavno prejel in v 1 katerem vsepovprek obtožujete in kritizirate tako mene kot moje sodelavce. Sam sem se doslej celo življenje zavzemal za dobro vseh ljudi in občanov, moje rešitve so bile usmerjene tako k velikim kot mdi k malim ciljem, nikoli pa se nisem prepustil malodušju, kritiziranju ali pa nasprotovanju skupnemu razvoju, ne da bi pri tem lahko sam aktivno sodeloval in kaj mdi spremenil. Kot poslanec Državnega zbora in predsednik Nadzornega odbora Občine Litija imate veliko več možnosti in priložnosti za konstruktivnejše razgovore in izmenj avo mnenj. Dobra beseda je veliko vredna, stane pa zelo malo, le uporabiti jo je treba -moj telefon in moja vrata pa so Vam bila vedno odprta. Nihče ne vidi sveta nepristransko. Človek vidi takšen svet, takšno sliko in takšne barve, kakršno mu priredijo predsodki in prevladujoč način mišljenja v okolju, iz katerega izvira in v katerem živi in dela. Verjemite mi, da ni vse tako črno. Ne glede na to, ali so izrečeni očitki upravičeni ali ne, je bolje, da se najprej vprašamo po čustvih, ki stojijo za izrečenimi besedami teh očitkov. Izgovorjene besede imajo veliko moč, še posebej, če so izrečene v javnosti. Vendar tam, kjer vlada nestrpnost in jeza, tam se narodu ne piše dobro in napredka ni mogoče doseči. Že na samem začetku se mi očita, da sem izvedel lustracijo večine minulih vodilnih kadrov v občinski upravi. Lustracija je pojem slovenskih političnih skrajnežev in njihovih somišljenikov, jaz ga ne razumem in ne uporabljam, saj je lustracija pri Rimljanih pomenila: slovesno religiozno očiščenje. To pa, spoštovani g.Franci, z mojim načinom županovanja nima nobene zveze. Dejstvo je, da so bili zgoraj omenjeni vodilni kadri v skladu z določili Statuta Občine Litija zaposleni kot funkcionarji, z vsemi funkcionarskimi ugodnostmi, katerim je po štirih letih pretekel mandat in s tem potekom so jim prenehale tudi vse pravice in obveznosti. Moja želja je bila in vedno bo, da je občinska uprava strokovna, ne pa servis političnih strank. In če menite, da se učinkovitost uprave meri z lojalnostjo političnim strankam, potem imate prav - uprava ni lojalna političnim strankam, pač pa je zapisana zakonom in stroki. V pismu pravite, da so gradiva občinske uprave za seje Občinskega sveta velikokrat nepopolna. Le spomnite se, da skoraj polovico točk vložijo svetniki Vaše stranke neposredno na sejo, da so njihovi predlogi brez pisnega gradiva, zakonskih podlag in obrazložitev, da so podani usmo in da so velikokrat povezani z njihovimi neposrednimi koristmi! Očitate mi pozno sprejemanje proračuna, toda ali niso ravno nekateri že prej omenjeni svetniki Vaše ljudske stranke tisti, ki na vsak način zavlačujejo seje Občinskega sveta z neštetimi ponavljajočimi replikami, ugovori in prekinitvami sej, povečini zgolj zato, da lahko minuli veljaki medijsko pokažejo svojo politično pomembnost, za občane in širšo skupnost pa jim je bolj malo mar. Pravite, da sem za podaljšanje začasnega financiranja zlorabil poslovnik. Pomislite vendarle, ali ni ravnanje svetnikov Vaše stranke ustvarilo nevarnost, da bi zaradi Vašega vztrajanja po drugačnem glasovanju preko 100 zaposlenih v javnih zavodih in vrtcih ostalo brez plač. Moj odnos do krajevnih skupnosti in mestne skupnosti Vam ni razumljiv, tako pravite? Verjemite mi, da brez njihovega sodelovanja ne bi prehodili tako dolge poti, izgradili toliko cest, vodovodov, šol, dvoran in drugih objektov. Toda o razmejitvi pristojnosti med občino in krajevnimi skupnostmi nimate vedno enakega mnenja. JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472 Trgovina z instalacijami in gradbenim materialom, železnina, barve in laki PREDSTAV NIŠTVO e ihiuMB Legna industrija d.d. POPUST: 6-9% D- VE LUK POPUST: 5-15% Gradite z nami od temeljev do strehe! ELEKTRO, VODOVODNO in TOPLOVODNO INSTALACIJE KOMPLETNO PO ZELO KONKURENČNIH CENAH. •4 ORGANIZIRAMO PREVOZ BLAGA §4 IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ODPRTO OD 700 DO 1 800 SOBOTA od 700 do 1200 SLS *-SKD Slovenska ljudska stranka Čas je že za stabilne finance v občini Zame, kot župana, so pomembna vsa naselja in vsi deli te naše občine in sam nikdar nisem pristal na takem nivoju, da bi govoril: ti so naši, ti pa njihovi! V nadaljevanju ste mdi zapisali, da občina s predhodnimi dogovori med štirimi očmi izbere svojega izvajalca? Prav gotovo veste, da tega proračunski inšpektor ob nadzom ni ugotovil. Dobro pa veste, da je proračunski inšpektor odkril kršitve Zakona o javnih naročilih pri javnem razpisu, katerega so pripravljali ravno Vaši bivši nepogrešljivi funkcionarji občinske uprave, sedaj pa še vedno občinski svetniki. V pismu omenjate nekaj zgrešenih investicij, res, nekatere cestne so bile prav v Vaši neposredni bližini, omenili pa ste npr. mdi mrliško vežico v Kresnicah, ki je po vrednosti veliko precenjena. Ob Vašem aktivnem sodelovanju je že na začetku pospravila veliko denarja, ne da bi se sploh karkoli zgradilo, ko pa bo dokončana (preko 50 mio sit), bi namesto nje lahko kupili 5 dvosobnih stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji in morda ob tem rešili še kakšen pereč stanovanjski problem. Čemu naj damo torej prednost: misli na mrtve ali skrbi za žive? Sam se seveda iskreno zavzemam, da krajani dobijo ta prepotrebni objekt, toda ko govorimo o racionalnosti investicij, bodimo med seboj pošteni in odkriti. Prav imate in strinjam se z Vami, da razvojni program ne more biti program politike. Je pa hkrati tudi popolnoma neumesmo vmešavanje Vaše stranke v izbiro strokovnega kadra za pripravo programa. Naj ga le izdela stroka, mi pa z roko v roki sodelujmo in ji pomagajmo! Pravijo, naj je človek še toliko neuspešen, resnični poraženec postane takrat, ko začne za svoj neuspeh obtoževati druge. To ne vodi k napredku skupnosti. Človek stori največ dobrega takrat, kadar stori kaj dobrega za sočloveka in za skupnost Vaše pismo ne potuje po tej poti. S tem odgovorom sam zaključujem takšno polemiziranje, saj je škoda besed in energije, ki jo je možno pametneje in koristneje vložiti v dobro skupnosti in vseh nas, ki tu radi iskreno živimo in delamo. V svetniški skupini SLS SKD Slovenski ljudski stranki Litija ugotavljamo, da je nesprejemljiva vsakoletna pozna predložitev občinskega proračuna, temu pa sledi sprejetje proračuna šele v drugi polovici tekočega leta. Posledice takega načina dela je veliko: - Občina ne dobi vsega možnega dodatnega investicijskega denarja iz državnega proračuna - Proračunski uporabniki poslujejo več kot pol leta v negotovih razmerah, s tem pa ne