leto—year X. CHICAGO, ILL., SOBOTA 27* JANUARJA (JANUARY) 1917. ŠTEV.—NUMBER 23. Današnja družba v pravem zrcalu. 500 žen zahteva delo. • i Odreči se hočejo grehu.—Dušni pastir v zadregi. — latovi v družbi mogočnih političarjev. ki ga je napravil shod. Nihče ne nfcore utajiti ramice, da je kaipi-talizeui oče prostitucije iu če ae ho če odpraviti prostitucija, ac mora .strmoglaviti kapitalizem in ua njegovih razvalinah zgraditi socialistična človeška družba, v kateri ne bo tretfw ženam radi živ-Ijenskih sredstev ponujati svojega telesu, na prodaj. • lan Franciaco, OaL, <26 jan. — največjem mestu solučue Kuli-inyje so napovedali boj grehu iu »i sc raaume, da so v boju vedno v prvih vrstuh pastirji. Na čeki gibunja ti grehu stoji rev. Paul Smith, I ufcui pastir centralne metod i-[itovskc episkopalne cerkve, ki za vsako ceno iztrebiti greh 8an Franeieca. Seveda so se lepe greanice zbra j Chicago, IU., 26. januarja. — le in odšle v župnišče k pomožne Adam Proehowski, ki je kradel v možu, da jih reši grešnega živ- hišah niiljonarjev na Uke Shore ljenja. Bilo je pet sto grešnic, ki Drivu, je napravil pred državnim Iso prišle trkat na župnikova vra- pravdnikoui Hoynom senzacijo-jta za pomoč. V listih so čitale, da nalno izpoved, češ, da ao ga izpu-fae bo storilo zanje vse, da jih stili iz okrajne ječe, da izvrši tatic rešijo življenja v grehu, ln to vine pri milijonarjih. V okrajno [je vleklo! v ječo je prišel, ker je izvršil tride- Sklicali so shod iu pri cerkve- act vlomov in je eukal tamkaj na nm vratih so stali močni, debeli sodnijsko obravnavo, polieaji, pravi orjaki, ki so imetij Imenoval je osebe, ki so imele nalogo čuvati ljudi, ki rešujejo koristi od njegovih vlomov, in grešnice, da se jim ne zgodi kaj i povedal je, da je prodal dragu- hudega. Ko ao bile žene v cerkvi in je bHo za "red preskrbljeno*' kot se spodobi, je nastopil mr. Smith in dejal: "Noben živ človek nima več simpatij do vas kot jaz. Ne'bojujem se proti vam. Jaz sem za možmi, ki so odgovorni aa komercializiran graft." 'Pred dušnega paisirja je nuen-it »topila žena in pričela govoriti: "Vodila aem hišo sramote inogo let in študirala problem, vsem vas vprašam, koliko V vaši eerkveni občini bi naa .»rejelo v sVoje W6e — n. pr. kot Južkhljef Če nas ven vržete, kam isj grenuof i Kdo bi ac ne odpovedal takemu [ivljcnju. Ali za 7 ali 8 dolarjev na len se ne odpovonio. Par čevljev stane $10. Mati sem in imam hčer staro ftirjnajst let. Neka druga puni-•a v moji hiši je mati štirih o-trok. Nekega dne je zbolela in je svojemu bratu za po-loč, ki jo pridigar. Odgovoril ji j: "Zaupaj v Boga." Vi in vaši ljudje pravijo, "na-U mladi fantje se morajo razve rtjevati." Dobro, tukuj vidite riodove vaših uazorov. Če hočete odpraviti prostitucijo, loratc preprečiti, du niludu de-deta ne bodo zabredla vanjo. Ali leklets se bodo vedno podrezala nji, dokler bodo tuke razmere, »lače in poduk tak, kakršen je. Zakaj ne napadate teh razmer! Nič dobrega ne storite, če nas >oienete iz mesta. Ali ima vaše teato in vaša cefkev druzegu »ga, da podite greh v drugu leetaT Delati hočemo za tuko plu-da lahko živimo." V cerkvi je po teh besedah na-ital buren aplavz. Mr. .Smith je zopet vprašal: MKoliko izmed vas ima otroke?" Več kot polovica žen je dvigni-roke. "Koliko izmed vas se je* po rreznilo v življenje grehu, ker ni-le toliko zaslužile, da bi se pre-fivelet" je nadaljeval dušni pa-tir. Vae roke so šle hkratu kvišku. "Žena ne more dunes pošteno ha jat i, če zaduši manj kot tt20 la teden," je zopet dejala žena. li je vodila besedo za vse. "Koliko izmed vas sprejme de-o r.s $10 na teden t" je vprašal iopet dušni pastir. Nekatere žene so sc zasmejale, v Trski! ni bilo videti uiti ene roke Ns to je pastir dejal: , "< > mreni kateri pomagati, da obrne •bet pregrešnemu življenju, lah to pride k meni. kedar hoče " H tem je bil shod v cerkvi kon sn in /ene so pričele zapuščati rrrkev Za reformatorje, ki hoče-reformirati kapitalistično druš-r<» je bila za k I jučena komedija Lli nihče ne more zbrsm4i vtiaa. I je ,ki so bili vredni tisočake, za par stotukov. Njegova izpoved obtožuje poli-tičarje, policaje, slamnate poroke iu celo vrsto lokalnih značajev visoke in najnižje vrste. K. Fleming, tajnik državnega pruvdnika Hoyna, jc baje povzročil aretacijo Prochowa^pgu v E-vansvillu, lud., ker ga naje policija ni mogla najti. Z njim so aretirali tadi Gum Zeidlerja, Splošna vojaška službi »pet na dnevnem redo. _Stt'MjH&pjj MAJOR B. B. Mc 00RMI0K JO . PRIPOROČA. Waskingten, D O., 26. Januarje Pred senatnim pododaekom, ki zaslišuje argumente za splošno vojaško obvecnost, je bil zaslišan major Robert R. MoComiiek od prvega illinojakega konjeniškega polka. Od vojaka, posebuo od oficirja, ni bilo pričakovati drugega kot zagovor za splošno vojaško Obveznost. Major je seveda tole povedal po avoje, ko je dejal: "Nikdar ne bomo imeli prave vojaške zakonodaje, dokler ui vaak kougretmik služil v armadi, ali če ne služi v nji njegov sin, brat ali kateri bližnjih sorodnikov." Major je opisal, kako počasi se je vršila mobilizacija polkov, ki imajo komaj polov too moštva, ko je bilo treba vojaštvo poslati ua mejo. Naaiikal je usodo, ki bi zadela armado, Če bi imela opraviti z resnim sovusšnikoui. Seveda je major povdarjal, du ne .pot reoujemo armade za ofenaivo, ampak da moramo imeti armado za obrambo. Povdaril je, da bi ves svet vedel, kako smo močni, če bi imeli deset miljouov vojaško izvcžhunih mož, za katere bi imeli vso potrebno vojaško opremo. Dejal je, pasti države, ki iniu deset miljo nov vojaško izvežbanih mož. Do sedaj ao še vsi militarist! govorili, du država |>otrebuje veliko, dobro izvežbailo armado, da se ubrani sovražnika. (Jospod major ni torej nič novega povedal, umpak je le ponovil, kar so inil'tn-risti psed njim govorili v Kvro-pi. Da napravi njegov govor še večji vtis na senatorje, je major de ,„„*<,*,,„„ politi: carju v Kvausvillu, o katerem govore, da je bil zu Pnoohowske. ga. Nu Zeidlerjitvem domu ao našli polne sode vsakovrstue šare. Zeidler ac proti vi, da ga izroče 6 blustim v Chieagu. Policija je aretirala ttfdi neko gledališko igralko in pet mož. O aumljem so, da so v zvezi z Iru Bondom, miljouarjein v Minneapolis, ki se proti vi, da ga izroec tukajšnjim oblastim. Obtožen je, du jc bil gluvo tutinskega tmsta. Najbolj scnzucijonalna jc bila aretacija Nutterja. čita se kot v "šundrouumu." Detektivom, ku-terim je uačeloval John Murphy, so povedali ,du se Nutter skrivu v liurr Oak Innu v Burr. Oaku. Ko so vstopili detektivi v gostilno, je Murphy takoj vprašal, kje skrivajo Nutterja. Karris, u-pruvnik gostilne, je nekaj zaše-pctal -zamorskemu-hišniku v uho in zamorec se je zgubil iz gostilne v vežo. Zu njim je planil detektiv Murphy. Vrata so bils za-prtu. "Odprite vrata, če ne jih razbijeta." je viknil detektiv. "Ne morem," je odgovoril n-praVuik Harris, "je proti hišnemu redu." Murphy je v družbi svojega tovariša pričel razbijati vrata. Zdaj j«' Harris pritisnil ua gumb in vrata ho se odprla. Detektivu je stopila nanpeoti zamorska hifti-ii ja. Detektivi so vdrli v gornje prostore. Naenkrat je Murphy občutil, da izginjajo tla pod nogami. Stopil je na skrivna vrati-ea .ki *o bila zakrila s preprogo. Potegnil j*' proč preprogo mi za gledal j** v hodniku Nutterja s pištolo v roki. "Vrzi pištolo proč. Če ne ti izstrelim metiuu*1, stare jc pu imenoval teoretike, ki bi radi videli, da se njih teorija poizkuša z uničenjem drugih. Na vprašanje senatorja Hrady-ja, če ne bi bilo jMiiictno, da se podržavijo železnice, je major po ovinkih odgovoril, dn jc za podr-žavljeiije. Wall Street v straha. -T— PB0SI ZA MIR WaaNWen, D. 0., 26. jan. — Preiskava, na kakšen način so izvedeli borzijaui prezgodaj o pred-aednkkovi mirovni noti, povzroča atmli gospodom v Wall Streetu. >Vall Htis^et, ki je hotel imeti za norca Sherman L. Whippla v torek, ga je hotel drugi dan vu-rati, uli ko je bila uerodno vržena zanka razvecaua, je pnouil za mir. Kaj se je pravzaprav zgodilo, se lie uiore povedati zanesljivo, le kaže, da je Whipple aadovo-I je i z uspelioui, ki ga je dosegel do sedaj. ] lajhulj dramatični del preiskave ae bo odigral, ko l>odo zašli-sam finančniki, ki bodo priporo čal, du ae sprejme zuikon, ki o-neiaogoičtt temne uiahiuacije nu borki in ki i*ž sprejet, prede« ae ruside sedanji kongres. Vii, iz katei-ega so diošle infornui-cij< iu ki je abiižil, kot sredstvo, da je prlčeJu preisknvu, izgubiva vet no bolj zanimanje. > Whipple, hostnnrski advokat, jc v |K>ldrugem dnevu z-vprašanji popolnoma razgalil Wall Street. lx Odgovorov in vprtušanj je raz-videti, da Wall Street ubatoji iz štirih glavnih elementov: kalinov, bankirjev, operatorjev in mešetur-jev. Kaline tvorijo juviti irlagatelji, k«i'navadno puste denar pri mese- da se nobena država ue upu na- tarjih. To je ediu "živ" denar v borzni igri iu to jih dela važne Bankirji igrajo ulogo zastavni* čerjev za operatorje in izvršuje-jo kontrolo nad operatorji. Poso-jila operatorjev so odvisna od njih emožnosti iu od vsote denarja, ki ga imajo kalini. Ofperatorji so pravi volkovi na bot*i in navudno bogati ljudje, ki določajo oenc skozi njih orodje mešeturje. Ti dobe denar kalinov, različnih vrst. Nckuteri odklonijo delo, ki ga drugi prevzamejo, šle« šetar iiua štiri glavne dolžmisti. Poiskati morajo kaline. Da to izvrše, morajo iuieli svoje pisarne in porušiti sc morajo raznih sredstev, ki vlečejo. Natančno in hftro morajo ob-vest iti bankirje, koliko imajo kalini denarja, da ne posodijo več denarja operatorjem kot gu jamčijo kalini. Vpriaoriti imajo norišnico na borzi, d« špekulacija Imi j cvete. Služiti morajo operatorjem po IN rs tava h, ki *o jih bulHali borzni bankirji. Bankirji ne vladajo direktno inešetarjev, ampak se po-služijo medija Carter, Ledyurd 1 Mi 11 born Co., izredne pravne po-svetovalke J. P. Horgana. Važno je tole iz Wallstrecta. Kalini prinašajo denar, ki dobe po volji operatorjev profit. Bankirji dobe gotove odstotke ml prof Ha, dasi nikdar ne igrajo. Mešetarji dobe manjše odstotke, včasi pu tudi hu 111 i igrajo. Drugi mešetarji smatrajo meše tarja m pijanega človeka, ki Zanemarja svoje dek>, če igra na borzi. Nemška ofenziva pri Rigi I' postaja resna. Nemčija baje poda oficielno izjavo z ozirom na Wilsonov govor. — Kajzer Viljem pozove na svoj rojstni dan vse vojskujoče se sile na sestanek,— Zavezniki hočejo očistiti morje od submarink. * . Nemci naskakujejo verdunsko fronto. ZADNJE VESTI. Berlin, 26. januarja. — Vojni glavni stan naznanja, nove uspehe nemške ofenzive proti ruakim črtam na obeh bregovih reka Aa v riškem odaaku na kraju ruake fronte. Namoi ao oavojili ruake poaioije na Šeat milj široki fronti na severnem kraju ruske fronte v Galiciji Petrograd, 26. januarja. — 0-bupni boji ae nadaljujejo na ruaki fronti v riškem odseku. Napadi v okraju tirulakaga močvirja ao bili odbiti in a protinapadi so bili Nemoi na vahodnem robu barja pognani naaaj. Jugovzhodno od reke Aa ao ae morali Ruai umakniti nemški ofenaivi. London, 26. Januarja. — Mornariški zastopnik Velika Britanije, Franoij«, Buaije in Italija ao pravkar končali konferenco, na kateri ao aaključlli, kakšni kora-ki naj aa atore, aa akupno in ao-glaano ofenzivno in defenaivno akcijo na morju.. Obenem je