Cerkvene zadeve. Poddmžnice mariborske farne cerkve: (Dalje.) Cerkev sv. Ulrika v gračkem predrnestji. Ta cerkev se že v 13. stoletji imenuje iuo pravijo, da je ona bila stara farna cerkev mariborska. 0 njej ino iz njene zgodovine je znano sledeče: Leta 1510. avgusta 31. dan je posvetil lavantinski kn. škof Leonard to ceikev iuo njene 3 altarje: 1) sv. Ulrika, 2) sv. Janeza in Pavla na desni stiaui ino 3) sv. Sebastjana na levi strani. 1695. aprila 20. dan je potrdil papež Inocenc XII. bratovšino sv. Ulrika, kojo so vpeljali bili pri tej cerkvi. Leta 1703. je cerkev imela 2 stranska altarja. 1) sv. Franciška, pred kateiim je gorela večna luč iz poročila mestuega župnika Andraša Raiuerja, ino 2) novo postavljeni altar sv. Valentina. Imenovani župnik Raiuer (1669—1685) je zapustil tej ceikvi 4400 gld., naj bi se za njim vsako leto obletnica ino vsaki teden ena sv. mesa opravljala. Leta 1736. na dan sv. Aleksa je posvetil sekovski kn. škof Jakob Ernest glavni altar sv. Ulrika ino stianske altarje sv. Valeutina, Matere Božje ino sv. Rozalije. Lota 1745. so začeli ob uedeljab ino praznikih božjo službo obhajati s slovenskoj pridgoj. Menda so bile do tega leta slovenske pridge v farni cerkvi. Eden mestnib kapelaiiov, katerega so imeuovali sloveuskega kapelaua, je te božje službe tukaj opravljal. Tudi mrliče so pokopavali tu na mitvišeu, ki je bilo okoli te cerkve, s zidoni ograjeno. Leta 1746. apiila 20. dan sta Juri Leb, pekovski mojster, ino njcgova žena Katarina svoj viuograd tej ceikvi sporočila, da bi se tu vsaki pondelek sv. meša biala. Januara 20. dan, leta 1783. je komisija nasvetovala, da bi ta cerkev bila slovenska farua cerkev, poleg stoječi vetrinski dvor (Viktringhof) pa farovž. Ali temu svetu nasproti so konečao sosedno kapucinsko cerkev za farno cerkev odbrali, staro cerkev sv. Uliika pa zaprli. L. 1794. ob času vojske so začeli to opušcuo cevkev rabiti za vojaško sbranišče. Mesna oblacila ino ostale cerkvene oprave, ki so se pii tej cerkvi shvanjene bile, so se po določbi sekovskega ordinariata od 29. decembra 1809. sloveuski farni cerkvi oddale. 1809, so nehali pvi tej cerkvipo kopavati. L. 1810. oktobra 1. dau so pa ceikev prodali za 1660 gl. Še le 21. dan avgusta leta 1811. je sekovsko kn. škofijstvo bočkemu nadžupniku Franca Augustinu, administratorju mariborske dekanije, naročilo, svetinje iz prodane ceikve pobrati. Slednjič so to cerkev, ki je stala pred sedajnoj vojaskoj bolnišnicoj, nekdajnim vetrinskim dvorom leta 1841. podrli. Kakor je Zveličar naš napovedal, tako se zdaj godi. Cerkva božja se siri po vscb delih sveta. V E v r o p i stoluje jeni vidni glavar Pij IX. Zraven jega štejemo 47 kardinalov, 3 patriarhe, potem 106 nadškofov, 501 škofov in 9 apostolskib vikarjev. V Aziji imamo: 6 patriarhov, 30 nadškofov, 40 škofov iu 61 ap. vikaijev. V Afriki je: 1 patriarh, 1 nadškof, 12 škofov iu 26. apostolskih vikarjev. V Ameriki je: 23 nadškofov, 137 škofov, 61 apost. vikarjev. V Australiji in ua bližnjih otokib sta 2 nadškofa, 17 škofov, 10 ap. vikarjev. Ti pastirji pasejo više 200 miljonov Jezusovib ovčic. Sin božji ni prašal niti Hevoda, Pilata, niti cesarja Tiberija, ali sme sv. evangelj ueiti, učeace izbh-ati iu apostole postavljati. Neodvisen in sloboden jim je djal: pojdite po vsem svetu, učite vse narode. Vendai- pruski neverci o tej cerkvcni svobodi ničesar vedeti nečejo. Noben škof ne sme več na papeža gledati, noben mešnik na svojega škofa — vse opravlja in vlada svetna, pruska oblast. Lutrovski cesar hoče biti sam papež, jegovi ministri pa skofi. Ali ker se katoliški škofi temu hudemu nasilstvu ne udajo, zato bodo preganjani. Štirem škofom so že zaprli dubovšuice, nadškofa poznanskega so obsodili na 200 tolarjev kazni, ali, če rajši hoče, na 4 mesece zapora. Nadškof druga ni zadolžil, kakor da je nekega inešnika iz eue na drugo službo prestavil. Zavolj enakega hudodelsva (?) je bil škof Koet obsojen na 400 tolarjev. Ker škofi od svoje božje pravice odstopiti ne morejo, če ncčejo cerkve izdati, zato bodo še naj)osled vsi zaprti. — Verni Katoličani so začeli za preganjano cerkvo moliti. Ali tudi tega Prusi ne trpijo. Še celo moliti je zdaj prepovedano. — Ali ni čudno, ako še vendar Ijudje pravijo: da vera ni v uevarnosti, da se vere uihče ne dotika? Francozi, izbrihtani po nesrečali bvozverstva, zdaj po sijajnib procesijab kršanski dub in mišljenje krepijo. Nad tem ee pa jczijo vsi liberalci po vseh kvajih tei* skušajo vlade na to pripraviti, da bi procesije prepovedale. Ostro prepovedane so zdaj na Laškem in deloma na Nemškem. Tudi pri uas je mini.ster Lasser te dui v razposlani okrožnici prepovedal procesije, poscbno v Marija Celje. — Kot vzrok te prepovedi se navaja: da se koleia ne bi po velikem številu romarjev po deželi raztepla. — Ali čuduo se nam zdi, če je to e d i n i vzrok ovc prepovedi, zakaj sc tedaj ne prepovejo tudi shodi pevcev, tuinarjev(?) Zakaj se ne ustavi ekserciranjc vojakov? Na ptujskem polji je ravno zdaj zbranih kakih 30.000 mož. Nekateri regiraenti so prišli iz Ogrske in Hivatske, kder gotovo kolera budo razsaja! Po železnicah se pvevaža veliko tisoč ljudi. Zakaj se to ne prepove? Po mestib je več tisoč ]judiv skupaj. Zakaj se ne razženejo zavolj kolere? Cudno, tedaj le skupno moliti je nevaino? Kranjska dežela sploh ne spada med bogate dežele. Posleduji čas trpi po raznih ncsrečah. Vendar so Kranjci vrli Katoličani in bogati na djanjib ljubezni. To se vidi zlasti na pobiranji milih darov za blage namene. Pobirajo pa med drugim tudi za Sv. Očeta — za kalvarijo in cerkev sv. Jožefa pri Ljubljani — za afrikanski misijon, za društvo sv. Bonifacija — za sv. detinstvo — za razne pogorelcc — in zdaj posebuo za nesrečnc Dolence, ki so po grozni toči v veliko nesrečo prišli. Bog plati!