Kmečka zveza zelo kritično o Proseccu Mlada Eva za Argentince postala sveta Evita Slaba banka prodaja Eda center Primorski dnevnik Tudi Mlaka naj postane dediščina Unesca Marjan Kemperle Dragi Unesco, velikanska radost me je prevzela, ko sem izvedel, da Ti je bila iz krajev Conegliano in Valdobbia-dene v Venetu poslana prošnja za vključitev v Tvojo svetovno dediščino gričev, na katerih naj bi iz trt sorte »prosecco« že kakih dvesto let pridelovali istoimensko svetovno znano vino. Hipno radost pa je kaj kmalu zatemnila skrb za posledicami, ki bi jih povzročila morebitna odobritev prošnje. Ne toliko zaradi nekaterih v prošnji prisotnih malenkostnih spodrsljajev, kot je zgodovinsko poneverjanje prisotnosti »prosec-ca« v Venetu ter ponovno uzurpa-torsko prilaščanje samega imena kraške vasice, po kateri se vino (in ne trta!) imenuje, temveč zato, ker bi lahko tolikšno poveličevanje Proseka ljubosumno obudilo še vedno tleče rivalstvo z bližnjim Kontovelom in skvarilo sedanje dobrososedske odnose med vasicama. Da bi se izognili nepotrebnemu krvoprelitju - saj ga je na svetu že itak na pretek - Te zato, dragi Unesco, ponižno, a prepričano prosim, da bi - po načelu recipročnosti - ugodil moji prošnji in vključil v Tvoj seznam svetovne dediščine tudi kontovelsko Mlako. Prošnja sloni na neizpodbitnih zgodovinskih, naravnih in socioloških ugotovitvah. Kontovelska Mlaka obstaja od pamtiveka. Vsekakor je obstajala že preden so bili tisti griči v Venetu okinčani z vinogradi. Bila je (in je še) kovnica miroljubnega sožitja, saj so v njej sobivale eno-živke in dvoživke: ribice različnih barv in žabice. Na Mlaki so frfotale race, nad njo letali kačji pastirji. Svojo naklonjenost do priseljencev je izkazala, ko je v svojo sredo sprejela ameriške želvice (čeprav je nato to svojo kozmo-politskost pošteno plačala, ker so želvice - tipično imperialistično -odtegnile življenjski prostor ribicam in žabicam ...). Zelo pomembna je tudi družbena vloga Mlake. Ob njej so se zadrževali parčki, igrajo se otroci in mladina, (čeprav bi imela polomljena igrala marsikaj povedati na njihov račun ...), ob pustu pa postane nenadomestljivo zbirališče veseljakov, ki se - kljub mrazu - ne branijo namakati svojih udov v njeno dragoceno vodo. Razlogov za vključitev Mlake v Tvojo zgodovinsko dediščino je - kot vidiš - na pretek. V prepričanju, da boš, dragi Unesco, blagovoljno ugodil tej povsem nesebični prošnji, Te prisrčno pozdravlja prosečan Marjan št. 192 (21.125) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 20. AVGUSTA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € slovenija - Glasovanje v Državnem zboru bo v ponedeljek Predsednik Borut Pahor Mira Cerarja uradno predlagal za mandatarja simpozij O slovenski literarni šoli v Trstu LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je prvaka SMC Mira Cerarja (na posnetku) včeraj predlagal za mandatarja in predlog poslal v Državni zbor. Poslanci bodo o tem, ali bo Cerar tudi postal mandatar, najverjetneje odločali v ponedeljek. Obeta se mu izvolitev. V izjavi za medije po podpisu predloga je Pahor pojasnil, da je Cerarja predlagal iz več razlogov. Po njegovih besedah Cerar predseduje stranki, ki je na letošnjih volitvah prepričljivo zmagala. Poleg tega je, tako Pahor, SMC v veliki meri zmagala prav po osebni zaslugi njenega predsednika. Pahor je nadaljeval, da Ce-rarja predlaga po opravljenih posvetovanjih z vodji vseh poslanskih skupin, pa tudi zato, ker ga pri Cerarju prepričujeta njegova osebna predanost in osredotočenost na naloge, ki ga čakajo s prevzemom odgovornosti. Na 2. strani rim Nasprotovanje • v • • v nizanju višjih pokojnin RIM - Čeprav je v politiki večinoma še vedno počitniško zatišje, se iz dneva v dan vname kakšna nova polemika. V zadnjih dneh je vode rez-burkala vladna hipoteza, po kateri naj bi za pridobitev likvidnih sredstev za pomoč nezaposlenim nekoliko znižali višje pokojnine. Šlo naj bi za nekakšen »solidarnostni prispevek«, ukrep pa naj bi zadeval pokojnine, ki so višje od 3500 evrov neto mesečno. Vesti je o vladni hipotezi so prišle v javnost na straneh dnevnika La Repub-blica, včeraj pa je v vrstah politike in sindikatov završalo. Na 9. strani TRST - Slovenska literarna šola v Trstu bo 26. avgusta v žarišču znanstvenega simpozija v Ljubljani. Mladinska knjiga in Cankarjeva založba bosta na ta način počastili 101. rojstni dan Borisa Pahorja in 90. letnico Alojza Rebule. Pot slovenske književnosti bodo orisali ugledni mednarodni strokovnjaki, med katerimi bo tudi filozof, umetnik, esejist Evgen Bavčar, ki je Evropi prvi predstavil Borisa Pahorja, Franceta Bevka, Fulvia Tomizzo in še koga. Podrobnosti znanstvenega simpozija je včeraj v družbi Borisa Pahorja in Evgena Bavčarja predstavila Tatjana Rojc, ki je poudarila, da bodo slovesni dan v Ljubljani začeli s predstavitvijo ponatisa romana Alojza Rebule V Sibilinem vetru. Na 4. strani gorica - V Brdih so zaskrbljeni »Bndime« še ni Zmanjkalo je sonca, ki s toploto sproža nastajanje sladkorja GORIŠKA - Trgatev se bliža in voda polzi vsepovsod. V Brdih so zaskrbljeni. Zaradi mile zime je celoten naravni ciklus hitrejši od poganjkov. Ob upoštevanju običajnih časovnih ritmov, naravnih in vinogradniških, bi se »bndima« že morala začeti, posebno za tiste, ki grozdje prodajajo in ga ne predelujejo do stekleničenja. A kaj, ko pa je zmanjkalo sonca, ki s toploto sproža nastajanje sladkorja! Namesto njega pa preobilica padavin. Na 10. strani De Gasperi, domoljub, a ne nacionalist Na 3. strani Torrenti zaslišan šele po 15. septembru? Na 3. strani Marikova hiška priča naše preteklosti Na 6. strani V čelnem trčenju ranjen motorist Na 10. strani včeraj - Nad deželo Marke Trčili letali tornado Štirje piloti pogrešani RIM - Nad deželo Marke sta včeraj v zraku trčili italijanski lovski letali. Vojaško letalstvo vse štiri člane obeh posadk še pogreša. Ni še jasno, ali se jim je uspelo pravočasno izstreliti iz letal. Do nesreče prišlo med vadbenim letom v bližini mesta Ascoli Piceno v Markah. Trčili sta letali tipa tornado, v katerih sta po dva člana posadke. Vojska je na območje poslala reševalne helikopterje in izvidniška letala, ki iščejo pogrešane letalce. Deli letal so zanetili tudi nekaj požarov, ko so treščili na tla. gorica-sovodnje - Odredba ustanove Enac Letališče zaprto, letalci se ne predajajo 9771124666007 2 Sreda, 20. avgusta 2014 MNENJA, RUBRIKE / slovenija - Državni zbor bo o njegovi kandidaturi verjetno glasoval v ponedeljek Predsednik Pahor Cerarja uradno predlagal za mandatarja Podporo v DZ ima že zagotovljeno - Do konca tedna verjetno znana tudi vlada LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor je prvaka SMC Mira Cerarja včeraj predlagal za mandatarja in predlog poslal v DZ. Poslanci bodo o tem, ali bo Ce-rar tudi postal mandatar, po besedah predsednika DZ Milana Brgleza najverjetneje odločali v ponedeljek. V izjavi za medije po podpisu predloga je Pahor pojasnil, da je Cerarja predlagal iz več razlogov. Po njegovih besedah Cerar predseduje stranki, ki je na letošnjih volitvah prepričljivo zmagala. Poleg tega je, tako Pahor, celo zelo površni opazovalec volitev zlahka opazil, da je SMC v veliki meri zmagala prav po osebni zaslugi njenega predsednika. Pahor je nadaljeval, da Cerarja predlaga po opravljenih posvetovanjih z vodji vseh poslanskih skupin, pa tudi zato, ker ga pri Cerarju prepričujeta njegova osebna predanost in osredotočenost na naloge, ki ga čakajo s prevzemom odgovornosti. »To zahtevno dolžnost bo opravljal vestno in uspešno,« je Pahor dejal o Cerarju. Slovenija potrebuje vlado, ki bo sposobna izvesti praktične in strukturne, torej korenitejše spremembe za modernizacijo naše družbe in države, je povedal Pahor. Kot je dodal, ima nova vlada »naposled, po treh vladah od začetka krize pred petimi leti, realne možnosti za okrevanje družbe in države«. Prav tako ima realne možnosti, da se v času njenega mandata okrepi ugled države tako navznoter kot navzven. Po Pahorjevem mnenju Cerar ni dobil tako široke podpore volivcev zato, ker ne bi vedeli, koga volijo, pač pa zato, ker so ljudje želeli sporočiti, zakaj volijo prav njega. Izrazil je upanje, da bo Cerar deležen pričakovane podpore, da bo pohitel s predlogom za sestavo nove vlade in s tem omogočil njeno čimprejšnje delo s polnimi pooblastili. V izjavi po podpisu pa se je Cerar predsedniku republike zahvalil za izkazano čast ob predlogu za mandatarja. Obenem se je državljanom znova zahvalil za zaupanje na volitvah in dejal, da ima kot kandidat za predsednika vlade veliko odgovornost. Po njegovih besedah so tako on kot prihodnja vlada in poslanci pred velikimi izzivom, kako iziti iz krize in kako državo prenoviti tako, da bomo se- Predsednik Slovenije Borut Pahor je včeraj podpisal predlog kandidature prvaka SMC Mira Cerarja za mandatarja in predlog že poslal v državni zbor urad predsednika rs bi, predvsem pa prihodnjim generacijam zagotovili kakovostno življenje in trajnostni razvoj. Pri oblikovanju bodoče vlade bo Cerar, kot je dejal, storil vse, kar je v njegovi moči, da bo vlada kompetentna in da bodo v njej ljudje, ki bodo kos izzivom in nalogam, ter da bo vlada dovolj stabilna, da bo lahko zagotovila pot do tistih nujnih ciljev, ki si jih danes postavljamo kot neizogibne. Med te cilje je Cerar uvrstil izhod iz krize, predvsem pa povrnitev zaupanja v državo in medsebojnega zaupanja, ki da smo ga v zadnjih letih v času krize v precejšnji meri izgubili. Na izredni seji DZ ne bi smelo biti posebnih presenečenj. Cerarju so namreč podporo poleg poslancev SMC obljubili še poslanci DeSUS in ZaAB, pričakovati je tudi podporo SD. Ne bodo ga podprli v SDS, pa tudi izvršilni odbor NSi je ob nedavni odločitvi, da ta stranka ne bo sodelovala v novi vladi, sklenil tudi, da Cerarja ne bodo pod- prli za mandatarja. V ZL medtem dokončne odločitve še vedno niso sprejeli, saj