konferenca izdelala načrt, da aa nadomestijo vae od submarink poto teregs se odbije niešetarski uyene zavezniške ladje brez sa- v .. , mu4e tona po toni. izvrše vse delo in so T ' Rim, 26. januarja. - Is dobro poučenih vatikanskih krogov prihaja vest, da papeš popolnoma o-dobrava Wilsonov načrt, ki naj razširi Monrovo doktrino, da bo obsegala vae naroda sveta. Paril, 26. Januarja. — "L. Oeuvre" objavlja vest, prihajajočo od nekega prijatelja piaatelja znane knjige "J aocuae" ("Obtožujem"), ki ima dobra vire v Nemčiji. Trdi, da namerava kaj-zer Viljem kmalu, najbrše te v soboto za svoj rojstni dan napraviti nov mirovni predlog v sledeči »meri: "Zavezniki nastopajo kot bodoči organizatorji svetovnega miru. Moja nota je Imela namen, da do "Majhna uaanana nemška ladja se je sadnjo noč pojavila pred Suffolkom in je oddala nekoliko atrelov. La en dal projektilov je doaagel zemljo. Žrtve ni bilo, škoda je neznatna " VILLA V PERBHINOOVIH PO ZI0UAH. El Paao, Tax., 26. januarja. — Vesti ii dozdevno aanealjivih vi-rov pravijo, da ao Aete Francisco Villa aaaedle BI Vali«, Ohihuahua, ko ao odtam odšle Perahingovo prednja atrala. Pravijo, da je Pranciaoo Vlila uatanovil svoj glavni itan v Madera in da hoče aaaatti Oaaaa Orandea, čim aapu> atijo Perahingov glavni atan Oolo-nio D u bi an. VOJNA. * i ' Kvrupsko časopisje se še vedno bavi /. VVilsouovim govorom, debata iu kritika se pa kakor doslej kleče med ohcniu skrajnostiuui: Med <*ntuziastično hvalo plemeni tih namenov In med naravnost porogljivim nuglašaujeui nepruk-tičuostii Nekoliko moinentuv, ki so v zvesi s tem govuroiu, xssluli posormsit, Da guv^H Tisaa v ogrskem parlamentu In naglasa) SHSluge ccnlralnlh sil zu mir |er ozuučevnl zaveznike za edino zapreko siiru. je zabeležiti, ui pu posebno va/uo, Fraze, iz katerih sestavlja Tiszu svoje dcklamacijc, so davno zbrane v njegovem re> toričuem skladUču ill so vedno e> nake. Hmcšnn je <•«• pravi Tih/,a, da je sgrsku isdllika v najpopolnejšem soglasju z Wllsiriiovo izjavo; kajti če bi se sklepal mir nil pisllagi oil Wilsons nagtsšii-nih načel, znhlevajočih nacionalno svobodo Zu vsak narod, bi ost a* lo za madjarsko Ogrsko kmuaj nekoliko "velikih župani j, ker je več kukor polovica ogrskega prebivalstva rtiniunaka lu rusinsks, A Tiszi vendar živ krst ne verja. me, da lil.hotel ua ljubo pravlč. Iiosti opustiti dosedanjo uiadjari' iti OOVERNER JE PODPISAL ZA-KON ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO. kaše mojo ljubezen do miru. Kar ao saveaniki odklonili mojo ponud- /utorično Iji jcatirabiu politiko, bf, pa vendar vat aoglalajo v Ida ! Sploh jc Wilsouova nujvečja Ji splošnega miru, bom Jo« prvi Niuola ta, da njegovega govora ne aproiitelj tega miru in bom pred- kateri namenoma, drugi pa res-lagal ,naj se snidejo vse atranke,| nično ne razumejo. Najodkrito da se porazgovore o najprvotnej srčneJ4I so tisti, ki ga imenujejo šem pogoju konca vojne,-namreč utopijo, V resnici sicer ni tako o reorganizaciji bodočega miru. utopičen, kakor pravijo, ampak s (fin. da ga tako uszivajo, prizna Berlin, 26. januarja. (Brealidno vajo, du ne marajo načel, ki *o v čez Bayvtlle.) — Nemške čete so njem izražena. I n to je razumljivoi včeraj naskočile francoako črto kajti če bi sc uresničila, bi morale REDKA BOLEZEN San Dtego, OaL, 26 januarja. Tukaj ata um<4i gdč/ Keiwvievc ... • , Nation iu inns. Maude Pearson za je viknil detektiv n. j, *J® jradko boleznijo, ki je poaaaiia p«sl Nutterja za vrst iu ga potegnil iz luknje, mejtem je pa njegov to variš nameril nanj samokres. imenom "Iwtulism" in ki prihs js od zs vžitjs spria. ko prične wslnijska M»rav. nava. In kaj potem? Nekateri grešui . ImhIii pihali iz sever »zaimd« Iki poj«lejo ns izidih v klHko in Solnčni vakod o»> ~M a kuislu bo pozsbljeua cela sfers. konska predlaga, ki določa, da »t puatili avoja zakope aa napad na morajo časnikarji podvreči »kot dveh krajih Francoaka artllerlja nji, pre poleg vašega imono in na-alova pomoni, da vam je s tam dnevom potekla naročnina. Ponovit« jo prave-žaano, da se vam ne usUvi list. Delavski boji v vojni. Kratke brzojavke semiutje naznanjajo, da ae ne bijejo le krvavi boji na bojiščih, ampak nas seznanjajo s resnico, da ee doma vrte vodni boji mod delavstvom in profitalačnim podjetništvom. Zadnji smatrajo vojno za sredstvo, s katerim, na najložnji način pomnože na-gromadene miljone. _ ' Poročila o bojih med delavstvom in podjetništvom niso detajlira-na kot v mirnem času. Vsaka driava, ki Je zapletena v vojno, sknla vesti o takih dogodkih potlačiti, ker koristijo sovražniku. Vendar se pa is teh oenzuriranih vesti da konetatiratl, da razredni boj v državi ni niti sa trenotek prenehal, dasiravno stoje armado na bojišču proti zunanjemu sovražniku. Največ vesti o teh bojih smo dobili iz Anglije in Francijo. S tem ni rečeno, da v "Nemčiji, Avstriji, Rusiji «01 Italiji ni bojev mod delavstvom in podjetništvom. Tam so isti boji kot v Angliji in na Francoskem, ker ni razmerjo mod delavstvom in podjetništvom drugačno. V vojnem času so taki boji zelo važni za državo. Velika 6tavka delavcev v oni indU6triJi lahko povzroči, da Jo vojna izgubljena. Državi no moro biti vseeno, če šest tisoč rudarjev dela ali stavka. Država potrebuje premog sa svojo mornarico, potrebujejo ga v tovarnah, v Katerih izdelujejo vojni* material. In ie stavka traja toliko časa, da nastane pomanjkanje premoga, se ustavi obrat v tovarnah in bojne ladje ne morejo na morje, ker nimajo premoga, so lahko dogodi, da zmaga sovražnik. Taka nevarnost obstoji, čo delavci zaotavkajo tudi v drugih tovarnah, v katerih izdelujejo sukno, platno, usnje, konzor virana