morejo samostojno izvajati dejavnosti zakar jih je ustanovila občina - Izvedba investicij je pomanjkljiva, predvsem pa kvaliteta del - Pri sprejemanju proračuna se povečujejo apetiti za t. i. PREDOBREMENITVE proračuna v prihodnjem letu, posledica tega pa je manjša likvidnost občinskega proračuna - Ne sprejemajo se programi dela javnih zavodov in javnega podjetja, tudi za pridobljena lastna sredstva, kar je elementarna dolžnost občine in še bi lahko naštevali pa zaenkrat dovolj. Vsled navedenega svetniška skupina SLS SKD Slovenska ljudska stranka predlaga, da se doseže konsenz med vsemi političnimi strankami v občini in se hkrati s sprejemanjem proračuna za letošnje leto sprejme tudi proračun za leto 2002. Predvsem je predlog umesten, ker je v osnutku letošnjega predloga predvidenih PRED-OBREMENITEV za leto 2002, kar v višini 580 mio, kar pomeni porabo že vsega investicijskega denarja za prihodnje leto. Na ta način bi se občina izognila pastem povečevanja obveznosti za naprej, vsi proračunski uporabniki bi že za leto naprej imeli jasen način in pogoje financiranja. Občina bi se lahko kvalitetno pripravila na razpise pristojnih ministrstev, investicije bi se lahko izvajale bolj pregledno s tem pa tudi kvalitetnejše itd. Menimo, da je čas za stabilne občinske finance, ki bodo v končni fazi prispevale predvsem h kvalitetnejši porabi davkoplačevalskega denarja. Svetniška skupina, SLS SKD Slovenska ljudska stranka Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje 10. obletnice samostojne Slovenije in njene državnosti. Želimo, da bi pri razvoju naje države, obline in posameznega kraja vse nas povezalo osamosvojitveno izročilo enotnosti, medsebojnega spoštovanja in razumevanja. OO SLS SKD, Slovenska ljudska stranka Litija S spoštovanjem! Mirko KAPLJA Javno pismo občinskemu svetu Kakšna so merila za financiranje javnih medijev? V tem javnem pismu se ne bom spuščal v politične zdrahe v občinskem svetu, oziroma med strankami, zaradi vsebine in financiranja javnih medijev v občini, saj me to preprosto ne zanima. Želim le javno povedati, da je financiranje lokalnih medijev v občini popolnoma neurejeno, brez vsakih kriterijev, zato je tudi vsem medijem zelo otežkočen kakršen koli razvoj in modernizacija, kar bi prinašalo tudi boljšo vsebino in novo kvaliteto javnega obveščanja. V občini imamo dva elektronska medija, ki sta zasebna, s tiskanim medijem pa so že nekaj let velike težave. Včasih je izhajalo Glasilo občanov, ki ga je izdajala občina, vendar je prenehalo izhajati, ker ga je občina prenehala financirati. Ker pa je to glasilo dolga leta tiskala naša tiskarna, smo se v glavnem zaradi številnih vprašanj občanov, zakaj ni več časopisa, odločili, da gremo v lastni režiji v izdajanje lokalnega medija, ki bo nadomestil prejšnje Glasilo občanov. Tako že skoraj eno leto izdajamo Litijskega občana, ki je mesečnik. Vendar pa občinski svet doslej še ni pokazal nobene namere, da bi ta medij vsaj malo sofinanciral. Vsaj toliko kot elektronska medija, čeprav vem, da tudi oni dobijo veliko premalo, za to kar bi znali in zmogli napraviti. Ampak za Litijskega občana denarja ni, čeprav so stroški izdajanja tolikšni, kot so bili za časopis, ki ga je včasih izdajala občina. Ljudem oz. družinam, podjetjem, ustanovam in še mnogim naslovom ga pošiljamo brezplačno. In iz meseca v mesec dobivamo nove in nove želje po pošiljanju na nove naslove ali pa z več izvodi. Menim, da bi občinski svet lahko pomagal plačati vsaj poštne stroške za pošiljanje, kar predstavlja četrtino vseh stroškov za izdajo časopisa. Saj gre vendar za občane litijske občine! Kot sem obveščen se del občinskih svetnikov noče sprijazniti z dejstvom, da občina časopisa ne izdaja več in da sedaj pač izhaja časopis, ki ga izdaja naše podjetje, tako kot lokalni radio in televizijo tudi vodita zasebni podjetji. In zakaj ga ne bi občina sofinancirala, ko pa bi za to dala vsaj 4 do 5 - krat manj denarja kot za časopis, ki ga je izdajala sama? In za ta denar bi bili občani kolikor toliko informirani o dogajanjih tudi s tiskanim medijem. Kot da se nekateri še sedaj ne znajo sprijazniti z dejstvom, da so minili časi nadzora medijev od oblasti in politike. Litijski občan, ki ga izdajamo, ni od nikogar odvisen, vsaj politično ne. Tudi nismo nobeni stranki bolj ali manj blizu. Za nas je pomembno objektivno informiranje lokalne javnosti, čim bolj celovito in nepristransko. Nihče nam ne more očitati nikakršnih političnih nagnjenj, zato je nerazumljivo, da občinski svet (stranke) ne najde nekaj denarja za sofinanciranje tega medija, saj navsezadnje sofinancira tudi oba lokalna elektronska medija. Pa čeprav gre za bistveno manj denarja, kot pa ga je včasih občina dajala za svoj časopis, ko je zanj šlo kar nekaj milijonov. Razen, če si kdo morda želi, da bi bili ljudje čim manj ali pa nič informirani o tem, kaj se po občini dogaja. Ali pa, da bi izhajal časopis, ki bo po volji samo eni politični usmeritvi. Takega časopisa mi ne bomo izdajali, ker hočemo v prvi vrsti ljudi v občini objektivno in celovito ter nepristransko informirati. Če tudi v letošnjem proračunu občinski svet ne bo namenil prav nobenega tolarja za sofinanciranje tiskanega medija, potem bomo že blizu teh možnosti. ... , , Aleksander Jovanovič s.p. Izdajatelj Litijskega občana Šmartno - pred 7. desetletji O martno je bilo ne le gospo-darsko in politično središče za širše območje, temveč tudi pomembno kulturno središče. Nastopi glasbenih in gledaliških skupin niso bili samo v dvoranah, temveč so znali izkoristiti tudi čudovit trg pred cerkvijo, ki ga že desdetja uničujejo težki tovornjaki in ogrožajo varnost pešcev. V kulturnih dogodkih. V Ustvarjalnem središču Breznikar smo prav v teh dneh ponovno urgirali na Ministrstvu za promet in Direkciji za ceste za pospešitev gradnje šmarske obvoznice, ki bo razbremenila šmarsko mestno jedro, zavarovala bogato kulturno dediščino in omogočila številnim domačim in gostujočim skupinam Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Velike Štange o\oli leta 1930. Ljubljani in številnih slovenskih krajih so že zavarovali in oživili mestna jedra, kjer se človek sproščeno sprehaja in uživa ob nastope na trgu, ki so ga naši predniki namenili druženju ljudi, in ne cestnemu tranzitu. Magda BREZNIKAR nadaljevanje s prve strani. Litijska cerkev je vse lepša X 7 letošnjem letu so bila V opravljena samo najbolj potrebna dela. Izstopala je postavitev stranskega oltarja iz prejšnje cerkve v nišo novega dela cerkve. V njem je slika sv. Florjana, zato je blagoslov nekoliko prenovljenega