želijo pred tem videti najnovejši osnutek koalicijskega sporazuma. Po izvolitvi mora predsednik vlade v 15 dneh v DZ predložiti listo kandidatov za ministre. Do konca tedna bo zelo verjetno tudi jasno, katere stranke bodo sodelovale v vladi Mira Cerarja. Koalicijski sporazum naj bi prihodnje koalicijske partnerice parafirale še pred izredno sejo DZ. Če sta DeSUS in SD tako rekoč že z eno nogo v koaliciji oz. nista pod vprašajem, pa sodelovanje SMC z ZaAB ostaja odprto. V ZaAB čakajo na svet SMC, ki bo o tem, s kom v koalicijo, odločal danes. Miro Cerar je s SMC slavil na julijskih predčasnih volitvah. Stranka je dobila 34,5 odstotka glasov in 36 sedežev v državnem zboru. Predčasne volitve je Pahor razpisal po tem, ko je s položaja odstopila predsednica vlade Alenka Bratušek. Podpisano s srcem jutri v Sežani SEŽANA - Jutri ob 19. uri bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili knjigo Podpisano s srcem, ki jo je napisal Božidar Premrl, izšla pa je pri Založništvu tržaškega tiska. Z avtorjem se bo o delu pogovarjala Martina Kafol. Knjiga Božidarja Premrla je doživela krstno predstavitev pred kratkim v Kraški hiši v Repnu, v njej pa Božidar Premrl opisuje dvesto let zgodovine našega prostora skozi rodbino kamnosekov Guštinov in njihova imenitna dela. Poleg osebnih zgodb kamnosekov so v knjigi predstavljene tudi krajevne, stavbarske in stilne značilnosti ter kamnolomi na različnih območjih. Soglasje AVK za nakup in prodajo Večera LJUBLJANA - Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) je v ponedeljek družbama Delo in Dober Večer dala soglasje za prodajo oz. nakup večinskega deleža mariborskega časopisnega podjetja Večer. S tem je padla ena zadnjih ovir, da bi Dober Večer, ki sta ga ustanovila Uroš Hakl in Sašo Todorovic, postal lastnik Večera. Iz Pivovarne Laško, lastnice Dela, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da je AVK Delu izdal soglasje za prodajo 191.943 delnic oziroma 75-od-stotnega deleža Večera družbi Dober Večer. Novinarji Večera nad najverjetnejšim novim lastnikom niso pokazali navdušenja, saj da je proces prodaje tudi tokrat tekel netranspa-rentno in neodgovorno. Ob tem so opozorili, da Večer kot eden pomembnih medijev v Sloveniji dobiva lastnike, ki javno niso razkrili virov financiranja in niso dali nobenih formalnih zavez, da bodo medij ohranili. PISMA UREDNIŠTVU JEZIK NA OBROBJU Naša tukajšnja slovenščina ubira včasih res čudna pota, na katerih se človek težko znajde. Večkrat sem v zadregi, ko mi kdo telefonira in vpraša za kakšno pojasnilo, ker ne razume, kar pišejo naši mediji ali govorijo po radiu in televiziji. Navadno lahko brez večjih težav odgovorim; zgodi pa se, da tudi sama ne razumem, kaj pomeni beseda ali zveza, ki jo kdo prebere v katerem od naših časopisov. To se mi je zgodilo pred kratkim, ko je hotel eden od bralcev našega časopisa vedeti, kaj je vrla občina. Pridevnik vrl -a -o sicer poznam, a ga že dolgo nisem nikjer srečala. Tudi v slovenščini zveni nenavadno, zato sem bila ob tem vprašanju v zadregi, prepričana, da gre za pomoto, da je bralec članek napačno prebral ali razumel. Morala sem priznati, da tudi jaz ne poznam vrlih občin, da pa bom besedo preverila in potem odgovorila. Poiskala sem članek oz. intervju, v katerem sem med odgovori res našla kar trikrat zapisano vrl. Izvedela sem, da sodi »Trst med manj vrle občine, pa čeprav vsak gram svojih odpadkov sežge doma«. Poleg tega še, »da so vrla tista mesta, ki pri nas ali v tujini sežigajo odpadke«. In vprašanje, ki si ga je postavil intervjuvani občinski odbornik: »Kdo je bolj vrl; tisti, ki sam skrbi za odpadke, ali tisti, ki s svojimi odpadki onesnažuje drugod.« Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da so vrle tiste občine, ki sežigajo svoje odpadke (pri nas ali v tujini). Ta trditev pa je v nasprotju s prvo, da sodi Trst med manj vrle občine, čeprav sežiga svoje odpadke doma. Kljub razmišljanju pa nikakor ne znam odgovoriti na vprašanje, kdo je bolj vrl, kdor skrbi za odpadke ali kdor z njimi onesnažuje druge kraje. Čeprav smo najprej izvedeli, da sodi Trst, kljub sežiganju, med manj vrle občine, ga morda le lahko uvrstim med bolj vrle od tistih, ki onesnažuje drugje ali drugod. Protislovja bi ostala, tudi če bi poročevalec zapisal bolj razumljiv pridevnik. Ker ne vem, kateri italijanski izraz je uporabil občinski odbornik, sem pogledala, kaj je zapisal Šlenc pod geslom vrl, in našla: degno, onesto, probo, virtuoso. Med zgledi pa vrl človek - galantuomo, vrla gospodinja - brava massaia. Pri vrlini je morda še najbolj uporabna virtu; občina (comune) bi bil torej virtuoso ali degno. V slovenščini mi SSKJ pove, da je vrl, kdor ima moralno, značajsko pozitivne lastnosti, kdor je pošten in spoštovanja vreden. Lahko pa tudi, kar je prizadevno in hvalevredno. Težko razumem, zakaj je poročevalka uporabila zelo malo rabljen in neustrezen pridevnik vrl, ki ima v SSKJ oznako knjižni, kar pomeni, da zveni v pogovornem jeziku nenaravno. Od vsega, kar sem našla, bi bilo najbolje hvalevreden, torej hvalevredna ali zgledna občina, kar bi vsi brez težav razumeli. O jeziku v tem intervjuju o bioloških odpadkih, bi bilo treba napisati še marsikaj, vendar naj bo za danes dovolj pridevnik vrl, ki ga uvrščamo med slovenske »bele vrane«. Lelja Rehar Sancin Odjuga in sibirski mraz Ves svet se spreminja. Počasi a vztrajno daje znake, da je konec nekega veka in da moramo nekaj narediti, če ne bo po nas. Vlade večine držav ugotavljajo, da se klimatske razmere spreminjajo na slabše in sprejemajo razne ukrepe, kot so sortiranje odpadkov, kontrole izpustnih plinov, porabo vode in elektrike, ogrevanje na plin, namesto na premog ali plinsko olje itn. Celo Američani, Rusi, Kitajci in drugi največji onesnaževalci začenjajo misliti in morda bodo v bližnji prihodnosti tudi kaj ukrenili. Torej je v teku nekakšno osveščanje in morda še ni prepozno za rešitev planeta. Nekaj takega se je začelo tudi v Katoliški cerkvi, odkar je nastopil nov papež. Po dveh treh stoletjih srednjeveške miselnosti (svetel komet je bil edinole Janez XXIII.), je nastopil s Frančiškom nov duh. Seveda bo treba veliko časa in truda, da bi tako komplicirano in v stare navade zakoreninjeno cerkev modernizirali in predvsem poduhovili, kar naj bi bila njena najvažnejša značilnost, ki se je v stoletjih nekako izgubila. Pred kratkim je gospod Podberšič v Utripu evangelija dejal, da je Cerkev mnogo grešila, ker se je zanimala preveč za denar in posvetno oblast. Kaj takega bi bilo nepojmljivo pri zadnjih treh nazadnjaških papežih. Torej velik napredek in pot k rešitvi Cerkve, ki je v velikih težavah, ker ni mogla in hotela s časom naprej. Tudi ali celo v Italiji se je nekaj premaknilo, odkar je stopil na prizorišče Renzi. Lahko se z njim strinjaš ali ne, je pa prinesel s svojo mladostjo nove energije, ki je stari dinozavri že dolgo niso več imeli. In začele so se reforme, ki so jih obljubljali pet- deset let. Zdaj pa so tu in poti nazaj več ni! Torej je treba le naprej. Na vseh ravneh se je torej začela nekakšna odjuga, razen na nekaterih vojnih območjih. Nemara bodo tudi tam počasi razumeli, da je treba kaj novega začeti in, ko bodo ljudje zadosti siti krvave morije, se bodo bržkone streznili. Žalibog ni tako v naši ubogi slovenski manjšini! In danes je slabše, kot pred desetimi, dvajsetimi leti. Spominjam se debat z gospodom Viljemom Žerjalom in posebno s pokojno Matejko Peterlin. Zanjo bržkone ne bo nihče trdil, da je bila komunistka pa se je vseeno rada pogovarjala z mano. Ni mogla razumeti, da je ateist, ki se ne boji Boga, lahko vseeno pošten in ni razuzdan ter veruje v iste vrednote, v katere je neomajno verjela ona. Imela sva sicer diametralno nasproten svetovni nazor a to ni bila ovira, da sva bila vseeno prijatelja. Nikoli ni med nama padla žal beseda, čeprav so bile debate včasih kar burne. Dialog je v naši manjšini zamrznjen v sibirski mraz - 50°C morda še manj. Ne poslušamo se. Vsak trdi svojo, mnogokrat isto kot nasprotnik a je proti iz principa. Bral sem Pavšičev odgovor gospodu Ruttarju. Kakšna žalost, šlo mi je na jok. Spomnil sem se Vojmirja Te-doldija, ko se je v petdesetih letih hodil tožit k mojemu očetu in pripovedoval grozljive zgodbe, ki so se dogajale v Benečiji. Spomnil sem se mojega očeta, ko nam je, najprej sestri in meni, kasneje pa vnukom bral iz Ma-tajurja. Petar Matajurac in Guidac! In kolikokrat smo šli v Benečijo na kosilo, da se je na glas slišala naša slovenska beseda. In Jakobus Gallus z Ubaldom Vrabcem na čelu, ki je pel slovenske maše po beneških cerkvah in nato narodne pesmi v gostilni. In zdaj se gremo sovraštvo med nami in bomo vse to pokvarili pa ne samo v Benečiji, tudi pri nas v Trstu. V Gorici je tako že vse zastrupljeno. Kot sem v enem prejšnjih prispevkov povedal, sem začel pisati, da bi tudi pri nas prišlo do odjuge in bi začeli pogovor. Pa nič! Vse zabito in neprehodno. Pa mi prijateljica telefonira, da je videla na facebooku, da je gospa Breda Susič pripravljena, da gre z mano na kavo. Srečen sem bil. Vsaj eden je prebral in razumel moj članek. Takoj sem pokrenil akcijo, da je dobila omenjena gospa mojo telefonsko številko in res: drugi dan me je poklicala. A kakšno razočaranje! Rekla je, da saj nima smisla o tem razpravljati, saj že vse o tem vemo, skratka s pogovorom ne bo nič, ker nima smisla. In je gospa mlada in bi nemara morala biti vsaj radovedna. Pa nič. Ona ve in je ne zanima, kaj kdo drugi misli. Spet mi je šlo na jok. Pa sem star in bolan in me jok nemara pogosteje napada. A vendar me je spreletel po možganih tudi sibirski mraz. Če mladi res tako mislijo, bi se vsi moji mladostni pa tudi današnji ideali sesuli v prah, da nisem bral zadnje Žižkove knjige, ki je kljub brezizhodnemu videzu, vendarle dokaj optimistična. Če jo znaš brati, seveda. Primož Možina / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 20. avgusta 2014 3 dežela - Preiskava, v katero je vpleten odbornik za kulturo Gianni Torrenti pred tožilcem šele v drugi polovici septembra Odvetnik Giovanni Borgna: Časi politike ne sovpadajo s časi pravosodja TRST - »Časi politike so zelo različni od časov pravosodja.