živila, orožje, strelivo itd. Armado no morajo biti nago, booe in latne na bojiščih. Za drŽavo niso armado vredno počenega groža, čo nimajo orožja in streliva. Vsledtoga vidimo, da vlado, ki ee nioo nikdar preje brigale, če 60 delavci bosi, lačni ali v kakšnih razmerah živo« posegajo v taka boje. Angleška vlada Je posegla takoj v tak boj, ko so valežki rudarji zagrozili s stavko, če ee jim ne poviša mezde. Premogovniški podjetniki 60 odklonili zahtevo rudarjev. Ko je situacija postala resna in je bilo lo že vprašanje časa, kedaj rudarji odložo krampe in lopate, jo vlada posegla vmes ln odločila, da se rudarjem poviša mezda za 15c pri toni. Vlada ni storila tega, ker mogoče bolj ljubi delavce v voj nem času kot v mirnem, ampak razmere eo jo pri6ilile, da je puetila podjetnike na cedilu in je določila povišanje mezde. V AvetriJl in v Nemčiji je kmalu po Izbruhu vojne vlada pričela določati maksimalne ceno za šivila. Kasneje Jo bil imenovan diktator sa živež, kl Ima nalogo, da je živež pravično razdeljen in oene niso oderuške. Pred vojno se ni vlada v Avstriji ln Nemčiji nikdar brigala za ljudstvo, če so ga prav oderuhi odirali na naj nesramne j ši način Prav tik pred izbruhom sedanje vojne, eo prihajalo tožbo iz Avotrije o neznosni draginji. Vlada nI storila prav nič, da odpravi draginjo ln stopi ljudskim oderuhom na prste. Zdaj je vojnnt Armade sa bojišičh ne smejo etradati ln ljudetvo doma ne sme opešati, ako m hoče preprečiti zmago sovražnika. In gospodje, ki vodijo državno krmilo in Id ee niso nikdar brigali, kako sivi in umira ljudstvo. eo pričeli študirati gospodarska vprašanja Pred vojno to proglašali v tako poboljšan je gospodarskih razmer, ki r bi ljudstvu olajšsls življenje, sa socializem. Vojna jo to spremenila in nevarnost, v kateri te nahaja država, ja pritisnila na vladajoče kroge, da to se spomnili, da mora ljudetvo jeeti, da lahko dola. Kralji, cesarji, grofi, kapltalieti in drugI sajeduhl danes ravno tako sovražijo ljuditvo kot prod vojno. Danes so ravnotako še "prepričani", da je ljudstvo radi tega sa svetu, da sanje gara, da oni loŽJe sive v brezdelju in všlvajo plodove dela. Pravijo, da tlla kola lomil 0 tem se lahke prepričamo v sedanji vojni, ko vidimo, da vladajoči krogi popnštnjo od tvojih privilegijev, da ne razpade itavba. Privilegije in predpravice šrtvujejo, da te ohranita monarhizem ln kapi tsllzem. V ta namen tklicujejo kabinetne teje poeameenlh držav ln skup-ne konference vladajočih krogov iz zaveznižkih držav. Vsaka zavezniška skupina stori, kar ji je mogoče, da potolaži godrnjajoča ljudstvo. V tem, kar delajo zdaj vladajoči krogi v državah, ki so zaplstene v vojno, ni prav nič patriotih nega, še manj pa človekoljubnega. Vladajoči krogi morajo rešiti prehranjevanje ljudstva, ča ne jih ugroža 1 evolucija Izbire nimajo! tovarno, oprezat za delo, kot smo hodili pred dvemi leti. Plače »o seveda male, če pomislimo, da je ccua življenakkh potreMčin uai.u. sla za polovico. — Tukaj »o w organizirali delavci, ki. delajo u American Chain Co. Družba je povišala plačo za delo os«ocistlon. Slika štev. 2 kaže ladjo istega sistema kot je tiku. . M Slika štev. 3. kaže angleškega križarja "Glasgow," ki se jo po dolgom iskanju ncmžke križarke zasidral prod Pernombucom v Braziliji. / 1 Slika štev. 4. kaže ameriškega živinozdravnik dr. Orville E. Mc. Kima, ki Je ukrcan na angleškem pomiku "Oeorgic," ki je postal plen nemške ladje "Moewe." Čudeži se še vedno ;;ode nn svetu Včasi smo vedno slišali, da sa Indijsnca ne more civilizirati. "Mrtev Indijanec je najboljši Indijanec,'' so rekli ljudje, ki to hrepeneli po naravnih bogastvih, kl so počivali v lemlj? ns indijanskih reservncijah. Zdaj ps pr'de nsenkrat tver.ni Indijanski komissr ln poroča v xvojem poročilu, da se Indijanci odtujujsjo nomsdskemu življenju in postajajo fatmarji in živinorejci, ki vspevajo. Njih črede so vredne 30 miljonov dolarjev Ali ni to klcfutu sa vse tiste, ki so trdili, da se Indijancev ne more civilizirsti? ^i1 Ohisholm, mraz pritiska, da vse škriplje, toplomer kaža, nizko, včasi celo 30 do 40 stopinj pod ničlo. l)a ne zmrznemo, moramo vsipati premog v peči, kot da ga dt/biuio zastonj, dasi nas stane tona mehkega $7.50, tonu trdega premoga pa $10.50. Seveda delavec mora jiiti tiho in plačati, ako nočo zmr-fcovati. rr Po zadnji niinnesowi stavki sodelavci plačani nekoliko bolje, ali za današnjo nezuosnn draginjo že mnogo premalo. Kapitalizem ima v današnji družbi pOpolno. moč v rokah, da izkorl iea delavske''mase. Ako jim jc na eni strani primoran zvišati pla čo, pa na drugi strani podraži živ-Ijenskc potrebščine in tako pride delavec iz luže vj mlako. Da In si v takih razmerah mogel prihraniti kak cent zA starost ali moglost, na to šle misliti ni. ka je ueoda treh »>ti1in prebival stva te bogate dežele.-zem ima v svojih rokah vse st vo dežele, ob čaau volitev v njegovo roke pa še politično moč, in čuda če nas potem neovi-rano izkorišča, dasi smo v ogro-mili večini mi, ki nič nimamo. 