oltarja opravil nekdanji litijski župnik msgr. Ivan Merlak na svetnikov god, v nedeljo 6. maja. Pri slovesnosti so sodelovali tudi naši gasilci, saj je Florijan njihov zavetnik. Gospod Merlak nas je povabil, naj vsi radi delamo Bogu v čast in za blagor ljudi, in da imamo še naprej radi svojo lepo novo cerkev, ko zanjo od svojega odpovedovanja veliko darujemo. Spoštovani darovalci litijske cerkve! V imenu župnije se vam želim ponovno zahvaliti za vašo zvestobo v podpiranju gradnje nove cerkve. Vaša pomoč je bila in je še naprej bistvenega pomena za izpeljavo celotnega načrta povečanja cerkve. Trenutno so vsa dela pri gradnji v mirovanju. Naša pozornost je usmerjena v odplačilo še preostalih obveznosti, ki od skupnih cc. 86 mio sit znašajo še cc. 35 mio sit. Čeprav ste nekateri med vami izdatno podpirali dosedanjo gradnjo, vas vabim, da še naprej ostanete dejavni podporniki nove cerkve. Svoja denarna sredstva lahko nakažete na žiro račun: 50100-620-133 OS 1023110-4884-29. Pri namenu napišite: prispevjek za novo cerkev; pri prejemniku pa NOVA LB d.d. Lj, Ag. Litija. Omenjene položnice so vedno na voljo v župnišču, ob nedeljah pa tudi v cerkvi. In lepa hvala, ker ste plemenitega srca! Pavel OKOLIŠ, litijski župnik ČEVLJARSTVO LUKA DJUKIC s.p. 1270 LITIJA Valvasorjev trg 11 Tel.: 031-697-561 izdelava ključev DELOVNI CAS: od 8 - 12 in od 14 - 18 ure sobota od 8 - 12 Geoss - jubilej Projekt Vače 81, Geometrično središče Slovenije - Geoss - slavi v juniju 2001 jubilej; projekt je bil sprejet junija 1981, ko smo ga tudi začeli uresničevati. Mnogi sodelavci, kj to se priključili iskrenim, resnicoljubnim, ljubiteljskim in domoljubnim prizadevanjem pri uresničevanju tega za vse Slovence pomembnega projekta, so ponosni na dvajsetletno prehojeno pot. Mnogo so v tem času postorili, kar je danes na območju Geossa in Vač tudi vidno. Tisoče in tisoče ur prostovoljnega umskega in fizičnega dela so vložili v uresničevanje tega projekta, katerega sadovi so danes dostopni vsem Slovencem. Otvoritev litijskih V kolesarskih poti v Da bi se kolesarjenje še bolje razvijalo, bodo poskrbele nove kolesarske poti v občini Litija, ki so jih kolesarjiprvič organizirano prevozili v soboto, 9. junija. V soboto, 30 junija bodo ta jubilej počastili s posebno prireditvijo pred pomnikom Geoss, ki jo bodo združili z 10-letnico osamosvojitve Slovenije. Pokrovitelj prireditve je Državni zbor Republike Slovenije, slavnostni govornik bo njegov predsednik Borut Pahor. Ob krajšem kulturnem programu bodo vlogo in pomen Geossa osvetlili še nekateri govorci. Spomnili se bomo tudi prireditve dne 18. 9. 1989 ko smo precej pred osamosvojitvijo ob prisotnosti vseh županov takratnih občin, delegatov, politikov, kulturnikov in drugih zapisali na posebno ploščo: Živimo in gospodarimo na svoji zemlji. Na prireditev so povabljeni vsi sedanji in župani iz leta 1989, poslanci, protokolarni zbor, člani vlade, ugledni slovenski kulturni in znanstveni delavci, sponzorji projekta - vsi prijatelji Geossa. Po prireditvi, začela se bo ob vsakem vremenu pred pomnikom Geoss 30. junija ob 11. uri, bo sledilo prijateljsko srečanje v Spodnji Slivni. Obiskovalci se bodo v tem času lahko pogovorili z mnogimi nekdanjimi in sedanjimi politiki in drugimi ugledniki. Ob jubileju je Društvo Geoss izdalo v posebni knjigi tudi kronologijo dosedanjega dela in predvsem rezultatov teh 20-letnih prizadevanj z naslovom V srcu Slovenije. Knjigo bodo obiskovalci tega dne lahko kupili po izredno nizki ceni. V soboto, 30.6.2001 vabimo na ta pomemben jubilej vse ljubitelje in prijatelje Geossa! Naj velja: vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav in večkrat na Geoss, ki je naše skupno srce, naše svetišče ne glede na politično, versko, nazorsko ali drugo pripadnost. Peter SVETIK Center za razvoj Litija je skupaj z litijskim Društvom za športno rekreacijo Partizan ter Klubom gorskih kolesarjev Litija osnoval projekt z imenom S kolesom po središču Slovenije, ki ima dosti širši značaj od rekreativnega. Center za razvoj Litija želi vzpodbuditi trajnostni razvoj podeželja, povezati turistične ponudnike, odkriti lepote Posavskega hribovja ter obiskovalce opozoriti na njegovo naravno in kulturno dediščino, ki jo najbolje opazimo prav s kolesa oz. peš. Predvsem pa so želeli osrednji del Slovenije prepresti s kolesarskimi potmi, po katerih bodo vozili ekološko in estetsko ozaveščeni kolesarji. V posebno promocijsko zgibanko je vrisanih sedem kolesarskih poti, različnih težavnostnih stopenj, tako glede dolžine kot tudi višinske razlike. Vse trase v občini so kolesarji Društva za športno rekreacijo Partizan in litijski gorski kolesarji večkrat prevozili in natančno izmerili ter jih seveda v naravi označili. Prvič so se odpravili na pot proti Jančam ter se obrnili proti cilju v Veliki Štangi, srečno pot jim jev Litiji zaželel tudi župan. (A.Š.) Športna vzgoja med delovnimi v stroji in hrupom na OS Gradec A, T a žalost je minil čas, ko smo 1 N se športni pedagogi skupaj z učenci OŠ Gradec veselili športne vzgoje na prostem. Danes stoji na travniku, kjer smo pozimi vadili tek na smučeh in osnove alpskega smučanja, v jesenskih in spomladanskih mesecih pa odbojko, nogomet, rugby, baseball in tek, gimnazija, ki je sicer občini potreba in koristna. Adetska steza je toliko skrajšana, da ni več uporabna. Ko prihajamo po gradbišču mimo delovnih strojev na igrišče, preko jarkov in začnemo z izvajanjem športne vzgoje, smo vselej izpostavljeni nevarnostim in hrupu ter nekaterim omejitvam (tečemo lahko le po asfaltu in okrog sosednjega hleva, kjer površina ni primerna (učenci zaradi hrupa težje sledijo navodilom, učencev ne vidimo, ko tečejo okrog hleva...). Sedaj, ko se končujejo dela v okolici šole in gimnazije, pozivam lokalne politične in gospodarske veljake, strokovnjake ter vse, ki vam šport kaj pomeni, da se angažirate za izgradnjo potrebne adetske steze ter za ureditev travnate površine, ki zadošča potrebam kar treh generacij otrok (predšolski, šolski in srednješolski). Srečko SOMRAK, športni pedagog KOLEDAR OB50-LETNICI RAZGLASITVE LITIJE ZA MESTO v ~7e v prejšnji številki »Litijskega občana« smo najavili Zjzdelavo posebnega spominskega koledarja za leto 2002, ki bo posvečen tudi 50 - letnici razglasitve Litije za mesto. Vsebino koledarja smo deloma že predstavili, poudarek bo seveda na Litiji, nekaj strani pa bo posvečenih tudi drugim krajem v današnji občini Litija, kot Šmartno, Kresnice, Jevnica, Dole, Gabrovka, Vače, Hotič, Sava. Ob povzdignjenju Litije v mesto je bila občina drugačna kot sedaj. Predvsem je bila mnogo manjša, danes pa z mestom živi tudi široka okolica, zato bodo na koledarju obeleženi tudi nekateri drugi pomembnejši kraji. Želite biti na koledarju? Tiskarna ACO, ki bo založnik koledarja, vabi podjetja, ustanove, društva in druge organizacije, kot tudi posameznike, ki si želijo na koledarje odtisniti svoje objekte, kolektive, logotipe itd., da pokličejo: Tiskarno ACO Litija, CDK 39,1270 Litija, tel.: 898-38-43 Slovesnost ob prenovi šole Na položnem pobočju v Stangarskih Poljanah “stoji učilna zidana ”, ki je sedaj res prijetna na pogled. 