« Giovanni Borgna, odvetnik Giannija Torrenti-ja, deželnega odbornika brez resorjev, takole komentira (ne)dogajanja okrog preiskave, v katero je vpleten njegov klient. V telefonskem razgovoru nam je Borgna povedal, da bo javni tožilec Federico Frezza šele po 15. septembru zaslišal Torrentija, ki bo takrat imel možnost, da tožilstvu pojasni svoja gledanja na preiskavo, v kateri je osumljen kaznivega dejanja. Do takrat bo Borgna najbrž predložil tožilcu spomenico, v kateri bo odbornik predhodno predstavil svojo plat dogajanj. Sodne počitnice v Italiji formalno trajajo od 1. avgusta do 15. septembra. V tem času, ki ni ravno kratek, se sodišča dobesedno ustavijo in se sodniki ukvarjajo le z najnujnejšimi zadevami. Torrenti je, kot smo poročali, Gianni Torrenti dobil od tožilstva obvestilo, da proti njemu teče preiskava in da mu tožilstvo očita goljufijo v obremenilnih okoliščinah. Preiskava se nanaša na dejavnost združenja Spaesati/Razse- Odvetnik Giovanni Borgna ljeni in na javne prispevke, ki jih je slednje prejelo od Dežele. Domnevne nepravilnosti naj bi ugotovila finančna straža na osnovi administrativne prijave deželnega odborništva za kul- turo, ki ga je do nedavne »zamrznitve« vodil prav Torrenti. Združenje Spaesati/Razseljeni (do imenovanja za odbornika mu je predsedoval Tor-renti) je Deželi vrnilo »spornih« devet tisoč evrov, tožilstvo sodeč po novinarskih vesteh pa naj bi preiskovalo še druge prispevke in odnose med združenjem in gledališčem Miela. Torrenti je vsekakor napovedal, da bo tožilcu Frezzi vse pojasnil ter da ni storil nobenega kaznivega dejanja. Politika je v tem primeru precej hitrejša od počasnih sodnih mlinov. Predsednica Dežele Debora Serracc-hiani je Torrentija, kot znano, suspendirala ter mu odvzela vse od-borniške resorje, vključno z odbor-niško plačo. Suspenz naj bi trajal 45 dni, torej do 26. septembra. Kaj se bo zgodilo, če do takrat javni tožilec sploh še ne bo zaslišal Torrentija? S.T. astronomija Podvig slovenskih astronomov LJUBLJANA - Mednarodna skupina astronomov pod vodstvom Janeza Kosa in Tomaža Zwittra z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko je kot prva na svetu izdelala tridimenzionalne zemljevide med-zvezdnih absorpcijskih pasov. Članek je bil konec minulega tedna objavljen v ugledni ameriški znanstveni reviji Science.Zemljevidi bodo pomagali pri nadaljnjem preučevanju sestave pasov, ki vpijajo specifične barve svetlobe zvezd in že skoraj sto let begajo astronome. Prostor med zvezdami je namreč skoraj prazen, ne pa povsem - v vsakem kubičnem centimetru je najti nekaj deset atomov. Med njimi so tudi velike makromolekule, ki so najverjetneje odgovorne za vpi-janje svetlobe oziroma pojav absorpcijskih pasov, vendar pa njihova sestava ni znana. V raziskavi so uporabili podatke projekta Rave, ki velja za največji spektroskopski pregled zvezd v naši galaksiji doslej in združuje okoli 50 evropskih, ameriških in kanadskih astronomov. hrvaška - Ebola zagreb - Ambiciozni načrti švedskega pohištvenega velikana 18 ljudi pod zdravstvenim nadzorom ZAGREB - Na Hrvaškem je 18 oseb pod zdravstvenim nadzorom zaradi preprečevanja ebole, je včeraj sporočilo hrvaško ministrstvo za zdravje. Gre za osebe, ki so se vrnile iz Sierre Leone, Liberije in Gvineje. Osebe bodo pod pasivnim zdravniškim nadzorom 21 dni. V tem času ne bodo v izolaciji, njihovo gibanje pa ne bo omejeno. Pomoč epidemiologov bodo poiskali le v primeru, če bi se pri njih pojavili vročina, bruhanje, driska, glavobol ali vnetje grla, so dodali na spletni strani ministrstva. Na hrvaškem ministrstvu za zdravje so poudarili, da nobena izmed oseb, ki so pod preventivnim zdravstvenim nadzorom, nima simptomov ebole. V Zagrebu ne pričakujejo, da bo kdorkoli izmed njih zbolel za ebolo. Ikea jutri odpira center v Zagrebu Kdaj prva trgovina v Sloveniji, še ni znano - V načrtu tudi nakupovalna središča v Srbiji in Romuniji Švedski pohištveni ZAGREB velikan Ikea bo po jutrišnjem odprtju svojega prvega nakupovalnega centra na Hrvaškem nadaljeval z odpiranjem trgovin tudi v drugih državah regije, kot so Slovenija, Srbija in Romunija. V Ikei niso želeli ugibati, kdaj bi lahko zgradili prvo trgovino v Sloveniji. »Že leta govorimo, da želimo priti v Slovenijo in iščemo zemljišče na območju Ljubljane. Pogajanja o nakupu zemljišča potekajo. Dokler ne bo podpisane pogodbe, ne moremo napovedati, kdaj bomo začeli z gradnjo ne kdaj bomo prodajalno v Sloveniji odprli,« je včeraj ob predstavitvi centra v bližini Zagreba za STA povedal direktor korporativnih komunikacij Ikee za jugovzhodno Evropo Igor Štefanac. Kot je pojasnil, ne želijo nikogar razočarati in ponoviti napake, ki so je storili na Hrvaškem, ko so napovedali, da bo blagovna hiša odprta leta 2011. V Ikei v Zagrebu je že vse pripravljeno na jutrišnjo odprtje »Rad bi, da blagovno hišo v Sloveniji odpremo čim prej, ker imamo kapacitete in lahko relativno hitro začnemo graditi poslopje. Pred tem pa moramo postati lastniki zemljišča, jasni morajo biti načini pridobitve potrebnih dovoljenj. Pomembni so tudi načrti za razvoj lokalne infrastrukture ter komunikacija z lo- zgodovina - 60-letnica smrti Alcideja De Gasperija Domoljub, a ne nacionalist Tridentinski politik si je kot predsednik italijanske vlade uspešno prizadeval za priključitev Trsta Italiji Včeraj je minilo 60 let od smrti Alcideja De Gasperija, ki je skupaj s Pal-mirom Togliattijem najbolj markantna politična osebnost povojne Italije. Tri-dentinski politik ni dočakal uradne priključitve Trsta Italiji, za kar se je zavzeto boril, bil je zelo zavzet katoličan, ki pa je znal verska prepričanja ločevati od političnih. De Gasperi je bil domoljub, a nikakor ne nacionalist. Poznalo se mu je, da je bil rojen v času Avstro-ogrske monarhije in da je svojo politično pot začel kot poslanec v dunajskem parlamentu, kjer je sedel ramo ob rami s kolegi različnih narodnosti, vključno s Slovenci. Skupaj z duhovnikom Luigijem Sturzom je bil De Gasperi med ustanovitelji italijanske Ljudske stranke, predhodnice Krščanske demokracije. S Sturzom sta se politično hudo sprla leta 1952, ko je slednji ob podpori Vatikana na rimskim občinskih volitvah iz strahu pred komunisti in socialisti skušal vsiliti KD zavezništvo z neofašisti in monarhisti. De Gasperi je to odločno odklonil. Leto kasneje se je umaknil iz politike iz razočaranja, ker KD na osnovi zelo spornega volilnega zakona (v it. legge truffa) ni uspela na volitvah zbrati absolutne večine glasov. De Gasperi se je zamerilfašizmu, pred katerim se je umaknil v Vatikan, v italijanski zgodovini bo ostal zapisan kot graditelj povojne demokratične države. Bil je prepričan protikomunist, ki pa je v ključnih trenutkih sodeloval s komunisti in z njihovim nespornim voditeljem Togliattijem. Nekaj časa sta sedela skupaj v vladi, njune poti pa se nato razšle, leta 1948je KD ob veliki (tudi finančni) podpori ZDA ter Vatikana na prelomnih volitvah premagala Ljudsko fronto socialistov in komunistov. De Gasperi je zelo verjel v novo združeno Alcide De Gasperi Evropo, zato ga upravičeno imajo za enega od duhovnih očetov Evropske skupnosti, predhodnice Evropske unije. Človeško gledano je bil skromen človek, ki s politiko nikakor ni obogatel. De Gasperi, kije zastopal Italijo na Pariški mirovni konferenci, je vodil italijansko politiko v času zelo trdih pogajanj o usodi Trsta, Gorice in Istre. Imel je hude težave s Francozi in Britanci, ki takrat niso bili ravno naklonjeni Italiji, medtem ko je užival veliko podporo Was-hingtona, katerega stališče je bilo najbrž odločilno, da sta Trst in Gorica ostala italijanska. Kot izhaja iz arhivskih dokumentov, in kot je potrdila tudi njegova hčerka Maria Romana, je De Gasperi tudi v najbolj kritičnih trenutkih »bitke za Trst« odklanjal nacionalistično retoriko in opozarjal na ustavne pravice slovenske manjšine. Ni hotel, da bi se v Trstu razvnele nacionalistične strasti podobne tistim iz leta 1918. To mu je le delno uspelo. S.T. kalnimi in državnimi oblastmi. To ni enostaven proces," je dejal Štefanac. Ikea bo center v Rugvici, 15 kilometrov vzhodno od Zagreba, ki bo z 38.000 kvadratnimi metri površine ena največjih njihovih trgovin na svetu, odprla jutri. Do konca vikenda pričakujejo med 20.000 in 25.000 obi-skovalcev.Poleg domačinov računajo tudi na kupce iz Slovenije, BiH in Srbije, večinoma tiste, ki potrebujejo do 60 minut vožnje do Zagreba. V Ikei pričakujejo, da bodo zaradi odprtja trgovine na Hrvaškem beležili nekaj manj prometa v trgovinah v Gradcu v Avstriji in Vilešu v FJK. »Naš cilj je biti številka ena na trgu pohištva in dekoracij na trgu, ki obsega razdaljo 60 minut vožnje od Zagreba. Ne gledamo celotne Hrvaške kot trg, niti ne tekmujemo s konkurenco,« je pojasnil. Štefanac pravi, da niso ocenjevali, koliko kupcev iz Slovenije bi lahko prišlo v Zagreb, računajo predvsem na tiste, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji blizu Zagreba. Zaradi bogate ponudbe in dostopnih cen pričakujejo tudi obiskovalce z drugih slovenskih območjih. »Cene smo prilagodili povprečnemu hrvaškemu žepu. Veliki del izmed 9500 izdelkov bo cenejših ali s podobnimi cenami kot v naših trgovinah v Avstriji in Italiji. Pričakujemo, da bodo kupci zadovoljni z oblikami in kakovostjo, ki si jih večina lahko privošči,« je izjavil Štefanac. V prvem letu poslovanja načrtujejo tri milijone obiskovalcev in 60 milijonov evrov prometa. Celotna investicija na Hrvaškem je vredna približno 100 milijonov evrov. Zaposlujejo 349 delavcev. Štefanac je potrdil, da se pogovarjajo o nakupu zemljišča za gradnjo nakupovalnega centra v Splitu, dolgoročno pa si želijo trgovino na Reki, kar pa je tudi končni cilj na Hrvaškem. »V Srbiji načrtujemo pet nakupovalnih centrov, dva v Beogradu ter v Novem Sadu, Nišu in v osrednji Srbiji. Nadaljevali bomo širitev v Romuniji, kjer si želimo še eno blagovno hišo v Bukarešti, gradili pa bi tudi v drugih večjih romunskih mestih, kot so Temišvar, Cluj in Konstanca. Načrti se lahko spremenijo, saj gre za želje in potenciale na dolgi rok,« je sklenil Štefanac. (STA) 4 Sreda, 20. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik T Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu kavarna san marco - Predstavitev znanstvenega simpozija, ki bo v torek v Ljubljani Vse o slovenski literarni šoli v Trstu Peter Bonomo, Primož Trubar, Vladimir Bartol, Srečko Kosovel, Boris Pahor, Alojz Rebula - to je le nekaj avtorjev, ki so tlakovali pot slovenski literarni šoli v Trstu. Te osebnosti so preko pisane besede branile slovenstvo in njihova književnost je v marsičem zaslužna za gradnjo slovenske identitete. To so le nekatera izhodišča znanstvenega simpozija z naslovom Slovenska tržaška literarna šola, ki bo na sporedu v torek, 26. avgusta, v Ljubljani. S simpozijem bodo Mladinska knjiga, Cankarjeva založba in Mestna občina Ljubljana počastile 101. rojstni dan Borisa Pahorja in 90. letnico Alojza Rebule. Vrsta strokovnjakov z različnih raziskovalnih področij bo govorila na temo slovenske literarne šole v Trstu. Več o simpoziju so na včerajšnji predstavitvi v kavarni San Marco povedali prof. Tatjana Rojc, esejist Evgen Bavčar in častni gost simpozija in slavlje-nec Boris Pahor. Prof. Rojčeva je na kratko predstavila slovensko književno življenje v Trstu in program simpozija. Izvedeli smo, da je simpozij zastavljen zelo široko, na njem pa bodo predstavili vse od začetkov slovenske književnosti z Bonomovim varovancem Primožem Trubarjem v 16. stole- Simpozij so predstavili Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in Boris Pahor fotodamj@n tju do danes. Ugledni poznavalci bodo orisali pot in vlogo Borisa Pahorja in Alojza Rebule in Srečka Kosovela, spregovorili pa bo tudi o konstruktiv-izmu, primerjavah z italijansko poezi- jo tistega časa, prvi slovenski ženski reviji in tržaških avtoricah. Zadovoljstvo nad simpozijem v Ljubljani je izrazil tudi mednarodno uveljavljeni slovenski filozof in esejist izobraževanje - Pobuda Zavoda združenega sveta in Občine Trst Veleposlanici prijateljstva Tetjana Samiliv, ki je po rodu iz Ukrajine, bo v Mostarju zamenjala Margherito Tommasini Tetjana Samiliv, Tržačanka ukrajinskega rodu, je nova »veleposlanica Trsta za mir« v Zavodu združenega sveta v Mostarju. Dijakinja li-ceja Francesco Petrarca bo zamenjala Margherito Tommasini, ki je pravkar sklenila svojo izkušnjo v glavnem mestu Hercegovine. Obe sta oziroma bosta štipendirali Občina Trst in devinski Zavod združenega sveta Jadranskega morja. Samiliva in Tom-masinijeva sta sodelovali na včerajšnji predstavitveni novinarski konfe- renci na županstvu ob navzočnosti občinske odbornice Antonelle Grim. Na srečanju z novinarji (na sliki Foto Damj@n vsi udeleženci)sta bili tudi Valentina Bach, generalna tajnica devinskega zavoda, ter Bianca Cuderi v predstavništvu občinske službe za kulturo, šport in izobraževanje. Pobudo za štipendiranje v Mo-starju je leta 2006 dal tedanji rektor Zavoda združenega sveta v Devinu David Sutcliffe. Odbornica Grim je izpostavila vrednote prijateljstva in sodelovanja, na katerih temelji finančna podpora izobraževanju v BIH, medtem ko je Bachova predstavila pedagoško in splošno usmeritev Zavodov združenega sveta ši-rom po svetu. Pred novinarji sta spregovorili tudi dijakinji. Tomma-sinijeva o svojih lepih izkušnjah v Mostarju in med Hercegovci, njena naslednica pa o svojih pričakovanjih na novi ugledni šoli ter v novem življenjskem okolju. Evgen Bavčar, ki je v Pahorjevem romanu Nekropola prepoznal edinstveno delo, ki gre po estetski in literarni drži nad vsa dela in dodatno prispeval k francoskemu prevodu. Priznani filozof je včeraj poudaril, da si je vedno prizadeval za uveljavitev tržaških pisateljev in ko je dobil priložnost, da spregovori o njih, jo je brez pomislekov izkoristil. Po padcu zidov v Evropi je književnost postala univerzalna, je dejal Bavčar, ki je izpostavil tudi Bartolovo univerzalnost, saj so Evropejci z njegovim Alamutom lahko podrobno spoznali islam. Po Bavčarjevem mnenju bo slovenska literarna šola v Trstu povedala še veliko. Prijateljema Bavčarju in Rojčevi se je iz srca zahvalil tudi Boris Pahor, ki je spomnil, da se slovenska literarna šola v Trstu ni začela šele po drugi svetovni vojni, ampak že s Trubarjem. Pa-horjeve misli so ušle v 16. stoletje, ko je nastala prva slovenska knjiga, nato pa se je vrnil k ljubljanskemu simpoziju, ki bo, kot je dejal, predstavljal idealno priložnost, da slovenska javnost spozna osnovne podatke o slovenski tržaški literarni šoli. Predstavitve simpozija pa se je včeraj udeležil tudi promotor pobude, Peter Tomšič iz Mladinske knjige, ki je povedal, da skupaj s prof. Pahorjem že kar nekaj let rojstni dan obeležujejo z noto iz literature. Gost je povedal, da je Pahor ob stoletnici izrazil željo, da bi osvetlili slovensko tržaško literarno šolo. Vesel sem, da smo uspeli, je dejal Peter Tomšič in dodal, da je poslanstvo založbe nacionalnega pomena tudi, da širšemu slovenskemu prostoru predstavi pisatelje iz Trsta. Slovesni dan se bo v Ljubljani začel v torek, 26. avgusta, ob 10. uri, in sicer v knjigarni Konzorcij z voščili Borisu Pahorju za 101. rojstni dan in predstavitvijo ponatisa romana Alojza Rebula V Sibilinem vetru. Nato se bo dogajanje preselilo v sejno dvorano ljubljanskega magistrata, kjer bodo spregovorili mednarodno uveljavljeni poznavalci slovenskih literarnih ustvarjalcev v Trstu in okolici - Marija Pirje-vec, Elvio Guagnini, Dragan Zivadinov, Katja Mihurko Poniž, Miran Košuta, Evgen Bavčar, Miroslav Košuta, Tatjana Rojc in Ana Toroš. (sč) Tečaji angleščine Italijansko-ameriško združenje prireja intenzivne tečaje angleškega jezika za učence osnovnih ter dijake nižjih in višjih srednjih šol, ki se bodo začeli 25. avgusta oz. 1. septembra, potekali pa bodo dopoldne med 9. in 12. uro. Za informacije so na voljo spletna stran www.aia-fvg.blog-spot.com, naslov elektronske pošte aia.fvg@gmail.com in številka mobilnega telefona 349-3730682. Zadnje poletno srečanje v knjigarni In der Tat V knjigarni In der Tat v Ul. Diaz 22 bo v petek zadnje poletno srečanje v okviru niza SummerTat 2014: ob 19. uri bodo predstavili najnovejše knjižno delo kolektiva Wu Ming L'armata dei sonnambuli. Prisoten bo avtor Wu Ming 1. Akademija stripa Tržaška Akademija stripa bo danes (20. avgusta) v rekreacijskem središču Toti v Grajski ulici 1 med 17. in 20. uro sodelovala pri pobudi Cosplay & Comics Summer Day, ki ga prireja združenje Trie-steDiventiGioco. 6. septembra pa bo na sedežu v Ul. Venezian 30 med 10. in 20. uro potekal dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili dejavnosti v prihajajoči sezoni 2014/2015. Indipendentista brez orožnega dovoljenja Policija je včeraj preventivno zaplenila tri puške in tri pištole z naboji predstavnikoma gibanja Svobodni Trst ter gibanja Svobodno ozemlje. Zaplemba sledi odvzemu orožnega dovoljenja, za katerega se je za oba indipendentista odločila Prefektura na zahtevo Kvesture. Zaplemba in odvzem orožnega dovoljenja, pojasnjuje policija, je posledica izjav in obnašanja v javnosti obeh predstavnikov, ki ne uživata več »rekvizitov zanesljivosti«, ki so bistvenega pomena za orožno dovoljenje. Enemu predstavniku so zaplenili tri puške, drugemu tri pištole. Gibanje Svobodno ozemlje so ustanovili oporečniki Svobodnega Trsta. Med nekdanjimi somišljeniki je izbruhnil zelo oster spor, ki očitno precej skrbi tudi varuhe javnega reda. Plovilo v težavah V ponedeljek popoldne je bližini Rilkejeve poti prvo pomoč nudil patruljni čoln devinske policije. V bližini obale so policaji zagledali plovilo, s katerega je nekaj oseb klicalo pomoč. Patruljni čoln se je nemudoma odpravil k plovilu in brez hujših posledic pospremil plovilo in šest jadralcev do Ribiškega naselja. Predstavitev knjige v kavarni San Marco Drevi ob 18.30 bodo v kavarni in knjigarni San Marco predstavili knjigo avtorja Nella Cristianinija z naslovom L'ultima estate. Knjiga obravnava manj poznana dejstva na goriški obali pred stotimi leti. Predstavitve se bo udeležil tudi avtor, z njim pa se bosta pogovarjala Andrea Sgarro in Luigi Urdih. / ITALIJA, SVET Sreda, 20. avgusta 2014 5 zahodni kras - Edi Bukavec o prošnji občin Conegliano in Valdobbiadene »Z našo zgodovino hočejo priti v dediščino Unesca« Prošnja za vključitev gričev na območju občin Conegliano in Valdobbiadene v Venetu v seznam svetovne dediščine Unesca temelji ... na zgodovinski laži. Tako meni Edi Bukavec, dolgoletni tajnik Kmečke zveze, strokovnjak, ki je pozorno sledil nastanku zaščitne znamke penine Prosecco doc in vsemu, kar je sledilo. »V prošnjo vključen podatek, da so v tistih krajih začeli pridelovati "vino prosecco" že pred dvesto leti, pomeni poneverjanje zgodovine. Takrat tam sploh niso imeli trt, iz katerih sedaj pridelujejo svojo penino. Trte so prevzeli potem, ko je Italija zasedla naše kraje, to je po prvi svetovni vojni. In sploh niso vedeli, katere sorte je trta. Ker je prihajala s Proseka, so jo kratkomalo poimenovali "prosecco',« je pojasnil Bukavec. Po rodu je s Proseka in se na zadevo spozna. Trta, ki so si jo v Venetu »prisvojili«, je bila glera. »Obstajajo štiri vrste glere. Domača obrodi dolg grozd, srčaste oblike, jagode so redke, skoraj bronaste barve. Ta sorta je bila pravšnja za prosekar, za pridelavo katerega so uporabili tretjino domače glere, tretjino malvazije in tretjino vitovske. Vinogradniki iz Veneta so si "prilastili" drugo sorto glere, tisto z debelejšimi jagodami.