'Pred aedmiint meseci smo imeli glavne narodne volitve in čc bi se delavstvo zavedalo svojih pravic in svoje moči, bi meseca marca stopila na vlado socialistična administracija, ki hi pomet la z izkoriščevalci ljudstva. Ampak t p ae za enkrat še ne bo zgodilo, ker ogromna večina delavcev in malih trgovcev ao ne zna misliti s svojo glavo, antpak pusti, ds misli zanje in jim diktira kandidate kapitalistična politična 4ma-šinit'. Mnogi mali trgovci neprestano tožijo, da jim trusti in trgovci na debelo cene 'blaga vedno zvišujejo in da lic umrejo ua ta način nič zaslužiti. .laz lo verujem, Ue morem pa razumeti* zakaj no |h>tchi tako nasprotni delavcem in vodno volijo kapitalist rčuc kandidate. Morali hi po* misliti, da če imajo denar delavci, ga imajo tudi mali trgovci. Pri nirveiubmkih volitvah smo1 i-mrli v našem kraju dva kandidata za v kongres Republikanske stranke kandidat je bil Mr. .Miller, socialistične pa Mr Jul, Anderson. Izvoljen bi bil čisto lahko Mr. Anderson, ampak z vo« lilci je kri*. Nekateri no rekli, da Miller ju ne volijo, ker jč bil ie itak več ča*a v kongresni abertdei, Andemona ur marajo voliti ker je noeialiat, demokratskega kandidata pa ni, torej v• izvajali |M>s|ediee in niao volili nohtnega, • Ihifoili ho se ce» ker sta itak oba zastopnika kapitala. Delavci, združimo se v strokovnih organizacijah in v socialistični stranki, 'pustimo na stran vse osebnosti in kadar pridejo volitve, oddajmo naše glasove za kandidate, ki jih postavi soc. stranka. Tukajsnc mestne volitve se tudi bližajo, mislim, da se bodo vršile dne 14. marca. Kapitalisti in njih pristaši ao že pridno na delu. Katere kandidate postavi noša delavska, to jo socialistična stranka, danea še ne yero, gotovo pa je, da bo postavila tako može, ki bodo vredni delavskega zaupanja in jjh bomo soglasno volili. Natančnejše o tem vam poročam pozneje. .Joe-^Ule, Cleveland, 0. — Leto 1016 šlo je za drugimi v večnost^ ali kakor pravi pesem: "šlo je preč in na zaj ne bo ga več.' 'Kapitalistični listi poročajo o računih in divi-dendah bogatih družb in korpo racij, cerkve se hvalijo pa s ko lektami. Človek, ki dan za dnem čittt te številko se nehote vpraša, kako j« to mogoče, da peščica prefriga-neev dobro živi in spravlja na kup tisoče in stotiaoče, medtem ko masa ljudstva žrvi komaj od rok do ust. Vsega tega kriva je nezavednost delavstva samega. Tudi v Cleveland u imamo hišo poneumljevanja, takozvani Vidov hram, kterega vrata so bila svo-ječasuo zabita, Velika škoda je, da niso ostala zabita za vedno. Govorjeno j« bilo o vsoti 75 tisoč ki sc je baje prijela derviša, kteri je zanetil v naselbini prepir, ki še do danes iii pojenjal Velike zasluge za podpihovsnje teh prepirov ima tudi naš lokalni list "Ne gubi/ti nimate nič, pridobite pa lahko četi svet! Na slovenskem obzorju v Ameriki pripravlja se zopet nekaj no vega, kot je raizvkJeti iz nekte rih časopisov. Snuje se namreč nekaka "zveza svobodomisleccv.' Meni se zdi, da bo slovenska jav nost zopet slišala pok in zopet'no obležal en "kozel" rirtev. Pa mi smo že tako navajeni, da nismb zdravi, če ne ustrelimo po enega kozla vsaj vsaki dve leti. Potrebna se ml pa taka zveza zdi ravrto tako, kot kufje oko nfa hogi ib sknrb gotov sem, da bo šla tje, kamor je Sla huijka liga, bog ji bodi milosti ji v! Ampak oprostite, saj liga nt še nirtvfi, samo bolna jc. Koncem konfeeV je njenim sorodnikom ih prijateljem 'le prišlo v glavo, da bi billo dobro i)C-klictftr zdHiVnika* in res ao ga poklicali iz Clevelanda. Niv dvorna da bo doktor porabil vso svojo znanost, da jo reži smrti, ampak jetiko ima in jaz nimam dosti u-panja1 Odprte oči. New Haven, Conn., 26. januar. ja. — Charles M. Whitney iz Chi-caga, dijak na harvardski univer-ei, je bil kaznovan na $400 denarne globe m $50 troškov, ker je povozil delavca z avtomobilom. Dijak »je priznal, da je krivda na njegovi strani in priznal se je krivim uboja. kapitalisti žele KITAJ. ske kulije " Honolulu, Havajsko otočje, 24. jannarja. — Tukajšnji lastniki velikih rižovih n-asadov se trudijo, da se jim dovoli importirati 30,000 kitajskih kulijev. Podi al i so depu-taoijo v Washington, (Ta izposlu-je izreden naiseljetoižki zakon za Havajsko otočje, ki dovoljuje im-portirati kuiije iz Kitaja. Deputa-eija ima nalogo, da vpliva tudi na Gomtperea, predsednika Ameriške delavske federacije, in mu pojasni, da primanjkuje delavcev. Namen ciele akcijc je dobiti delavsko moč, ki je poceni. prepovedati hočejo izva Zanje papirja v zruže-ne države- U ' ff iifiu /. .), (. Ottawa, 26,' jannarja. — Pol- uradno poročajo, da hočejo prepovedati revo?* časnikarskega papirja v Združene države, da pade cena papirju v Kanadi. Chisholm, Minn. — Tudi tu pri na** dobijo jo še ljudje, ki pravijo, da je vseeno, kdo je izvoljen v občinski zastop. Vsak,' ki malo misli pa mora priznati, da temu ni tako. Lani v času stavke smo jasno videli, kako se je postopalo s stavkarji v mestih, ktera so vladali občinski možje, zbrani oi^kapitalistov. Za vzgled si lahko vzamemo mestece Keewatin, ki je mnogo manjše kot Chisholm ali Hihbing. Mestece Keewatin vladajo zastopuiki kapitalistov. Ko^se je začela stavka, . pi-epoveda-li so ti delavski prijatelji vse u-nij&kc shode v mestu, prepovedali skozi ko stavkarjein parsdiruti sloga"'? V eni zadnjih številk pri-l n,eto »bran«! so linijskim delav-občil je tudi vsoto božične kolck-|com ln. organteatorjem prihod v te $11.300.00. s tem kočo dokaza- mo*to fa ™*>rU im,JHk(> »borovd ti,da se bog ljudem še vseeno srni-lk ker mit tako pridno miloščino nosijo. Nehote se člavek spomni besed Jan Ilasn: "o sveta pripro-StoHt!" ktere je izgovoril, ko je neka žejni prinesla butaro na ujc-govo grmado. Cerkve štejejo kolekte, kapitalisti štejejo divklende. kaj imaš pa ti delavec, ki si sc celo mučil v podzemeljskih rovih ali v zakajenih tovarnah t' Nič druzega, kot cih> leto več na plečih, to je, da si eno leto starejši. Ali pa si Imel ob koncu leta morda par dni dopuata, na svoje stroške seveda, da si ostrgal žulje z dlani. To je bil ves dobiček in dividende celoletnega garanja. — Teh rss no dvorano. Vrh tega silili so dc lavce še ob nedeljah na delo, da jlo bi slučajno kak skeh zašel na kakšen linijski shod. — Teh škandaloznih razmer bili so pa krivi delavco sami, ker so volili kom-panijske može v občinski zastop. Da so imeli v občinskem zastopu moža iz svojih vrst, bila bi situacija popolnoma drugačna. To se je najlepše videlo tam, kjer so imeli delavci vsaj par svojih mož v občinskem zastopu. Da so hueli po vseh mestih na Range take oh Činskc zaatopc, kot je bil v Kee watinu, bila bi' stavka po dveh dneh zaduiena in delavci sc ne bi mogli pomagati* pa če bi zaslužili le lOe na dan.