12. junija 2001 smo slavnostno proslavili prenovo šole, ki so jo zgradili leta 1974. Vsa ta leta jen udila mladim prijeten dom, dobre pogoje za učenje in hkrati je postala kulturno središče kraja. Toda načel jo je zob časa, zato jo je bilo potrebno adaptirati, polepšati. Obnovitvena dela so se pričela leta 1999. Takrat so zamenjali strešno kritino, naredili napušče, na streho so montirali večje kupole, obnovili strope, zamenjali talno oblogo v učilnicah in kupili novo pohištvo. Pri fasadi so odstranili lesene oboje in naredili klasično fasado. Zunanje stene so prepleskali s prijetnimi, top- limi barvami. Letos, v maju, so naredili piko na i. Zamenjali so ograjo na igrišču, uredili travnato površino in tlakovali okolico šole. Se vedno pa pogrešamo večna- menski prostor, da bi lahko pokazali večjemu številu obiskovalcev kaj vse znamo in zmoremo narediti, saj je učilnica premajhna. Vse te pridobitve nam veliko pomenijo. Sola ima lep zunanji iz-gled. Učilnici sta svetli, prijaznejši. Za to slovesnost so učenci skupaj s svojima učiteljicama pripravili prisrčen kulturni program za vse povabljence. Andreja KASTELIC NLB: Sodobne tržne poti Stranke Nove Ljubljanske banke Poslovalnice Litija so v mesecu juniju deležne posebne pozornosti, saj posebej seznanjajo stranke z instrumenti, ki pomenijo bistveno poenostavitev njihovega bančnega poslovanja. Bančne storitve kot so TELEDOM (telefonska banka), TRAJNI NALOGI (plačilo obveznosti zaupate banki), DEPOZITNA ENOTA (plačilo obveznosti preko bančnega avtomata), elektronski banki KLIK (fizične osebe) ter PROKLIK (za samostojne podjetnike in pravne osebe), stanje na vašem računu na MOBILNEM TELEFONU omogočajo enostavnejše poslovanje brez čakanja v bančni poslovalnici. Vsaka stranka, ki v mesecu juniju prične z uporabo omenjenih bančnih storitev, je s strani Nove Ljubljanske banke, Poslovalnice Litija deležna še posebne pozornosti. Poslovalnica Litija je pričela s promocijo svojih storitev na sodobnejši način. V bližini železniške postaje pred Študentskim servisom v Litiji ter pred poslovalnico so v tednu od S.junija do 8. junija postavili bančno stojnico. Preko te bančne stojnice so tudi na mestih, kjer je visoka frekventnost ljudi seznanjali mimoidoče o bančnih storitvah. Tudi v prihodnje bodo v banki z novimi pristopi seznanjali stranke z uporabo bančnih storitev, ki predstavljajo enostavnejši in hitrejši način njihovega poslovanja. Uporaba sodobnih bančnih storitev v Novi Ljubljanski banki vsako leto skokovito narašča in v zadnjem obdobju to še posebej velja za elektronski banki KLIK in PROKLIK, ki sta namenjeni fizičnim oziroma pravnim osebam. NOVOST: Pričel je delovati bančni avtomat v Kresnicah (v trgovini KGZ Litija ). O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija T^ulturni Šok T7 dcn od pomenov besede šok je, kot je J—/zapisano v SSKJ, 2. epspr.: velijo presenečenje, osuplost. Besedna zveza kulturni šok se običajno uporablja za ponazarjanje razlik med dvema, knkurama, na primer, če recimo Slovenec Brkič v Tanzanijo in .jeVopolrfcma osupel, kcrji: Mb vsltitijlafci. upamo,-me oflFo-ti obiskovalec, ki obišče prireditev na Kulturnem šoku. Letošnji, drugi po vrsti, je zaradi skromnih finančnih sredstev sicer trajal le štiri dni, vendar ni odstopil od osnovnega namena, ki pa je, okvirno, promocija drugačne, sveže in bolj na mlade usmerjene kulture. Kar pa ne pomeni, da je obisk odraslim prepovedan. Mladi so imeli absolutno večino le v sredo. Predstavitev 5. številke Regrata je bila v slogu svoje tradicije razbijanja prirojene monotonije literarnih večerov, tokrat, za razliko od prireditev Regrat 2 in Litija 2022, z manj radikalnim, a.y«rno kratkočasnim pristopom. Avtorska JR%iišk9 .predstava Biblija, stara zaveza, skupine Dejmo stisn’t teater je v poldrugem T^tti/jiar živi, videla že celo Slovenijo in postala svojevrstna uspešnica. Tudi našim obiskovalcem je pokazala, da so biblijske zgodbe, ne glede na infenpktacijo, vedno poučne - pa čeprav se ob njih žvijajL>d smeha. Skoraj polna dvorana kina vey/večernemu koncertu mešanega in ženskega zbora DU Litija pod vodstvom zborovodkinje Lojzke Koritnik. S harmonikarsko spremljavo pri dveh skladbah jim je pomagal g. Marko Krebs. Spored je povezovala upokojenka Joža Gombač. Vse prisotne je pozdravil predsednik litijskih upokojencev, g. Janez Kres, nato pa sta skupaj z go. Dragico Sveršina v predverju dvorane odprla bogato razstavo ročnih in likovnih del.Vabilu, naj bi svoje izdelke pokazali širši javnosti, se je odzvalo 34 posameznikov. Največ smo lahko videli ženskih ročnih del, niso pa manjkali niti izdelki iz lesa, gline in drugih materialov, precej pa je bilo še spominkov in likovnih stvaritev. Po koncertu in odprtju razstave so prizadevni organizatorji povabili prisotne še na prijateljsko družabno srečanje. Razstava je bila odprta tri dni in si jo je ogledalo veliko Litijanov, med obiskovalci pa je bilo največ šolarjev. Litijski upokojenci bodo s prireditvami ob zlatem jubileju društva nadaljevali jeseni. V tednu upokojencev načrtujejo več tekmovanj, prireditev in drugih dejavnosti. Takrat pa bo izšla tudi brošura, ki bo prikazala polstoletno delo njihovega društva. Boris ŽUŽEK V maju smo v Domu “Tišje” obeležili poseben jubilej, 50-letnico bivanja oskrbovanke Francke Jankovič. Slavja so se udeležili oskrbovanci in zaposleni v domu. Ob njenem visokem jubileju jo je dom pogostil s slavnostno torto in šopkom rož ter se ji zahvalil za njeno dolgoletno aktivno sodelovanje pri domskih dejavnostih. Na njeno velijo željo smo povabili župnika iz šmarske fare, /(/ ji je poleg obhajila in lepih želja podaril še sliko, kj je je bila zelo vesela. Oskrbovanci in zaposleni Doma Tišje Na obisku v Kekčevi deželi smo “krožkarice" doživele svojo pravljico. 