« Za Bukavca je zadeva »prosecco« zelo jasna: »Naš prosekar ima več kot 300-letno zgodovino, njihova penina prosecco kakih sto. Vinogradniki iz Veneta hočejo preprosto priti na seznam svetovne dediščine Unesca z našo zgodovino!« Zadeva boli, saj se skušajo v Venetu že drugič okoristiti z imenom vasi na Krasu. Prvič so se pred štirimi leti, ko jim je podpis znanega protokola omogočil monopolni prodor na svetovni vinski trg z milijonskimi zaslužki. Sedaj hočejo pridobiti še ugledno zgodovinsko potrditev. Po Bukavčevem mnenju bi se morale o zadevi izreči domače krajevne uprave. Tržaška pokrajina, predvsem pa Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je bila med podpisniki znanega protokola. Obenem bi moralo -po mnenju Edija Bukavca - povedati svoje tudi italijansko kmetijsko ministrstvo, saj je bil prav takratni kmetijski minister (in sedanji predsednik Veneta) Luca Zaia med pobudniki protokola o penini prosecco. M.K. Desno vinograd v kontovelskem bregu; zgoraj Edi Bukavec zelezarna Servisna konferenca za Skedenj V Rimu bo 29. avgusta zasedala servisna konferenca za škedenjsko železarno, ki bo jeseni zamenjala lastnika. Obrat bo od družbe Lucchini prevzela italijanska družba Arvedi. Ker je koncern Lucchini trenutno pod izredno komisarsko upravo se je moralo o prevzemu železarne opredeliti ministrstvo za gospodarski razvoj, ki je 8. avgusta prižgalo zeleno luč za prevzem plavža. Sklic servisne konference, ki bo potekala pod okriljem vlade, je včeraj napovedala predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. Napovedujejo se investicije za okoljsko sanacijo in za obnovo proizvodnje v višini 172 milijonov evrov v obdobju 2014-2016. Serracchianijeva se je za pospešitev ter obravnavo kupoprodajnega postopka za železarno zahvalila strokovnjakom ministrstva za gospodarski razvoj ter vladnemu podtajniku Claudiu De Vincentiju. petje - ZCPZ Trst v Zrečah organizirala poletni seminar za pevce, organiste in zborovodje Dirigenta Tomaž Tozon in Aleksandra Pertot izpopolnjevala pisano družbo naših pevcev Enotedenski poletni seminar za pevce, organiste in zborovodje, ki ga od leta 1970 prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, je tudi letos potrdil, da gre za tradicijo, ki je med člani Zveze zelo priljubljena in koristna. Od nedelje, 3., do sobote, 10. t.m., se je skoraj 100 udeležencev zbralo v Termah Zreče pod Roglo. Med njimi je bila več kot polovica pevcev, ki so vadili pod vodstvom dveh dirigentov. Snemalski izvedenec, zborovodja in član Slovenskega okteta Tomaž Tozon je z udeleženci naštudiral Troštovo mašo in cerkveno pesem, znana in priljubljena barkovljanska pevovodinja Aleksandra Pertot pa je prevzela posvetni del programa oz. Vrabče-vo Pojemo, ki ji jo je maestro posvetil, venček ljudskih v Miheličevi priredbi, Odpiraj dekle kambrico v Kavčičevi priredbi in še Pesem Adi-ja Daneva. Vzporedno s pevskim je pote- Skupinski posnetek za spomin na udeležbo v Zrečah kal tudi tečaj za organiste. Mentor petih mladih glasbenikov, od katerih je eden prvič pristopil k orglam, je bil ljubljanski stolni organist prof. Gregor Klančič. Organizator- muhasti avgust - Dogajanja v središču mesta Turisti in pohodniki Skupina mirovnikov je v Trst prišla iz avstrijskega glavnega mesta Muhasti in deževni avgust pride še kako prav Trstu, ki doživlja porast obiskov turistov iz Gra-deža, Lignana in Istre. O porastu obiskovalcev poročajo iz vseh mestnih muzejev in tudi iz Miramara, precej zadovoljni so menda tudi gostilničarji in hotelirji. Na Velikem trgu so se včeraj dopoldne turistom in običajnim sprehajalcem pridružili tudi mirovniki, ki so v Trst prispeli z Dunaja (foto Damj@n). Plemenita gesta je bila priložnost za ogled mesta ter njegovih številnih naravnih in zgodovinskih znamenitosti. ji so še poskrbeli, da so bili z raznimi delavnicami zaposleni tudi otroci, ki so prišli v Zreče s svojimi starši. Pevske vaje mlajših udeležencev seminarja je vodila Renata Vereš. Odrasli pevci so prosti čas izkoristili za kopanje v termalnih vodah in za ogled krajevnih naravnih in zgodovinskih znamenitosti, kot sta npr. dvorec Trebnik v Slovenskih konjicah in tamkajšnja znamenita župnijska cerkev sv. Jurija. Kljub dežju so si ogledali obsežne vinograde na Škavcah, kjer stoji klet Zlati grič, obiskali so tudi Žičko kar-tuzijo in imenitne zbirke v pred kratkim obnovljenem gradu v Slovenski Bistrici ter spoznali težave viničarja v Brezjku pri Oplotnici. Udeležence je v sredo, 6. avgusta, obiskal celjski škof Stanislav Lipovšek. V četrtek je bil po večerni sveti maši v zreški cerkvi na sporedu nastop udeležencev orgelskega tečaja. Dan kasneje, v petek, 9. t.m., je bil že čas za slovesen zaključek poletnega seminarja 2014: med sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Egidija, ki jo je daroval msgr. Franc Vončina, je zbor pod Tozonovim vodstvom izvedel program, ki ga je vadil med tednom. Dogajanje se je nato preselilo v večnamensko dvorano hotela. Tam je prisotne pozdravil zreški župan mag. Boris Podvršnik; svojo pesem v barkovljanskem narečju in zapis o teti Manci je podal Aleksander Furlan; šestnajstletni Rok Dolenc je na klavirju zaigral tretji stavek svoje skladbe Štiri letni časi; prof. Lučka Peterlin je poskrbela še za šaljiv opis pevskega seminarja v verzih. Glavno besedo pa je seveda imela pesem. Poleg mladinskega zbora jo je zbranemu občinstvu podal združeni zbor, ki je predstavil naštudirane posvetne skladbe. Pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki je na seminarju veliko skrb in pozornost namenila tudi telesni pripravi na pevsko vajo oz. nastop ter primerno vokalno tehniko, je zbor med drugim zapel Danevovo Pesem, ki predvideva vrsto tehničnih prehodov, s pomočjo katerih so pevci pridobili koristne izkušnje za lažje in boljše petje. Številni dragoceni napotki obeh mentorjev so dobrodošla popotnica letošnjih udeležencev seminarja, članov ZCPZ iz Trsta, ki jih bo spremljala tudi v novi pevski sezoni. (al) 6 Sreda, 20. avgusta 2014 TRST / opčine - Drevi ob 20.30 odprtje razstave o domačem kraju v času 1. svetovne vojne V primežu vojne vihre Razstava v prostorih SKD Tabor bo odprta do 30. septembra, za šole bodo možni vodeni ogledi Kljub temu, da je mesec avgust pri društvu Tabor ponavadi posvečen dopustom, se v Prosvetnem domu že nekaj tednov mrzlično pripravljajo na odprtje razstave Opčine v I. svetovni vojni. Pobuda je nastala ob ugotovitvi, da imamo v dragoceni Zgodovini Opčin -Vas, ljudje in čas, celo vrsto pričevanj iz prve roke, saj so mnogi zaslužni Open-ci že takoj po osvoboditvi začeli brskati po svojih spominih, ki jih je Angel Vremec s pomočjo sodelavcev potem skrbno zbiral in zapisoval, da jih je Skd Tabor leta 1975 končno izdalo v omenjeni knjigi. Ker je knjiga kmalu pošla, je društvena Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši leta 1995 poskrbela za drugo dopolnjeno izdajo. Glede na številne raziskovalce, zbiratelje in amaterje obdobja prve svetovne vojne in na splošno zanimanje za dogodke, ki so pred 100 leti zajeli skoraj celo Evropo in spremenili njen zemljevid, je Skd Tabor hotelo prikazati, kako so Opčine doživljale tisti čas, čeprav niso utrpele popolnega razdejanja in prisilnega izseljevanja prebivalstva, kot se je to zgodilo tudi mnogim vasem nabrežinske občine. Zanimanje je preseglo začetno skromnejšo zamisel, delo se je sproti razvijalo in širilo in do- seglo kvalitetno raven tako glede dvojezičnega teksta in fotografij kot razstavljenih premetov. Sodelovalo je veliko ljudi, kot je razvidno na posebnem ponoju zahval, predvsem pa se je nav- dušil in popolnoma predal delu Gian-carlo Paliaga. Odprtje razstave bo danes (sreda, 20. avgusta, ob 20.30. Predstavil jo bo Igor Dolenc, MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala in MoPZ Kraški dom z Repentabra z dirigentko Vesno Guštin bosta zapela nekaj pesmi , ki spominjajo na tisti čas in prebrali bodo nekaj odlomkov iz skupne raziskave o l.svetovni vojni tretjih razredov open-skih srednjih šol S.Kosovel in M.de Tommasini v šolskem letu 2006/07 iz šolske publikacije Po skupni poti k skupnemu znanju. Razstava bo trajala do 30. septembra, ogledi bodo možni od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro, 22., 23. in 24. avgusta pa med 17. in 21.uro. Za šole bodo možni vodeni ogledi v jutranjih urah po predhodnem dogovoru. V času odprtja razstave bo imela Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši sejem rabljenih knjig. Na razpolago boo tudi knjižne izdaje društvene knjižnice. detektivka - »Ombre diffuse«, tržaška uspešnica letošnjega poletja, avtorja Andree Ribezzija Inšpektor Massimo Ravera preiskuje umor v okolju Mednarodnega centra za fiziko ••• Med največjimi tržaškimi uspešnicami letošnjega poletja je kriminalni roman Ombre diffuse - L'ispettore Ravera e l'intrigo di Miramare, ki je julija izšel pri založbi Luglio Editore. To je že četrti roman nekdanjega tržaškega policista Andree Ribezzija, tretji v nizu dogodivščin inšpektorja Massima Ravere. V prvih dveh detektivkah (Set-te fine in Eredita blindate) so bralci že spoznali odločnega, bistroumnega in nemirnega inšpektorja z openskega policijskega komisariata, ljubitelja lepih žensk in sovražnika lenega državnega aparata. Ob njem nastopajo v Ribez-zijevih knjigah, ki so predvsem v poletnih mesecih zelo brane, prikupna inšpektorjeva sodelavka Valentina, zagrebška policijska funkcionarka Du-šanka, značajski vodja kriminalistov, razni informatorji ter drugi liki. Značilnost tega avtorja je, da sam izhaja iz policijskih krogov in do- bro pozna mehanizme preiskovalnega dela. V inšpektorju Raveri je gotovo tudi nekaj njega, veliko pa je seveda domišljije. Ribezzi pravi, da sta bila prva dva romana zazrta v tržaško zgodovino, medtem ko je tretje delo bolj osredotočeno na sedanjost. Tudi tokrat bomo ob vsakem koraku naleteli na naše kraje, saj se zgodba vzporedno razvija po tržaških ulicah