—Rojaki po Range, se noee organizirati strokovno Mi politično in ker se boji aocislis-ma, kot nfkegn havbava. Delavci, pomnite da brez. žuljavih delo ljudje, ki no si domiftijevali, da, lavskih rok se ne bi zasukalo niti jr demokratska stranka delav«ka.|oi»o kolesce |m» eeltm širnem sve-KapltdlUti «eveda v«■*kl . . , I {v . I , ill ilniffo fistnna in tin nrn ske iu druge zaatope in ne oro l»ajte sc svrfbode in prsvič, ktere s,000. V tovarni bo delalo 500 do 700 dc-lavcev. Norfolk, Va., 25. Jannarja. -Kapitan norveškega parnika "Ht-lonica," kl je s parnikom priplul v Hampton Roads, pripovedujt, da je videl franc oak e*r* križarjt pri otočju Madiera, ki se je pogrezal. 7 Kkpitan molči o detejlih, vendar pa aploino sodijo da je kriisr poslal žrtev nemžke potapljače, ki je bombardirala Funchal na Kanadskem otočju. South Bond, Ind., 25. jannarja. Tukajftn^ bank^ ao iajavile, red i množi najmanj za 10,000 oeeb. PROS VET. ima država v zalogi, prebivalstvu, in je da) vojaške avtomobile na razpolago, da dovaŽajo premog nialitri trgoveeui, ki sami nimajo vojoov. (Kit»-a aima je' privabila tolpe volkov v departement Cote d'Or v 'vzhodni Franciji. V dolini lioire ho se pa pojavili medvedi. »lino pada rodovitnost tal. I/an-»ka letiua je bila nezadostna, letošnja bo pa ae slabfca,-kajti ve* trud nenaitkih kemičarjev za u uietuo izdelavunje iMuetuib gnojil so se doslej izjalovili. ja, pa nič ne dcfcive. Anglija se že boji gospodarskega poloma. Kaj ^ šele z ostalimi deželami.!) rtpska volni in ve stl iz inozemstva. &PANLJA OST ANK NEVTRALNA. UaUuuvIjcuM S. aprila 0 7 , lakorp. 17. Junija lft07 1SC4 J * v dri. IlHnola. GLAVNI STAN: t<157 —59 HO. LAWXDAME AV®., CHIOAOO, ILLINOIS UTRAVNIODBOB: Predandaik: John VogrU, bo» 2W>, La Salia, IU. L l'od predani ni k: J. lUaikuvi«, U. K. D. i, bo* 86, Utrard, Kan IL Podpr«d«eduU: Joi.f KuL^lj, 0419 K wing ava., Bo. CkUa«*. UI. Tajniki Job a Verdarbar, 9708 Bo. Lawndala Ava., Chicago, IU. Blagajnik: A« ton J. Tarbova«, P. O Hox 1, Clooro, IU. Zapiaaikar: Joba kluUk, 400* W. Ilat Bt., Ckioago, QL NAJDZOBNI ODSBK: Jela Ambrolit, 831 Oanouiburg, Pa. Paul U«r*«r, T41—lat Bt., La BalR IU. P. B. Tauobar, 074 Absay Ava., Uoek Bprtags, Wye. POROTNI ODBBK: Anton nraat, 811-SMh Ava., New Dululk, M Ins. Jole Badilak, «7W bo1( Biutthoa. Pa. Budolf PUtorlak, 438 bo*, BrtdgaviU«, Pa. UBBDNIIf "PBOSVBTB: Jota Zavertnik. VRHOVNI ZDRAVNIKI P. J. Kara, U. O., 0803 Bt Cialr Av«., Glavnina«, Okie. * V8B DBNARNE 84DSVH LN UTVABI, ki aa Ufeja gL uprava h a odkoo !n B. N. P. J. naj a« polUJaJo ua naslovi TAJNIŠTVO B. N. P. J.. 2*07—M> Bo, Lawadala ifl, Ofalanfo. UL PBITOtBB OLBDE UKNKR ALKiutiA POBLOTAJIJB N poSUJnJo M analov: JOŽE AMBRQf 16, ltos .sfti, Oaatoaabacg, Pn. BAOBVB PRBPIRIJl VP V SRB IN E, ki ita JU nHU prva la nia Itaka —>r*> raaltkr kefco tule ae. J'etaw k" te prnlak i«>»li>a In kota oi»er«, «• dlak« »datrana in k»4a e««lan« «l»la. »ladke kot pri detetu. C»rnala «• uporablja pri tt«i>Alh ljudeh vaake letu lit Je vl»»k» c«iii*ita. ueroia ae i«u •Irukuvnjaklli in vrrrajateljih leiHite. Putljemo vem i>u imiIO, kn hitru prej-nemo en doler v denerju ali nt«n«>y urder. COSNOI.A I A aoa AT OR I RS. Uepl. »OS ISSa Mtnlerd Plete New Ve»k tllr Imlen en ae MtMae. Vae beleeni, kt udtuku »drevtm pa kar Itilra upaalte. i umotnust, ne 4ak« Jea vam Je kom ae Sulenje eevl, ki vtm v kratkeai MS kllu »vdraviai v ereelje. Holeanl mehurji line v krilN In kf • puitanju vede, aa ARCHITECT 118 N. Li Silil St., Chicago, ki ja izdelal načrt zu g), urad S. N. P. J. ae priporoča Slo- . vencem zu Izdelovanje atavblnaklh načrtov. Tal. Franklin mi TEL. NA DOMU AUHTIN Mm Lastujlte farmo tam, k|er far mar|I naprcdu!c|o. PošIl|alel)em denarfa! ETA t*nanljudar. .Med drevjem tu se je odlikoval star,- visok, košat h rant, stoječ nekoliko naprej »hI drugih drevo*, kakor da bi ne hotel biti z njimi v vrsti. V njegovi senci si jc bil pisttavll Skalar mizico s klop-čico /.a enega aamega Človeka. Iti I je večer, lep zgodiljejesenski večeri Solu-ce ne je hliftalo zatonu, ko jc Skalar sedel na klop-čiei pod hrastom. Skala* ni bil sanjač; inalukc-i bij ga jc videl kdo zamišljenega; /.daj pa je vae kasalo, da je zamišljen. Vsak človek ima trvnotje, to sa i v njegovi moči. Vse je bilo mirno in tiho okrog, samo zdaj pa zdsj je zaukal kak paatir pri čredi, ki ae je paula po atrnišči pod gričem. I*ep ru/,ubil jc imel Skalski gow|M»diir |iroti zahodnji stran!; toku dolina, zeleni griči ob at ranch daleč, |nvd njim sinje nore, iu za njimi mj aiiežuiki visoko v jnauo nebo molili wvoje bele glave. Nekoliko časa je Skalar, morebiti radostno, gledal tO lepoto; potem ps je naslonil na roko glavo in uloboko ae /.am*lil. S«ni jc bil, in čutil je, da jc asm, morebiti še nikdar tako. Vae Življenje, kar ga je imel r.a aelrnj, zdelo \m> iiiii je ta-ko prašno, pusto, lilčeVo; v*e njegovo življenje, vse človeško življenje! In vender, čeaa je pogrešal? Zdrav je bil iu krepak . oatrozoba skrb mu ni tfliMlala area; dovolj, obilo dovolj jc imel poavet-liegs blaga, mnogo oko jc zavidno gledalo boga* te«a tnoAa : a on je zavnluo gledal airomaka, ki ne v potu svojega obraza trudi in ubija za žene