6. marca do 5. junija so se sestajale članice študijskega krožka V J Beremo z Manco Košir in uživale v branju pravljic. Zahvaljujemo se našima gostjama Idi Dolšek in Darinki Kobal za pogled v njuno občudovanja vredno delo. Idejni pobudnik in organizator ŠK je bila Magda Breznikar. V prostorih njenega Ustvarjalnega središča, kjer se trudi za razvoj in ohranjanje kulturne dediščine, smo preživele devet nepozabnih torkovih večerov. ŠK Beremo z Manco Košir bo jeseni nadaljeval z delom. Pridružite se nam. Magda Omahen, mentorica ŠK Prireditve v kulturnem centru Zaključni koncert Glasbene šole Litija ZIK— Glasbena šola Litija vsako leto prireja ob zaključku šolskega leta koncert, na katerem mladi glasbeniki pokažejo, kaj so se naučili med letom. Tudi letos je bilo tako. Zaključni koncert je potekal 24. maja v Kinogledališki dvorani KC Litija. Predstavili so se učenci vseh oddelkov na različnih instrumentih in v različnih sestavah. Zaigrala sta harmonikarski in pihalni orkester, zapele so mlade pevke in zaplesale nadobudne plesalke baletnega oddelka. Večer je bil prečudovit, prežet s posebno energijo, ki jo oddaja prav glasba. Skoda, da ni bilo več obiskovalcev. Imeli bi marsikaj videti in slišati! Obisk v Domu Tišje Na povabilo Občinskega združenja RK Litija so učenci podružnične šole Stangarske Poljane sodelovali v kulturnem programu, namenjenemu oskrbovancem doma Tišje. Poleg naših učencev so prepevali še pevci pevskega društva Polšnik, harmonikar iz Dol pa jih je zabaval z igranjem na harmoniko. Oskrbovanci so prostor napolnili do zadnjega kotička, da si polepšajo dan. Učenci so zaigrali štiri igrice. Pogled na obraze starejših je zadoščal, da smo začutili njihovo nepopisno veselje in notranje zadovoljstvo. Vedeli smo, da smo s sodelovanjem dosegli svoj cilj. Andreja KASTELIC Odprto prvenstvo Zasavja v mini rokometu V nedeljo, 20. maja se je v športni dvorani Dolanka v Dolu pri Hrastniku zbralo 33 ekip mladih športnikov — rokometašev. Na prvenstvo so prišle ekipe iz Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Med sodelujočimi ekipami so bili tudi mladi rokometaši (letnik 1991), člani RK Šmartno. Ekipo so sestavljali: Jurič Aleš, Poglajen Luka, Žurga Blaž, Berglez Žiga, Kokot $tane EldkltioMtihd|e >+ Popnmb gospodiptti , aegHZdiee... Vsi modeli poletnih oblačil različnih modelov LANENIH HLAČ KRIL, MA|IC,SRA|C, ŠPORTNIH PULOVERIEVI TRENIRKE Mladinsko svetovno prvenstvo v kegljanju V Kopru je bilo mladinsko svetovno prvenstvo v Regljanju, tj sta se ga udeležila tudi dva Litijana, Klemen Mahjovic in Klemen Selovski. Litijana Klemen Mahkovic in Klemen Se-lovslj v reprezentanci Slovenije na 10. m la-dinskem svetovnem prvenstvu v Kopru. Naslov ekipnih svetovnih prvakov so osvojili Nemci, ki so skupno podrli 5622 kegljev, drugi so bili Hrvati, tretji pa Slovaki. Nehvaležno četrto mesto je pripadlo Sloveniji, ki je podrla 5513 kegljev. Ekipo Slovenije so sestavljali in dosegli posamične rezultate: Zvezič (896), Tomc (909), Sajko (975), Mahkovic (958), Založnik (934) in Gornik, ki ga je po slabi igri zamenjal Klemen Selovski (841). Najmlajši v ekipi Slovenije Klemen Mahkovic je pokazal odlično igro ter z odgovornim pristopom do ekipe v igri brez strahu doprinesel k skupnemu ekipnemu uspehu. V disciplini tekmovanja dvojic sta Klemen Mahkovic in Jaka Tomc med 32 dvojicami dosegla odlično 9. mesto. Zadnji dan tekmovanja je prinesel vrhunsko kegljanje, saj se je nanj uvrstilo le 16 najboljših iz predtekmovanj, kjer je sodelovalo 120 tekmovalcev. Slovenija je imela v finalu dva tekmovalca. V kombinaciji 3 X 200 lučajev je bil Sajko dvanajsti, Mahkovic pa štirinajsti. V finalu posamezno je Sajko s 944 podrtimi keglji osvojil 7. mesto, Mahkovic pa 14. mesto (926). Milan AMON Na kegljišču Golovec v Celju je bil finale državnega prvenstva za kadete, kadetinje za tekmovalno sezono 2000/01. Pri kadetih je bil najboljši Mitja Gornik, Brest Cerknica, ki je podrl 891 kegljev. Drugi in tretji sta bila L.itijana David Selovski (865) in Klemen Mahkovic (853). Pri kadetinjah je naslov naj-boljše osvojila Tina Potokar iz Cerknice z 878 podrtimi keglji. Druga in tretja sta bili Celjanki Sabina Koljič in Barbala Fidel z enakim rezultatom 865 keglji. David Selovski bo na evropskem pokalu za kadete zastopal Slovenijo na tekmovanju v Bratislavi. Milan AMON Občinsko prvenstvo v kegljanju za posameznike Tekmovalci občinskega prvenstva v kegljanju so bili razvrščeni v različne tekmovalne kategorije od najmlajših z 9. leti do najstarejših s 70. leti. Občinski prvaki za tekmovalno sezono 2000/01 so postali: Deklice: do 9 let: Valerija Kokalj (409), do 11 let: Lea Zaman (757), do 13 let: Nataša Drobež (518), Dečki: do 11 let: Teo Zaman (929), do 13 let: Jernej Ivančič (666), do 15 let: Matic Ivančič (738). Moški, kategorizirani tekmovalci: Ludvik Novak (942 4- 935), nekategorizirani tekmovalci: Dušan Narat (687). Zenske, kategorizirane tekmovalke: Branka Planinšek (802). Upokojenci, moški: Hine Celestina (719), ženske: Darja Celestina (619). Milan AMON 7. memorial Toneta Lebingerja Veteranke Litije smo s pomočjo naših vsakoletnih sponzorjev uspešno zaključile že 7. memorialnimednarodni turnir veterank v košarki. Le-ta je namenjen počastitvi spomina na našega trenerja Toneta, potekal pa je 19. maja 2001 v telovadnici OS Gradec v Litiji. Sodelovale so ekipe veterank Splita, Zagreba, Rijeke, Ljubljane — lanskoletne svetovne prvakinje, Kopra in Litije. Turnirje o tvoril in udeleženke pozdravil župan Mirko Kaplja, Mirko Plaznik, ki je bil dolga leta tehnični vodja takratne ekipe članic, je podaril spominsko darilo najstarejši igralki turnirja Biserki Protega iz Splita. S svojim prihodom pa je turnir počastilo tudi najožje sorodstvo pokojnega Toneta. Za letošnji turnir je predvsem značilno, da so bile ekipe dokaj izenačene, tekme pa so bile zanimive in razburljive, v njih pa ni manjkalo niti lepih niti atraktivnih akcij in košev ter borbenosti. V 1. tekmi smo se »Lifijanke« do konca prvega dela enakovredno kosale z višjimi in izkušenejšimi gostjami iz Zagreba, saj so vodile samo s točko prednosti. V drugem delu so zaigrale z nekoliko mlajšo ekipo, ki je s hitrimi protinapadi zlomila naš odpor. Kljub utrujenosti zaradi naporne organizacije in odsotnosti petih standardnih igralk, smo bile s prikazano igro zelo zadovoljne, čeprav smo izgubile z rezultatom 17:28. V 2. tekmi so lanskoletne svetovne prvakinje veteranke Ljubljane premagale Splitčanke z rezultatom 24 : 18. Z ekipo Kopra smo v 3. tekmi prvi del končale s tremi točkami razlike, v nadaljevanju pa smo se z boljšo igro uspele nekoliko odlepiti in si priboriti končno zmago z rezultatom 16:9. 