in kraških vaseh. Do skrivnostne smrti egiptovskega raziskovalca pride na primer v nekem stanovanju v Križu, v središču pozornosti pa je miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICTP), v katerem je delal pokojni. Center, ustanovljen leta 1964, je sad prizadevanj držav v razvoju, ki so se hotele »odcepiti« od svetovnih velesil in s pomočjo tržaškega mednarodnega središča izobraziti svoje znanstvenike. Delo teh raziskovalcev je za ne-poznavalce skrivnostno, zato je avtor Naslovnica in zadnja platnica Ribezzijeve knjige umestil preiskavo prav v to okolje. V delo kriminalistov se seveda vplete tudi pikri openski inšpektor Ravera: med srebanjem kavice na tramvajski postaji, sprehodom ob lipiškem golf igrišču ali pa med zmenkom z dekle- tom se mu pogosto utrnejo prebliski, ki lahko preusmerijo preiskavo in odpirajo nova poglavja. Tako se lahko smrt raziskovalca poveže s področji, kot so preprodaja droge, terorizem, tihotapstvo ... (af) SKD TABOR Prosvetni dom -Opčine vabi na otvoritev razstave OPČINE V I. SVETOVNI VOJNI danes, 20. avgusta, ob 20.30 Kustos razstave: GIANFRANCO PALIAGA za Skd Tabor: NORI JERIČ Predstavitev: IGOR DOLENC Sodelujeta: Mopz Tabor - dir. David Žerjal Mopz Kraški dom -dir. Vesna Guštin Včeraj danes Danes, SREDA, 20. avgusta 2014 BERNARD Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 13.54 - Luna vzide ob 1.31 in zatone ob 16.42. Jutri, ČETRTEK, 21. avgusta 2014 IVANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje C. Izleti OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro, Sinji vrh, kjer bo kosilo in Otlico. Info čim prej na tel. št. 347-9322123. KRU.T vabi na izlet v glavno toskansko mesto Firence, globoko zaznamovano z renesančno umetnostjo, z ogledom Galerije degli Uffizi in v Pizo, od 2. do 4. novembra. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. dediščina - Kamnita pastirska hiška ob avtocesti pri Banih oziroma Trebčah Marikina hiška, priča o preteklosti Julija jo je v dveh tednih zgradil Vojko Ražem iz Bazovice, ki je na banovskem območju popravil tri podobna zavetišča Marikina hiška bo številne mimoidoče opozarjala nase fotodamj@n Ko se boste ob avtocesti s Padrič oziroma Trebč peljali proti Proseku, boste pred izvozom za Fernetiče na vaši levi (v obratni smeri, s Proseka proti Padričam, bo seveda na vaši desni) videli kamnito pastirsko hišico, ki jo je julija zgradil Vojko Ražem, doma iz Bazovice. Zrasla je v štirinajstih dneh, ko se je Vojko od jutra do mraka potil po gmajni, ki ji Banovci pravijo »Pr' hiškah«. Ledin-sko ime, kjer se je Vojko odločil, da bo stala pastirska hiška, tipična za kraško okolje, je pravzaprav Bežežice. Hiško je poimenoval Marikina hiška (po družinskem imenu banovskega lastnika »Pr' Mariki«). Zakaj se je Vojko odločil, da bo prav tam zgradil pastirsko hiško? »Velika večina ljudi sploh ne ve, da so pastirske hiške ena od tolikih značilnosti Krasa. So naša zgodovinska in kulturna dediščina, ki jo moramo ohraniti in zaščititi. Zato sem se odločil, da jo zgradim ob avtocesti, kjer se vsak dan pelje mimo veliko število ljudi in turistov. Hiško se takoj opazi, tako da bo postala neke vrste zanimivost,« pravi Ra-žem, ki je na banovskem območju (peš se do Marikine hiške pride po stezi od ba-novskega kala) popravil skupno tri zavetišča: Marikina (nova), v Šekarah, Bršinka. »Ena je še stara, originalna. Na tem območju pa so še druge, ki so v zelo slabem stanju. Vsega skupaj je na tu nad 15 pastirskih hišk, ki so jih nekoč ljudje uporabili kot zavetišče pred dežjem in burjo. V notranjosti so tudi kuhali in spravljali orodje. V Marikini hiški, ki je v notranjosti visoka 120 centimetrov, je prostor za tri odrasle osebe. Za gradnjo hiške sem uporabil okrog 30 kubikov kraškega kamna, ki ga je na tem območju veliko. V notranjosti je stolček in slepo okno,«je še povedal Ražem, ki je pred kratkim okrog Bazovice obnovil lepo število pastirskih hišk. Na območju ob avtocesti, na tromeji med Bani, Trebčami in Fernetiči, je bilo nekoč posejanih veliko tovrstnih primerov kamnitih zgradb, ki so jih podrli med gradnjo nove avtocestne povezave. (jng) Loterija 19. avgusta 2014 Bari 70 69 83 47 32 Cagliari 19 68 6 33 81 Firence 77 38 90 4 31 Genova 40 5 47 64 52 Milan 34 61 67 85 11 Neapelj 14 52 74 1 43 Palermo 13 67 33 38 77 Rim 89 62 38 35 33 Turin 53 35 50 10 56 Benetke 89 51 13 37 82 Nazionale 49 86 29 77 22 Super Enalotto Št. 99 15 30 62 63 67 74 jolly 13 Nagradni sklad 23.116.502,81 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 39.996,65 € 417 dobitnikov s 4 točkami 486,06 € 17.239 dobitnikov s 3 točkami 23,35 € Superstar 9 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 48.606,00 € 89 dobitnikov s 3 točkami 2.335,00 € 1.304 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.217 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.548 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ITALIJA, SVET Sreda, 20. avgusta 2014 7 □ Čestitke [13 Lekarne Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Barkovlje - Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. avgusta. Tel. 040-229439 [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467. U Kino Zapeljiv pogled, sladek nasmeh, vroč poljub, še lepši njen nežen objem! Vse to je naša mama SONJA in razdaja nam se!Mi ti ob tvojem prazniku poljube in objeme hvaležno vračamo in čakamo nove! Tvoji neučakani Marko, Josette in Marisol. Vse najboljše draga SONJA! Uživaj v drobnih stvareh in v vsej lepoti življenja! Tvoji tata, mama, Erika, Robi in vsi, ki te imamo radi! Levinji je sonce všeč! Midva pa sva tvoja sončka, ki ti srčece segreje-va in te imava neskončno rada! Vse najboljše najina teta ANA! Kimy in Rassel. Danes MARKO BLAŠONpraznuje 11. rojstni dan. Mnogo srečnih in veselih let mu želijo mama, tata, sestra Ivana, none, nonoti, tete, strici, bratranci: Kevin, Erik, Denis in Alan. ARISTON - 18.45, 21.15 »All is lost«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.45 »The Parade«; 20.15 »Carta bianca«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Padre Vostro«; 18.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20, 20.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.40 »Avioni 2: V akciji«; 17.00, 19.00, 21.00 »Herkules«; 16.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.25 »Ni-nja želve«; 16.20, 20.45 »Ninja želve 3D«; 18.30, 20.25 »Reši nas hudega«; 16.05 »Varuhi galaksije«; 18.15, 20.50 »Varuhi galaksije 3D«; 16.00, 18.00, 20.00 »Vroči posnetki«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Un boss in sa-lotto«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Liberaci dal male«; 17.45, 19.30, 22.10 »Hercules - Il guer-riero«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dragon Trainer 2«; Dvorana 3: 16.00, 18.00 20.00, 22.00 »Cattivi vi-cini«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Step up all in«; SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hercules - Il guerriero«; 17.00, 19.05, 21.10 »Hercules - Il guerriero 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dragon Trainer 2«; 16.40, 18.50 »Dragon Trainer 2 - 3D«; 16.40, 19.10, 21.00 »Step up all in«; 21.40 »Step up all in«; 16.30, 19.00, 21.30 »Liberaci dal male«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Dragon Trainer 2«; Dvorana 2: 18.00, 20.20, 22.20 »Hercules - Il guerriero«; Dvorana 3: 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 4: 16.45, 18.40 »Step up all in«; 17.40, 19.50, 22.10 »Liberaci dal male«; Dvorana 5: 17.10, 20.15, 22.00 »Cattivi vicini«. 9 Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.30-12.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. □ Obvestila ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. AŠD SOKOL, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 20032007. Prijave najkasneje do danes, 20. avgusta, na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 348-8850427 (Lajris Žerjal); csdasdsokol@gmail.com. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do danes, 20. avgusta. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH od danes, 20., do nedelje, 24. avgusta. Danes, 20. avgusta, sprehod po poteh openske župnije; v četrtek, 21. avgusta, romanje v božjepotno svetišče Novo Štifto in okolico; v petek, 22. avgusta, koncert MePZ Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka v župnijski cerkvi ob 20.30; v soboto, 23. avgusta, dvojezična sv. maša ob 19.00; v nedeljo, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL organizira 22., 23. in 24. avgusta šagro. Toplo vabljeni. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu. KONJENIŠKI PRAZNIK KONJI NA KRASU, ki ga prireja društvo Skuadra Uoo, bo v Cerovljah od petka, 29., do nedelje, 31. avgusta, s konjeniškimi igrami, tekmami kočij, country glasbo in kavbojsko ter kraško gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah, pri športnem igrišču in v Cerovljah, ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do petka, 29. avgusta, odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.00-19.00. VSAKOLETNI »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, odhod ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega/Primorskega dnevnika. Info: 348-5298655. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. sep- tembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno ponedeljka, 1. septembra. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj joge z učiteljem Goranom Korenom. Za zainteresirane bosta predstavitveni in brezplačni poskusni vadbi v sredo, 3. in v sredo, 10. septembra, od 18. do 19. ure. Za tiste, ki so tečaj že obiskovali pa bo prva vadba v sredo, 3. septembra, od 19.00 do 20.30. Vabljeni. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra. IS Prireditve SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI DOM danes, 20. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave »Opčine v 1. Svetovni vojni«. Predstavitev: Igor Dolenc, sodelujeta MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vabljeni! V KOSOVELOVI KNJIŽNICI v Sežani bo v četrtek, 21. avgusta, ob 19. uri predstavitev knjige »Podpisano s srcem«. Z avtorjem se bo pogovarjala Martina Kafol. V petek, 22. avgusta, v sodelovanju s FK Žarek, ob 18. uri otvoritev fotografske razstave »Žarek in Kosovel«. RAZSTAVA »SLIKARSTVO V SLUŽBI RESNICE« v župnijski dvorani v Nabrežini do nedelje, 24. avgusta. Urnik: sobota in prazniki 16.00-21.00. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. V petek, 29. avgusta, ob 16.30 okrogla miza na temo V svet(u) z možgani, sodelujejo dr. Alenka Stanič, Dr. Valentin Inzko in dr. David Bandelj. V soboto, 30. avgusta, bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner z naslovom Sem dolgo upal in se bal. V nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja na temo Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Pe-terlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadej Bajd na temo Znanost, inženir-stvo, materni jezik. S Mali oglasi DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510. IZKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038631354244. IŠČEM dva izvoda učbenika »Glasba danes in nekoč 7« za 2. razred nižje srednje šole. Tel. št.: 328-7437616. ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025. PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745. PODARIM kužke mešančke, majhne rasti, stare 2 meseca. Tel. št.: 3334239409. PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984. PRODAM po polovični ceni knjige za 1. razred srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah. Tel. št.: 347-8955085. PRODAM učbenik High Spirits 1. Tel. št.: 328-7437616. PRODAMO slive za marmelado. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040231865. Prispevki V spomin na Božidarja Lupinca darujeta Božidar in Ivan Marušič 50,00 evrov za šempolajsko cerkev. V spomin na Lucijana Puriča darujeta Marica in Roberta 30,00 evrov za Združenje sorodnikov duševno prizadetih iz tržaške pokrajine (A.FA.SO.P.). V spomin na Francota Arduinija daruje Nives 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na dragega očeta daruje Miranda Fabjan 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Darka Lupinca darujeta Wilma in Anita 25,00 evrov za cerkvene pevke - Šempolaj. V spomin na Darka Lupinca darujeta Wilma in Anita 25,00 evrov za SKD Vigred. Ob lepem praznovanju darujejo Vesna in prijatelji 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ZAHVALA Laura Kermac por. Viola Toplo se zahvaljuejmo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage in jo pospremili na njeni zadnji poti. Družina Sv. maša v njen spomin bo v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.00 v Starih Miljah. Milje, 20. avgusta 2014 20.8.1984 20.8.2014 Maks Guštin Vedno v mojem srcu Tvoja Nives Popravek Dne 14.8.2014 sem objavil obletnico izgube predrage Sofije Bratina z zgrešenim datumom, ko nas je zapustila. Pravilen je 14.8.2010. Radovan 8 Torek, 19. avgusta 2014 KULTURA / ljubljana festival - Tradicionalno srečanje z muzikalom Kako je mlada ambiciozna Eva za Argentince postala sveta Evita Zvesta postavitev uspešnice dua Andrew Lloyd Webber - Tim Rice Sloviti muzikal se začenja in zaključi z Evino smrtjo. Takrat je bila sla-vljena in ljubljena gospa Peron. Stara, pravzaprav mlada je bila samo 33 let. Bila je lepa, zagnana, odločna zagovornica svojih političnih prepričanj, goreča promotorka svojega moža, spretna go-vorka. Znala je fascinirati množice, na svojo stran oziroma v podporo moževe predsedniške kandidature je pridobila revnejše sloje prebivalstva. Zablestela je v najsvetlejši zunanji in notranji podobi. In v nekaj letih izgorela. Izdalo jo je šibko telo, kot Eva poje v muzikalu. Imela je vse pogoje, da postane »svetnica«. Nastal je mit, ki ga muzikal in film spodbujata, analitično preučevanje peroniz-ma pa precej spodbija. Zgodba pripoveduje o 18-letnem dekletu, ki je na argentinskem podeželju sanjalo o uspehu v prestolnici. Ambiciozna Eva prepriča pevca tanga Magaldija, da gre z njim v Buenos Aires. V velemestu se njune poti ločita, lepi in odločni Evi se po nekaj letih posreči, da se uveljavi z nastopanjem na radiu. In ko je Eva Duarte že poznana, se sreča s polkovnikom Juanom Peronom. Rodi se velika ljubezen in trdna politična zveza. Z Evino pomočjo Perona leta 1945 izvolijo za predsednika in začne se obdobje »vladanja« uspešnega in karizmatičnega para. Vrstijo se politični uspehi in tudi težave, par prebrodi številne viharje do zgodnje Evine smrti leta 1952. Argentina, posebej »ljudska«, je objokovala odhod »svete Evi-te«. In še danes moč njene privlačnosti ni povsem zbledela. Z njo se je namreč Argentina kot lepa mavrica predstavila svetu. Bila je hipna slava. Pa vendar ... Najprej je bila pesem: pred muzikalom je zaslovel komad Ne joči za menoj, Argentina (Don't cry for me Argentina). Avtorja muzikala sta Andrew Lloyd Webber (glasba) in Tim Rice (besedilo); leta 1976 je bila izdana pesem, sledil je dvojni zlati album. Gledališka pot Evite se je začela v Londonu (Gledališče princa Edvarda) leta 1978. Odrska postavitev muzikala se je nato selila v ZDA, najprej v Kalifornijo, nato na Broadway (september 1979). Doživela je več kot 1500 ponovitev, kar je več kot dvakrat toliko kot je bil na odru predstavljen Jesus Christ Superstar. Mu-zikal so obsuli z nagradami, ponovno pa so ga oživili leta 2006 v Londonu. Posnetek s ponedeljkove premiere muzikala Evita v ljubljanskih Križankah Za ljubljanski poletni festival je Evito na novo režiral in koreografiral My-kal Rand. Ohranil je izvirno strukturo, vključil je song You must love me, ki sta ga Webber in Rice napisala za film Alana Parkerja (1996). Mit karizmatične argentinske prve dame je namreč premamil tudi Madonno, ki jo je želela odigrati v filmu. Čeprav so nekateri častilci »svete Evite« vihali nos, češ da je vlogo Eve prevzela tako razvpita igralka - sicer pa je tudi Eva Duarte sila kontroverzna osebnost, ki svojega uspeha ni gradila na duhovnosti -, je film, v katerem je kot Che -pripovedovalec nastopal šarman-tni Antonio Banderas, dal nov blesk Evi-tini zgodbi. Kot že rečeno, ostaja nova angleška postavitev zvesta originalu. Besedne pripovedi skorajda ni, dogajanje povezuje Che. Pesem sledi pesmi, ob že omenjenih je še veliko prijetnih motivov; glasba pa je osnova tudi za ples. Izvajalci so dobri, na odru jih je vsega skupaj 13. V glavnih vlogah nastopajo: Catriana Sandison (Eva Peron), Joel Harper-Jackson (Che), Kevin StephenJones (Peron), Kristofer Harding (Magaldi) in Georgina Hagen (Ljubica). Kakovostna uprizoritev in prijetna predstava sta tudi tokrat prepričali številno občinstvo. (bip) postojna Začel se je festival Zmaj 'ma mlade V Postojni se je včeraj začel 18. poletni kulturni festival Zmaj 'ma mlade, ki ponuja 13 dni pestrega kulturnega, športnega in zabavnega programa. Odprl ga je koncert makedonske zasedbe Shutka Roma Rap, ki na svojstven način združuje trubaško tradicijo in sodoben rap. V glasbenem delu festivala se bo danes občinstvo z Janijem Ko-vačičem ob spremljavi Ane Pupe-dan jezilo v ritmih Besnih pesmi. Sekire, Balkan Bojs in Zablujena generacija bodo poskrbel za petkov večer, sobotno dogajanje pa bo prepuščeno domačinu Sandiju Mvp in zasedbi The Stroj. Festival bo 31. avgusta sklenil koncert ob 50. obletnici ansambla Venera. Gledališki odri in ulice bodo jutri ponudili predstavo Boštjana Gorenca - Pižame 50 odtenkov njive. V nedeljo, 24. avgusta, bo na vrsti stand-up večer. Podroben program je na spletni strani www.zmaj-ma-mlade.com. pariz - V muzeju hranijo največjo zbirko del velikega umetnika S skoraj petletno zamudo bodo oktobra ponovno odprli Picassov muzej Picassov muzej ima prostore v Hotelu Sale, ki ga je v 17. stoletju zgradil svetovalec kralja Ludvika XIV. Pierre Aubert arhiv new york - V 106. letu starosti Umrla ameriška operna italijanskega rodu Licia zvezda Albanese Na svojem domu v New Yorku je v petek umrla ameriška operna zvezda Licia Albanese, stara 105 let. Sopranistka, rojena v Italiji, je bila med letoma 1940 in 1966 vodilna pevka v Metropolitanski operi v New Yorku. Nastopila je v glavnih vlogah v Puccinijevi Madame Butterfly in Verdijevi Traviati ter si prislužila spoštovanje po vsem svetu. »Diva? Hah! Nikoli nisem bila diva, ne, ne. Kaj to pomeni? Le bog naredi divo,« je dejala Licia Albane-se leta 2004, ko so jo označili za eno zadnjih živečih primadon 20. stoletja. »Sem samo navadna pevka z veliko izraza,« je dodala. Albanesejeva se je rodila v Italiji leta 1909 in doživela svoj preboj v 30. letih prejšnjega stoletja. Sodelovala je z mnogimi velikimi pevci svoje generacije, vključno z Lucianom Pava- rottijem v zadnjih letih nastopanja. Po prvih uspehih v Italiji, Franciji in Angliji je na odru Metropoli-tanske opere prvič nastopila leta 1940 v vlogi Madame Butterfly (na arhivskem posnetku), ki jo je v svoji karieri odpela več kot 300-krat. Licia Albanese je s svojo natančno dikcijo in občutljivo dramsko interpretacijo odpela glavne vloge tudi v Puccinijevi Tosci ter Verdijevih operah Traviata in Otello. V kasnejših letih se je, da ne bi oslabila svojega glasu, vodilnim vlogam izogibala, vendar je s petjem nadaljevala še po 70. letu starosti. Zadnje koncertne predstave je imela z ne-wyorškim filharmoničnim orkestrom z izvedbo muzikala Follies Stevena Sondheima v letih 1985 in 1987. Redno je sodelovala z dirigentom Arturom Toscaninijem in snemala za založbo RCA Victor. V Parizu bodo 25. oktobra, na obletnico slikarjevega rojstva, ponovno odprli muzej Pabla Picassa. Muzej, ki hrani največjo zbirko umetnikovih del, bodo po prenovi odprli s skoraj petletno zamudo. Pred uradnim odprtjem bodo imeli obiskovalci 20. in 21. septembra možnost brezplačnega predogleda prostorov, še