in otroka! In spominja ae čaaa. ko je bil a rečen, ko bi ne lui menjal z nikiunur ua svetu. Tedaj iti bH asm; ljuba druiiea je bivala jmlrg njega; a trudom m Imjem mi jo je bil pridobil. Mil je čklan zdravnik, bil je eelo na irlaair učenjak; duh nje- je neut rial no iaslcdoval narav ine akrivnoeti, in ns brez u*|»elia. Njegovo ime ae je česta imeni* alo \ i sen jaških /Jioiili, hi vendar Klavno delo ujesovo. v katerem je povečeval, kolikor mu j* prostega eaa« pita. al tiAavni zdraviliški atan — njemu in družici avoji. Kratka sreča, kratke aa-nje' Vič posebnega, nenavadneKa, vsakdanja pri-kazen ; n ou jc mialil. dn je neaasItšaiMi, kar je ,ujega radelo Žena je httft njega nevredna. Nič d\osehnn vrata izražanja tnisli in je v gotovih momentih ravno tako upravičena, kakor izražanje misli potom besede, v prvi vrsti je pa upravičena tedaj, ako uaj sc posebno poudari važnost kakega dejanja, ker aimholiško izražanje misli napravi ravno mnogo trajnejši in krepkejai vtis na intelekt, kakor pa izražanje potom govora. Zato post o ji v prostozidarskih ložah običaj pri važnejših poslih izražati etiške principe kakor tu- zni miftifikatorji so ljudi zbegali, da svobodnim zidarjem Tajnost dela JSž' ima pa še drug puui »umu u* ».u tau, ----------- kar verjeti nočejo, ako razklada- pomen etiškegW*značaja. Itavno bilo prnv. Jnz ne zumu lepo govoriti; saj veste, j0 8Voje težnje, češ, to je samo pe- ta tajnost opravil kakor tudi član kako je bilo moje življenje do tedaj, ko ate prišli 8ek v oči. Morda tudi meni mar-vi in me rešili. In vendar bi tako rada znala le- ^jkak bralec ne bo hotel verjeti, po govoriti, ravno zdaj; zdaj ko slovo jemljem tt|j pg bo trdil, da nisem zadosti od vas m bi se vam rndn, tako rada arčno zahva- , poučen. Temu seveda ni mo-lila." "Slovo jemlješ?" vsklikne .Skalar prestrašen. "Da, slovo, dragi gospod. Jutri zjutraj moram odtod. Videla sem vas, ds sami tukaj sedite. Mislila sem si: Bog ve, ali boni imela jutri tako priložnost z vami govoriti, in tako sem se vam približala." - "Jutri moraš odtod! Kdo te sili?" "Nihče me ne sHi, ali tako mora biti, to čutim, gospodi" "Ali si se naveličala življenja pri nas, ali česa pogrešaš f Pusto je res pri nas, samotno, dolgočasno, rnd verjamem; ti ai mlado dekle, rada iii druiie, iger, veselic; samo reči ti je treba in precej jutri bodo deklice ia vseh bližnjih vasi tukaj zbrane okolo tebe. Skakajte, plesajte, razgrajajte, vse razbite, razdrobite, pokončajte aamo da bo veselje! Tudi jaz rad gledaiu^fiscle obraze. To ti Že rad verjamem, da si se naveličal« vedno gledati zgrbančen obraz, pogovarjati se s pustkn irtarcem!" 1 " "O ne govorite tako, prosim vas, dragi gospod ; to me boli, prav v srce me boli. Kako bi kaj takega mfcdila, saj vi ste toliko zaute storili, kakor nihče pa svetu —7 razen moje matere! Bojim se samo, da bi se vi ae naveličali mene, če ne ie zdaj, pa pozneje. Kaj sem jaz vam, kaj vam morem biti t Greh bi se mi zddlo, ko bi vam še dn Ije nadlego detola. Bolje, da grem, predno me sami izženete iz Iliac. Jaz nimam doma, gospod; po ayetu se moram klatiti 111 ubijati, kakor vodu o0 ' ."Tetji *e toži po tvvjem prejšnjem stauu, kakor vijdim, >ve moreš ga jKwiabiti." , , VO ne t#k*>, gospod! Da ste me rešili tega strašnega življenja, zato sem; vam najbolj hvaležno. Nikdar več, raji v vodo, kjer je nujgloibo. fjWfcL.j ,7 •() ■ V »• M'.'tn • (D ''Kako torej hočeš živeti! Nepofirteub vendar ue, upnni, kaj!" / . , , , , "Jaz ne vein, goqpod, kaj je napoštenust,; vendar zdi sc mi, da dos^daj nisem ničesar storilo. da bi me moralo biti srnin; iu tako hočem za naprej živeti; drugače t^i ne utogla." "Ali s čem si hočeš služiti kruha! Človek mora vendar jesti in za delo se mi zdaš prešibka, kdo Im te vzel v vdužbo!" Na to Rosana nekoliko časa nič ne odgovori. Bila jc vidno v zadregi. Slednjič se ojunači in iz-pre govori: "Nikoli še nisem proaila; drugega bi tudi 11c mogla, ali vaa, sama ne vem, kako je to, vas nekako lahko prosim." "Nič prositi, kar govori, čewa želiš;.vse tii storim, samo da je v človeiški moči." "Moja največja, odina tolažrtm je bilo petje, in tudi na kitaro senu nekoliko znala. Imela sem jo, ali oatala je tam, pri mojem nckdanijcm gospodarju." "Saj ni dn IA morala ravno tista biti, kaj? f'e pa hočeš ,tudi jo dobim, ko bi mi bilo prehoditi pol sveta." "O ne, vsaka je doArra." "Jutri jo bodeš imela, toliko moraš že počakati." "O potem je pa vuc dolini, llodala bom |m> deželi od mesta do mesta, ne! tal va*i do vaai, od hiše do hiše. Vstavila ne hodem pri vsakih vratih; povsod je dobrih ljudi, k.i bodo radi po-fthtšali ubogo slrorto, dasi ImmIo žalostne njene )**- • •ml; veaelih ne znani, gos|Nid; jaz morem Mamo )»c-tl, kakor mi aree veleva." "Kje ai se pa »čila takih pesmi!" "Da jo le enkrat slišim, ps jo znam, samo dn ae mi prileKa; časi mi pa tudi saiui pride kaj na um t naj peti je tako lahko, goapod, samo da je srce polno, potem *e asmo poje. Kje ao ae pa ptiči učili? iu vendar tako Ic|hi pojo!" "In kadar dobiš kitaro?" "Dejala vain bom: z Bogom, prav iz area: z Bogom — iu pojdera." "Nič te ne pregovori!" , . • » t "Nič, gospod; tako mora biti."