6. tekma med Ljubljano in Reko je bila najbolj razburljiva. V prvem delu so Rečanke pobegnile za šest točk, vendar so jih Ljubljančanke v deveti minuti ujele in celo povedle. Pričakovati je bilo, da lanskoletne svetovne prvakinje ne bodo dovolile presenečenja, toda v odločilnih, zadnjih minutah so Rečanke uspešno realizirale 4 proste mete in si na ta način zagotovile zmago z rezultatom 39 : 35. »Lit’janke« smo kljub naporni organizaciji prikazale dobro igro in z malo več športne sreče bi se lahko uvrstile v finale, vendar smo tudi s 4. mestom več kot zadovol j ne. Sicer pa je organizacija takšnega turnirja zelo zahtevna in bolj kot naša uvrstitev je pomembno, da je le-ta v vseh pogledih uspel. Hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri pripravi prijetnega in predvsem uspešnega turnirja v počastitev spomina na legendo »litijske« košarke, Toneta Lebingerja. Litijske veteranke Državno tekmovanje v taekvvondo ju Taekvvondo klub Litija že več let zapovrstjo organizira v Litiji državna tekmovanja, tako je tudi letos 19. maja 2001 v športni dvorani v Litiji potekalo 1. kolo državnega prvenstva v taekwondoju v organizaciji TKD kluba Litija. Tekmovanje se je pričelo ob 9. uri s slovensko himno in nagovorom predsednika kluba g. Borisa Sirka ter župana naše občine g. Mirka Kaplje, uradni zaključek in podelitev medalj pa sta bila ob 18. uri. Tekom dne se je na tribunah zbralo precejšnje število gledalcev, ki so navijali za 138 tekmovalcev iz 12 slovenskih TKD klubov; TKD klub Litija je imel prijavljenih 15 tekmovalcev. Taekvvondo klub Litija je dosegel zastavljeni cilj, namreč zelo dobri rezultati so mu prinesli odlično ekipno 5. mesto. Naši tekmovalci so dosegli kar šest L mest, štiri 2. mesta in dve 3. mesti, naša tekmovalka Lara Amer-še/( pa je bila izbrana tudi za najboljšo borko tekmovanja. Vsem tekmovalcem za dosežene rezultate čestitamo in jim želimo, da bi tudi v prihodnosti nam pomagali pri pripravi držav-dosegali take uspehe! Hkrati se nega tekmovanja. (L.K) zahvaljujemo še sponzorjem, ki so PLANINSKI KOTIČEK Ljubitelji fotografije pozor! Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, vabi v SOBOTO, 7.7.2001 na tretji naravovarstveni izlet, ki bo namenjen predvsem ljubiteljem naravoslovne fotografije in tistim, ki bi to želeli postati. Na pot bomo odšli v petek zvečer, prespali v gozdarski koči, zgodaj zjutraj pa se bomo v družbi velikega poznavalca narave in priznanega mojstra naravoslovne fotografije Hrvoja Oršaniča podali v kočevski pragozd. Udeleženci naj imajo s seboj fotoaparat. Kasneje bom vsak fotograf pripravil izbor svojih petih fotografij, ki si jih bomo ob priložnosti skupaj ogledali in ocenili. Kdor bi se izleta želel udeležiti, naj pokliče najkasneje do 29.6.2001 na GSM: 031-805-686. EVROPOHOD 2001 Te dni pohodniki po desetih različnih poteh hitijo proti skupnemu cilju — Strasbourgu, kjer se bodo srečali v septembru. Ena od poti poteka tudi po našem ozemlju. Na njej slovenski planinci in gozdarji skoraj mesec dni prenašajo posebno palico »europhon« z vgrajenim magnetofonom s katerim beležijo dogajanje ob poti. S tem nastaja izredna zbirka glasbe, pesmi in pripovedi, ki odslikava vso pestrost pokrajin, kultur in narodov ob poti. Naša pot se je pričela v Grčiji, zato je bila palica narejena iz lesa oljke. Pot poteka tudi čez Janče, zato smo se v akcijo vključili tudi litijski planinci. V četrtek 14.6.2001 nas je čez 40 planincev na Kuclju, hribu nad Blečjim vrhom, pričakalo pohodnike iz smeri Grosuplja. Prvotno do Limbarske gore sploh niso nameravali nič snemati na “europhon”, vendar so si ob ubrani pesmi okteta planincev upokojencev premislili, tako da bodo litijsko pesem poslušali tudi v daljnem Strasbourgu. V Trebeljevem se nam je pridružilo še 80 učencev srednje gozdarske šole iz Postojne, preko 20 planincev PD Polje in skupina gozdarjev z vodjo krajevne enote Miho Zabretom, tako da je nastala kolona dolga več kot kilometer. Na slovesnosti pred planinskim domom na Jančah sta pohodnike nagovorila predsednik PD Litija Roman Ponebšekin litijski župan Mirko Kaplja. V kulturnem programu so nastopili: trobentači Jani Izlakar, Žiga Rapel in Jošt Petrca, oktet planincev upokojencev, učenci podružnične Osnovne šole Janče, harmonikaša Ivan Strojnar in Tone Klančnik. Lepo pesnitev je pripravila Almira Jelnikar, tako da so njen nastop in del “sadnega prepira” šolarjev z Janč zabeležili tudi europhon. Planince smo pospremili še do Miklavža in se od njih poslovili kot novi prijatelji. Glavna sporočila Evro-pohoda 2001 so: mir in sožitje med narodi, zdravje in kulturna rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Ta dan smo se znova lahko prepričali, kako lepa je naša dežela in kako dobri in prijazni so njeni prebivalci. Borut VUKOVIČ Človeška škodoželjnost se stopnjuje, ko tekmujemo za čimvečjimi materialnimi dobrinami, pozabljamo pa na dobre človeške odnose, poštenost in dobroto, katere so naši predniki tako spoštovali. Zato smo se spodaj podpisane odločile, da javno v tem glasilu pozovemo g. Milana Lovšeta in njegovo ženo iz Zg. Loga ter g. Slavka Lovšeta -starejšega iz Zg. Hotiča, da se nam opravičijo v časopisu Litijski občan. Kljub vljudnostnemu pismu, ki smo ga pisale, niste našli besed, da bi svoje dejanje, oziroma vpitje na javnem mestu opravičili, smo se odločile za ta korak. V kolikor pa tudi tega ne boste storili, se obrnemo na sodišče. V upanju, da boste našli v sebi košček spoštovanja do drugih - čakamo... Orehek Milena Zg. Hotič Zupančič Rezka Vernek Gril Ana Zg. Hotič J »elektroinstalacije * elektromehanične storitve GSM: 041-901-972 Tel.: 01/8983-376 Laze pri Gobniku 2a, 1274 Gabrovka Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo - Litija čestita vsem občankam in občanom ob 10 letnici osamosvojitve in dnevu državnosti. Predsedstvo -------------------------------------------------- D P M - POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 2001 KAJ KDAJ URA KJE PATOM JULIJ 2001 KOPANJE ČETRTEK 05.07. OD 9. DO 13. LAŠKO POHOD NA SITARJEVEC PONED. 09.07. OD 09. DO 12. OTROCI S SEBOJ PRINESEJO HRANO IN PIJAČO KOPANJE ČETRTEK 12.07. OD 9. DO 17. IZLAKE SPOZNAJMO SE IN ZAPLEŠIMO SKUPAJ PONED. 16. 07. OD 11. DO 13. ŠPORTNA DVORANA KOPANJE ČETRTEK 19.07. OD 9. DO 17. IZLAKE RIŠEMO IN USTVARJAMO S PAPIRJEM PONED. 23. 07. OB. 11. DO 13. KNJIŽNICA LITIJA KOPANJE ČETRTEK, 26.07. IZLAKE JAHANJE TOREK. 31.07. od 17. do 19. KONJENIŠKI KLUB LABA AVGUST 2001 KOPANJE Četrtek, 02.08. od 7. do 17. KOPANJE (KOPALNI VLAK) IGRAJMO SE Z GLINO PONEDELJEK, 06.08. od 11. do 13. MATIČNA KNJIŽNICA KOPANJE Četrtek, 09.08. od 9. dot 7. IZLAKE Ustvarjalni PRAVLJIČNI KOTIČEK PONEDELJEK, 13.08. od 11. do 13. MATIČNA KNJIŽNICA KOPANJE Četrtek, 16. 08. od 9. do 12. zbor OŠ Litija OBISK KMETIJE PONEDELJEK. 20.08. ob 17.do 19. KMETIJA v okolici Lltije/PRI ZAJCU-G RADEČ, PATERNOSTER -BREG KOPANJE Četrtek, 23.8. od 9. do 17. IZLAKE OBISK GASILSKE IN POLICIJSKE POSTAJE PONEDELJEK. 27. 8. OD 17. DO 19. GD LITIJA POLICIJSKA POSTAJA KOPANJE ČETRTEK, 30. 8. OD 9. DO 17. IZLAKE E LUK E LE KTRD/INSTALACIJE Marjan Firm s.p., Velika Kostrevnica 22,1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041-622-817 e-mail: eluk-firm@siol.net ► SEKCIJSKA GARAŽNA TER INDUSTRIJSKA VRATA GUTT0MAT ^ v ODPIRANJE POD STROP STRANSKO ODPIRAJOČA SE VRATA ► ELEKTROPOGONI Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM ► AVTOMATIKA ZA DAUINSKO ODPIRANJE VSEH VRST DVORIŠČNIH VRAT (DRSNA VRATA, DVOKRILNA, ENOKRILNA) ► ZAPORNICE, UNIPARKI ► ELEKTROINSTALACIJE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, VZDRŽEVANJE) Prih&dn&st je AVTOMATSKO ODPRTA!! U O • 3 A tnaHe in ua&ika Remy center Litija, tel.: 898-18-03 Delovni čas: od 8.00 -19.00 sobota: od 8.00-12.00 Bogata izbira znamke MO-JA in ostalih proizvajalcev za OTROKE in ODRASLE. _________:___________y Dan malega nogometa - Dole 2001 Športno društvo Dole pri Litiji prireja 7. julija 2001 na športnem igrišču na Dolah pri Litiji nogometni turnir v malem nogometu. . Prijavnina je 7.000,00 SIT in mora biti plačana do 26.06.2001. . Prijavnice oz. dodatne informacije dobite na tel. 01/ 89 71042- Ciril Vertot ali 050/ 626-305 - Dušan. NAGRADNI SKLAD: 1. MESTO 50.000,00 SIT 2. MESTO 25.000,00 SIT 3. MESTO 10.000,00 SIT Štiri prvo uvrščene ekipe prejmejo še pokale v trajno last. Vsi udeleženci turnirja igrajo na lastno odgovornost. Vabljeni v imenu Š.D. Dole ZIK - Matična knjižnica Litija POLETNI DELOVNI ČAS: JULIJ, AVGUST PONEDELJEK, PETEK: 1 2 h - 1 9 h TOREK, SREDA, ČETRTEK 8h - 14h Mali oglasi OSEBNI AVTO FORD-D ESCORT 13 CL, letnik 1987, barva bela, registriran do 13.10.01 lepo ohranjen, prodam za 200.000 SIT. GSM: 031-710-842 Prodam Z 128, letnik I987, metalik barve, solidno ohranjena. Cena po dogovoru. Inf.: 041/558-788. Prodam AVTO Renault 5, letnik 96, 24.000 km. Cena po dogovoru. Tel.: 031-563-612 UGODNO prodam ŽLEBOVE, dolžine 25m, stare 2 leti. Tel.: 898-38-43 KINO Obveščamo vse ljubitelje kinopredstav, da si lahko kino spored ogledajo na spletni strani: http://litija.net/slo/kultura/kino.htm MEHIKANKA (7.7.2001) BARABE (7.7.2001) MUMIJA SE VRAČA (14.7.2001) DUNGEON & DRAGONS (27.7.2001) SMRTNI UDAREC ZELENA MILJA RAZPIS ZA VPIS Glede na veliko število odklonjenih otrok tudi v letošnjem letu, Vzgojno varstveni zavod Litija razpisuje vpis otrok v krajši vzgojni program CICIBANOVE URICE, ki bo potekal že tretje leto. Program je namenjen otrokom od 2 let in pol dalje in ne obiskujejo vrtca. Prijavite se lahko s PISNO prošnjo, v kateri obvezno navedite vaš naslov, telefonsko številko, ime in priimek otroka ter njegov datum rojstva. Prošnjo pošljite na naslov: Vzgojno-varstveni zavod Litija, Bevkova 1,1270 Litija, s pripisom »za cicibanove urice«, najkasneje do 01.08.2001. v___________________________________________________________________ V kolikor bomo zbrali dovolj prijav, vas bomo obvestili o roditeljskem sestanku in začetku programa. Dunja Požaršek, univ.dipl.ped. OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovni prostor za določen čas v pritličju stanovanjsko poslovne hiše Valvazorjev trg 6 v Litiji v skupni izmeri 20.40 m2 in obsega: soba 15,40 m2, hodnik 1,80 m2, garderoba 1,60 m2 in WC 1,50 m2. Poslovni prostorje bil v letu 1996 urejen do podaljšane III. gradbene faze in še ni bil oddan v najem. Poslovni prostor bo lastnik gradbeno usposobil za obratovanje v dveh mesecih po podpisu najemne pogodbe. Najemnik z lastnimi sredstvi opremi poslovni prostor za opravljanje ponujene dejavnosti. Poslovni prostor ima vodovodni priključek, kanalizacijski priključek in priključek na elektriko. Ogrevanje poslovnega prostora j e možno le na elektriko. Pogoje javnega razpisa za oddajo poslovnega prostora v najem, ki so sestavni del te objave in vse druge informacije, dobijo zainteresirani na KSP Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15 v Litiji. Interesenti za najem poslovnega prostora morajo oddati pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti do vključno petka, 06.07.2001 do 12.00 ure (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: Občina Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj; ponudba za poslovni prostor Valvazorjev trg 6!” Nepopolnih pisnih ponudb za najem poslovnega prostora (13. člen Pravilnika) ali prepozno prejetih pisnih ponudb za najem poslovnega prostora ne bomo obravnavali v postopku ugotavljanja najugodnejšega ponudnika za najem poslovnega prostora. Ogled poslovnega prostora bo mogoč po dogovoru (telefon 01/ 890-00-1 1, Vid Praunseis) OBČINA LITIJA Ostala je praznina, v srcu bolečina. Ostale so sledi povsod, od dobrote tvojih rok. ZAHVALA ob nenadni izgubi našega dragega moža, brata in strica FRANCA VIDICA - Oblakov Franci iz Zg. Jablanice 17 16.7.1923-3.5.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju ZD Litija za lajšanje njegovih bolečin, gospodu župniku za ganljiv obred, pevcem Zvona in Upokojenskemu pevskemu zboru, gospodu Zavrlu in gospodu Žužku za lepe poslovilne besede, nosilcem praporjev in gospodu Setničarju za zaigrano Tišini. Vsi njegovi V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA KOTARJA iz Lukovca pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili sožalje. Še posebno se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli organizirali in pomagali, gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo in pogrebom, Heleni Perko za poslovilni govor in pevcem iz Gabrovke za zapete pesmi ter zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALOJZA OMAHNA iz Gradiških Laz 29, Šmartno pri Litiji 13.9.1933-19.5.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšim sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, skavtom, dijakom 3.b. VT iz Vrtnarske šole Celje in njihovi profesorici, gasilcem, Območni obrtni zbornici Litija ter vsem ostalim, ki ste nam izrazili sožalje in delili z nami bolečino, nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala ge. dr. Milojki Juteršek za skrb ob njegovi bolezni. Hvala pa tudi g. župniku za lepo opravljen obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ■■■■ Vsi njegovi ._ W OPRAVIČILO V 5. številki Litijskega občana je pri ZAHVALI za Avgust Petka pomotoma izpuščen stavek:Posebno se zahvaljujemo g. Stanetu Pepelnaku za besede slovesa. j Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. 