* Neka ontrs hnicčius je v tem hipu Skalsrjtr srce inpreletela; aprijasniti ae ni nu»gel z mislijo, da ne bode nikoli videl te deklice, užalilo s« mu je, da ji je tuj, kakor \aak drug človek. Pri-vadil, laku privadil se je bil ljuhecnjivega ntroJI prej ali slej, morda popolnoma slučajno, prišel v dotiko s svobod ni 111 zidarstvom in želja, postati član te organizacije, se mu bo sama pojavna. S tem je prostozi-darstvu olajšano delo izbiranja članov, kajti precej izključeno je, da bi se v večji množini javili ljudje, ki niso sposobni izpolnjevati masonskih dolžnosti. Pa tudi od onih, ki se sami javijo, lože ne vsprejino vsakega; le osebe, ki so se lože o njih prepričale, da je njih morališka kakovost popolnoma neomadeževana, morejo računati na to, da postanejo člani svobodnega zidarstva. Prostozidarstvo je dandanes zastopano v vseh delih sveta; več milijonov članov šteje ta organizacija. Po vseh kulturnih državah imamo enega ali več velikih orientov. Iz vaeli slojev se re-krutirajo člani lož, od delavca do kronanih glav so zastopani i vsi wtanovi. V prejšnih časih, ko je bilo duhovništvo še važen kulturni faktQr, jc bilo tudi mnogo izobraženih katoliških duhovnikov, celo škofov članov lož. Pa tudi še dandanes najdemo, posebno na Angleškem in v Ameriki, med framasoni mnogo svobodomiselnih protestuntskih duhovnikov kukor tudi duhovnikov drugih verstev. Med vodilnimi krogi masonskih orientov so glavni element visoki državni in vojaški funkcionarji, politiki, pisatelji in učenjaki. Samo v Avstriji so prostozidarske lože prepovedane. Kakšni motivi so pač tu povzročili prepoved organizacij, ki se zavzemajo za zatirane iu tlačene, ki pospešit jeja etiški in kulturni napredek? 'Celo na Ogrskem so lože dovoljene. Na jugoslovanskih tleh delujejo tri lože, loža "K ljuba vi bližnjoga" v Zagrebu, "Širina", ua Reki in "Pobratim" v Belgradu. Ko so Francozi o-avojili slovenske pokrajine, so di framasonstvo k nam. V Ljubljani so osnovali ložo, kateri je pripadalo tudi več Slovencev, Mrliški oglednik je dognal. ^ je prišel Pappas na policijako j*,, stajo in je prosil za zdravnico pomoč. Njegova žena in otroci brez sredstev iu stradajo. Davis, namestnik mrliškega glednika prav j*. "Zakaj so ga 1*. ki poslali v prisilno delavuiZ? To je obsodbe vreden čin. NeJj se mora storiti za družino," v Tako je vedno v današnji druftj. Male tatove obešajo, veliki jm^J LISTNICA UREDNI6TVA J. F. B. LaSalle, 111. - va* pismo smo prejeli dva dni pre. pozno iu ne bi imel dopis nobene-ga pomena, še bi ga priobčili. l»0. zdrav! ' ' • . -......—""» m j Ka. tc*ko mu je bilo luMliti, kako bo mogel za- j i«jaV in dokasov. Na ts način naprej iiveti brez nje. Skoraj nevedotna zgrsbi rumeni liat, ki je bil n hrsats padel ns raiaieo pred njun. ogleduje gs nekoliko čaaa. kakor da bi hotel »kriti avoje niuotje. pekoče bolečine, po-triu ts kakor jesen ziuane v roki ter sažeue atran. m reče a trdmi, akoraj oaornim glaaom: "Pojdt ,kamor te je volja, ti ai nehvaležna!" (Dalje prihodnji«.) di celi pomen franmaonstva najbrže je bil med njimi Valen-aimboliški. a simbolika je glav-1 tin Vodnik, vsaj besede "večni na tajuost prostozidarstva, torej mojster ukazuje, prid'zidar se les moment, ki je v primeri s cilji fra Mv Vršacu" zvene precej maaoustva popolnoma stranskega prostozidarako. pomena. Kar aem |>oro<*al v teh vraticah Tajnost napravi te običaje *e o svobodnem aidaratvu, je seveda j nebno aloveane, kajti nikjer drug- |M krstka ake^ njegovih najvaž-poje jih ni kot v prostozidarakih na^l in ua|»ehov, nikakor lokali; izključeno j«vla bi jih mo- lie popoln, s|ika cele organizaci-gle še kake druge korporacije o- ipak mislim, ds je vsakdo u-ponašati ali posnemati. Tajuoat videl, kako nesmiselne so trditve, je pe tudi radi tega važna, ker je ki jih je večkrat brati po našib tako mogoče, da po teh običajih ij^ij, 0 prostozidarjih. Gotovo Im vsak frainason drugega spozna in pa tmli vaakeinu Slovencu ravno ui potreba zato nobenih drugih RAD BI IZVEDEL za mojega tftricu, Fruuka Zakruj-šek, po domače Figov France, u va«i Bosteče, faaa Rob pri Veji-kih Luščali 11a Kranjakem. Uljud-110 prosim vse cenjene rojake ii-roni Združenih drŽav, ako kdo ve zu njegov naslov, da mi ga nama mi. Želim pa tudi, da se sani pri-javi, ako bo čital ta oglas. Vsakemu bom zelo hvaležen za to iwlu-go. Naslov je Leo Hiti, P. O. Box 82, Franklin, Kans. Priporočam svojo gostilno v oblak vsem Slovencem in Hrvatom v okoliši Youngstown, O. Kadar potujete skozi mesto ali po opravku, ss o-glaoite pri meni Imam raznovrstne dobro pijače, sveže pivo brinje vec, slivovee, vinky, omotko itd. Jožef Oigole, B. 897 Federal Kt Youngstown. O. H. ir.' Von feihliiB,f jglaitile mtt ljrinoidrieiitu zdnivnlku br*-delovalcu Bolgartricega Kmic^a Čaja, katerega zdravilo sto in sto fisocev bolnikov, hvali* rojaki ua gospa Andreja Niofbola^, 608—3M St., Thomas, W. Va. "Dve leti trepcla sent vslcd gltt-v oboi a, ali od kar vživam vaš Bolgarski Krvni Čaj, se ini je ta bolest izgubila; moj soprog jc sedaj pričel vživati to zdravilo za njegovo želodčno bolezen pa tudi njemu zelo dobro deluje; da to čudovito zdravilo imenujem za božji blagoslov in ga vsakemu rojaku priporočani." Kiu> veliko akatljo Bolgarokcga Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošljemo za en dolar kamor koli. V Caoiado pa za $1.20. , Marvel Products Co., 8 Marvel Bldg., Plttgburgh.P«. Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati pošljite 10c več. v aedaujem čsaii prijetna zaveat, ...ff Jt u„u „.„.„„, khko .HI im»Kei /a- 1 iajav in dokasov. Na ta način je ,fH »Jh,,,,, .»aamlieni v nvoii l„,l, naprej iiveti brez nje. Skoraj nevenje |>o napredku in avobod- aklh tlenj ter motiti 111 oškodovg- l|fm ain.patiškeKa odmeva »i maaonako 4|elo. Ker tudi član- v mihjmtih itt ^^ nrr mi stvo lož ui nikomur nepoklicane- Vzhoda do zahmla, ki jih druži v mn rnano, ^o avnbndni zidarji p« ^hisehi veaoljno svobodno zidar-polnoma nemoteni ter morejo ta- st~~ ae iiče. Ixuuilteljcm in onim, ki pof*-it u jejo izume je aeobbotlao potrebna moja knjiga: KAJ IZUMETl? Knjig* da je pujaauila kak«