19.6.2001 mineva leto žalosti, od kar je nehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, tasta in starega ata, ki je pustil za seboj nenadomestljivo praznino. Hvala vsem, ki se ga spominjate in lepih dogodkov, ki smo jih preživeli z njim. Vsi njegovi Franciju Vidicu v spomin V ponedeljek, 14. maja, smo se na pokopališču v Zgornji Jablanici poslovili od Francija Vidica, Oblakovega Francija. Rodil se je pred 78. leti v tej vasi. V Šmartnem pri Izgoršku se je izučil za mizarja, vendar ga je leta 1942 druga svetovna vojna kar za pet let odtrgala od domačega kraja, kamor se je vrnil šele leta 1947 in se ponovno zaposlil v Šmartnem kot mizar, nato pa je delal v turnirskem obratu Lesne industrije Litija do upokojitve leta 1986. Poseben pečat je njegovemu življenju dalo petje, do česar je čutil posebno ljubezen. Leta 1948 se je vključil v Pevsko društvo Zvon v Šmartnem, kjer mu je zborovodja France Gruden kmalu zaupal vlogo solista. Še posebno se je izkazal v opereti Radovana Gobca Planinska roža, kjer je nastopil kot solist v vlogi skladatelja Dobrovika. Član Zvona je bil 35 let, zato je za svojo predanost petju prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko. Zvon je zapustil po ustanovitvi mešanega zbora, vendar je petje pogrešal, zato se je kmalu pridružil mešanemu pevskemu zboru litijskih upokojencev, kjer je tudi pogosto nastopal kot solist. Rad pa je prepeval tudi slovenske narodne pesmi ob spremljavi harmonike. Letos spomladi je za svoje dolgoletno prepevanje v obeh zborih prejel jubilejno Jere- bovo priznanje, česar je bil še posebno vesel. Franci je bil tudi navdušen igralec in gasilec, v sproščeni družbi pa je prisotne razveseljeval z raznimi dovtipi. Ko mu je okvara srca načela zdravje, se je odločil za operacijo na kliniki v Lousanni, v Švici, vendar mu je v prihodu v ta kraj, 3. maja, odpovedalo srce. Poslovil se je s petjem. Po zdravniškem pregledu je ob pogledu na alpske vršace nad Ženevskim jezerom vsem prisotnim še zapel melodijo iz Planinske rože, nato pa je za vedno umolknil. Na pogrebu so se od njega poslovili kar trije zbori: pred ROBIJU HOČEVARJU iz Sp. Loga 42 4. junija je minilo leto žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil in se zadnjikrat popeljal v neminljive daljave. Kruta usoda, ki je v trenutku presekala in ustavila pot polno pričakovanj nam je pustila neizmerno bolečino in praznino, ki je tudi čas ne more zaceliti, a vse to ne more ustaviti naših dobrih misli, ki se vračajo na Tvoje prerano ugaslo življenje. Iskrena hvala vsem, ki ga imate še vedno radi in mu prinašate cvetje, prižigate lučke spomina, postojite ob njegovem preranem grobu, ali se ga kakorkoli spominjate. Pogrešamo Te tvoji mami, ati, sestra Branka, Dunja, Dornikovi, prijatelji in sorodniki. Ni več trpljenja in bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Zapustila nas je draga, dobra žena in mama MARIJA DRAGAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali ob teh težkih trenutkih in nam stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Primskovega za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Martin, sinovi Marko, Bojan, Martin in ostalo sorodstvo Dotrpela je moja draga mami SLAVA VIDIC iz Zglavnice 6 Pokopali smo jo v sredo, 6. junija, na polšniškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Litija za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala pogrebni službi KSP Litija, sodelavcem Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, Društvu upokojencev Litija, Predilnici Litija, polšniškim pevcem za izredno občuteno zapete pesmi, govorniku za poslovilni govor in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoča: hčerka Jelka z družino in vsi, ki so jo imeli radi hišo in na pokopališču Zvon in upokojenski zbor, v cerkvi pa Fantje od fare iz Šmartna. Pogrešali ga bodo njegovi domači, ker jih je nenadno in prekmalu zapustil, pogrešali ga bodo tudi litijski upokojenci -pevci. Kot odličen pevec in solist z žametnim baritonom pa bo še vedno živel med nami. Boris ŽUŽEK Na sliki: FRANC VIDIC (drugi z desne proti levi) kot solist v Gobčevi opereti Planinska roža, ki so jo zaigrali kar šestnajstkrat. GIMNAZIJA LITIJA objavlja PROSTA DELOVNA MESTA: 1. čistilko , 1 delavka, za določen čas ( možnost podaljšanja v nedoločen čas) 2. čistilko-kuharico, 1 delavka, za določen čas ( možnost podaljšanja v nedoločen čas) 3. hišnik, 1 delavec, za določen čas ( možnost podaljšanja v nedoločen čas) POGOJI: 1. končana osnovna šola, normalna zdravstvena sposobnost 2. končana osnovna šola, poklic VKV kuhar (IVstopnja izobrazbe), zaželjen tečaj higienskega minimuma, 3. IV stopnja izobrazbe elektro smeri, opravljen šoferski izpit B kategor., možnost uporabe lastnega vozila v službene namene, zaželjene delovne izkušnje na hišniških ozir. vzdrževalnih delih od 3 do 5 let. NASTOP DELA: 1. m 2. s 1.9.2001 3. pa 20.08.2001. ROK ZA PRIJAVE: 8 dni. Prijave z dokazili pošljite na tajništvo šole, Bevkova 3, Litija. RAČUNALNIŠKA KLEFETALNEA DVD 5§ffig Zagotovo že prav vsi poznate enote oziroma pogone za zgoščenke (nekateri jim še vedno raje pravimo CDji). Danes kupiti računalnik brez CD-ROMa, kot mu najpogosteje pravimo, je res nesmisel. Praktično vse je danes na zgoščenkah, prihodnost pa je (bojda) v DVDjih, ali če si sposodim termin iz revije Joker - v dačenkah. DVD plošček je na videz nadvse podoben običajni zgoščenki, včasih ga na prvi pogled loči le to, da je na obeh straneh nepopisan, torej lepe srebrne barve. O pomenu kratice ne bomo izgubljali besed, povem pa vam, da se na DVD zapiše nekajkrat toliko podatkov kot na zgoščenko. Slednja ima običajno kapaciteto 650 Mb (megabajtov), DVD recimo 4700,5200 ali še več megabajtov (oz. 4.7, 5.2 Gb = gigabajtov, kar je bolj v rabi pri DVDjih). Tehnično gledano je bistvena razlika v gostoti zapisa, ki je pri DVD standardu večja. Filmska industrija DVD tehnologijo res že s pridom uporablja. Večina filmov, ki jih posnamejo, se kmalu zatem znajde na DVDjih, ki jih neučakani kupci potem dačimo v svoje DVD predvajalnike. Tako je, za gledanje filmov z DVDja potrebujemo DVD predvajalnik. Možnosti sta dve; samostojna komponenta, kot je vaš videorekorder ali kaj podobnega, in računalniški pogon, na zunaj (skorajda) enak CD pogonu. TTIehniHno Servis«/ 23. 6. 2001 - ob 20. uri MARJAN ZGONC C4>30. 6. 2001 - ob 20. uri VIKTORIJA & IVO RADIN Prodaja vstopnic v gostilni Čebin!