preden bodo vanje postavili umetnine. S prenovo so povečali prostorske zmogljivosti muzeja ter prenovili zastarele dele objekta. Muzej je dobil tudi nov vhod, multimedijsko dvorano in vrt v kubističnem slogu. Hotel Sale, kjer ima prostore Picassov muzej, je v 17. stoletju zgradil svetovalec kralja Ludvika XIV. Pierre Aubert. Ko je izgubil svoje premoženje, je bil prisiljen stavbo prodati. Šele leta 1964 je veličastno zgradbo kupilo mesto Pariz in jo razglasilo za zgodovinski spomenik. Leta 1985 so v njej odprli Picassov muzej, da bi v njem razstavili zbirko slik, ki so jo državi darovali Picassovi dediči. Picassov muzej hrani največjo zbirko del tega španskega umetnika, približno 5000 slik, risb, skulptur, ilustracij, keramik in skic. V zbirki je tudi 150 del drugih umetnikov iz Picas-sove umetniške zbirke. Muzej je vrata zaprl leta 2009. Ponovno odprtje je bi- lo predvideno leta 2011, vendar so zaradi težav z gradbenimi dovoljenji in širitvijo projekta datum odprtja večkrat premaknili. Prenova je stala skoraj 52 milijonov evrov, kar 22 milijonov več, kot je bilo prvotno predvideno. Do nesoglasij je prihajalo tudi med zaposlenimi v muzeju. Direktorico Anne Baldassari je francosko ministrstvo za kulturo letos maja odpustilo in na njeno mesto postavilo nekdanjega direktorja Centra Pompidou v Metzu Laurenta Le Bona. Odločitev ministrstva je naletela na negodovanje zaposlenih, med drugim člana upravnega odbora in Picassovega sina Clau-da Picassa, ki je stopil v bran Baldas-sarijevi. Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Rodil se je 25. oktobra 1881 v Malagi. Študiral je v Barceloni in Madridu, od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po II. svetovni vojni se je preselil v Valla-vis na Azurni obali, kjer se je med drugim posvečal keramiki. Vsako leto je v kraju priredil tudi po dve, tri razstave. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Umrl je 8. aprila 1973 v Mouginsu. / ITALIJA, SVET Sreda, 20. avgusta 2014 9 rim - Po vesteh o možni vladni potezi Nasprotovanje domnevni hipotezi solidarnostnega krčenja višjih pokojnin RIM - Čeprav je v politiki večinoma še vedno počitniško zatišje, se iz dneva v dan vname kakšna nova polemika. V zadnjih dneh je vode rezburkala vladna hipoteza, po kateri naj bi za pridobitev likvidnih sredstev za pomoč nezaposlenim nekoliko znižali višje pokojnine. Šlo naj bi za nekakšen »solidarnostni prispevek«, ukrep pa naj bi zadeval pokojnine, ki so višje od 3500 evrov neto mesečno. Vesti je o vladni hipotezi so prišle v javnost na straneh dnevnika La Repubbli-ca, včeraj pa je v vrstah politike in sindikatov završalo. Odločno so proti taki možnosti nastopili sindikati. Kritično je bilo vodstvo CGIL, a tudi generalni sekretar CISL Raffaele Bonanni je dejal, naj vlada razloži ljudem, zakaj hoče z novimi davki obremeniti upokojence, ki se jim pokojnine že dolgo niti ne ovrednotijo. Namesto da bi vlada posegla pri ustanovah javne uprave, ki so nekakšno »korito« politike, hoče ustvariti socialne napetosti, je povedal Bonanni in očital vladi, da hoče spet in spet črpati pri upokojencih, namesto da bi zaustavila razsipništvo politike. Kritike morebitnega vladnega ukrepa so dejansko prišle iz vseh političnih revirjev. V okviru Demokratske stranke je bilo sicer nekaj različnih stališč. Predsednik komisije za delo poslanske zbornice Cesare Damiano je dejal, da bi bilo zgrešeno pobirati davek na pokojninah brez razlikovanja, kvečjemu bi se lahko vzelo v poštev prag 90 tisoč evrov bruto, za kar se je zavzemala že vlada Enrica Lette. Seveda pod pogojem, da bi zbrane resurse namenili izboljšanju najnižjih pokojnin, je še povedal Damiano. Stefano Fassina je bil skeptičen, rekoč, da bi se vlada morala dotakniti vseh pokojnin iznad 2500 evrov, če bi hotela prihraniti kako milijardo evrov. Drugače je ukrep neučinkovit. Odločno proti hipotezi so bili tudi predstavniki Forza Italia in Nove desne sredine. Premier Matteo Renzi pa je včeraj s serijo tvitov navidezno zanikal, da bi bili v teku takšni načrti. Prioritete so druge, je dejal, načrti vlade pa niso nobena skrivnost, kot so v zadnjih dneh pisali časopisi. Renzi je govoril o reformi sodstva, začenši s civilnim, ki danes ni vredno takega imena. Navedel je še tako imenovani načrt »sbloccaitalia«, ki zadeva infrastrukture, energijo in finance za investicije. Hladen tuš pa je za Italijo včeraj prišel iz Bruslja, od koder so sporočili, da agencija Frontex oktobra ne bo prevzela skrbi za priseljence, ki jo zdaj opravlja Italija z operacijo Mare nostrum. Obenem so dvoumno in retorično sporočili, da morajo na tem področju vse članice EU storiti več. Na to je reagiral notranji minister Angelino Alfa-no, rekoč, da se ponavlja stara zgodba odklanjanja odgovornosti, medtem ko Italija pri tej zahtevni nalogi ostaja sama. Predsednik vlade Matteo Renzi ansa ukrajina - Čedalje bolj se zaostrujejo humanitarne razmere Tudi včeraj poročila o spopadih na vzhodu države 26. avgusta naj bi se srečala Putin in Porošenko MOSKVA / DONECK - Ruski predsednik Vladimir Putin se bo 26. avgusta skupaj s predsednikoma držav carinske unije (Belorusija in Kazahstan) v Beloru-siji srečal z ukrajinskim kolegom Petrom Porošenkom, je včeraj po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil uradni Kremelj. Srečanja v Minsku se bodo udeležili tudi nekateri predstavniki EU. Udeleženci srečanja bodo med drugim govorili o odnosih Ukrajine in carinske unije, ob robu tega pa bo potekala vrsta bilateralnih srečanj, je včeraj povedal Puti-nov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Ali je med bilateralnimi srečanji načrtovan tudi pogovor med Putinom in Poro-šenkom, zaenkrat ni znano. Nazadnje sta se predsednika sicer na kratko srečala v Franciji, v okviru 70. obletnice izkrcanja zavezniških sil v Normandiji. Peskov je obenem pojasnil, da bo v okviru srečanja zagotovo govora tudi o katastrofalni humanitarni situaciji na vzho- Ljudje se izseljujejo iz bombardiranih stanovanj v Lugansku ansa du Ukrajine, poroča ruska tiskovna agencija Itar tass. EU bosta na srečanju zastopala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ter visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. Itar tass in francoska tiskovna agencija AFP pa sta navedla, da se bosta srečanja izmed predstavnikov EU udeležila še evropska komisarja za trgovino ter energetiko Karel De Gucht in Günther Oettinger. reykjavik - Grožnja za letalski promet? Nevarnost izbruha vulkana na Islandiji REYKJAVIK - Islandija opozarja na nevarnost izbruha največjega vulkana pri Bardarbungi na jugovzhodu otoka. Gre za enega seizmološko najbolj aktivnih območij na planetu, a po zadnjih podatkih se magma za zdaj ne približuje površju. Bardarbunga je drugi najvišji vrh na Islandiji in je visok več kot 2000 metrov. Po besedah geofizika Bryndisa Brandsdottirja zadnji podatki kažejo, da se magma ne približuje površju, ampak ostaja »tri do sedem kilometrov pod njim«. Znanstveniki verjamejo, da bi lahko vulkanski pepel ob morebitnem izbruhu vplival na čezatlantski in severnoevropski zračni promet. Zaradi poplav, ki bi nastale ob taljenju ledu največjega ledenika Vatnajokull, pod katerim leži, bi v državi lahko prišlo do resne škode na državni infrastrukturi. Islandska meteorološka služba je v ponedeljek povišala letalski alarm na drugo najvišjo stopnjo, oranžno, in sicer po tistem, ko so štiri dni zapored naraščale seizmološke aktivnosti. Meteorološka služba je v tem času zaznala okoli 2600 potresnih sunkov, zato so bile ceste na redko naseljenem območju severno od Bardarbunga včeraj zaprte. Na Islandiji se tako bojijo ponovitve scenarija iz leta 2010, ko je izbruhnil manjši vulkan Eyjafjoell in povzročil pravi globalni prometni kaos. Z oblakom vulkanskega pepela, ki je takrat zajel Evropo, je poskrbel za največje zaprtje zračnega prostora po drugi svetovni vojni, in sicer zaradi bojazni, da bi poškodoval letalske motorje. Trije papeževi sorodniki umrli v prometni nesreči BUENOS AIRES - V prometni nesreči v bližini argentinskega mesta James Craik so umrli trije sorodniki papeža Frančiška, in sicer dva pranečaka in njuna mati. Papežev nečak in oče osemmesečnega ter dveletnega otroka Horacio Ber-goglio je bil v nesreči hudo poškodovan. Nesreča se je zgodila po polnoči, in sicer v osrednji pokrajini Cordoba, okoli 550 kilometrov severozahodno od prestolnice Buenos Aires, v bližini mesta James Craik. Vzrok nesreče še preiskujejo, a po dosedanjih podatkih je avtomobil od zadaj trčil v tovornjak na avtocesti. Papežev nečak je bil hospitaliziran s številnimi poškodbami, uradni podatki o njegovem stanju pa zaenkrat niso znani. Horacio Bergoglio je sin Alberta, papeževega pokojnega brata. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi, je bil papež ob novici globoko pretresen. »Vse, ki delijo njegovo bolečino, vabi, da se mu pridružijo v molitvi,« je dejal Lombardi. jeruzalem - Kršitev prekinitve ognja Tri rakete na Izrael, letalski napad na Gazo GAZA / JERUZALEM - Pripadniki palestinskega gibanja Hamasa so z območja Gaze izstrelili tri rakete, ki so padle v bližino južnega izraelskega mesta Berševa, s čimer so kršili prekinitev ognja, ki bi se iztekla ob 23. uri po srednjeevropskem času, je sporočila izraelska vojska. Izrael je v odgovor napovedal vojaško akcijo. »Tri (rakete) so padle na odprto območje v okolici Ber-ševe,» je za AFP dejala tiskovna predstavnica vojske. Po navedbah policije napad ni terjal žrtev ali gmotne škode. Po navedbah predstavnika izraelskih oblasti je izraelski premier Benjamin Netanjahu v odgovor na pale- stinski ogenj vojski zaukazal »napad na teroristične cilje v Gazi«. Kmalu zatem so palestinski očividci in varnostni viri poročali o zračnem napadu izraelske vojske na odprto območje na severu Gaze, ki pa naj ne bi terjal žrtev. V Gazi je sicer od minulega četrtka veljala petdnevna prekinitev ognja, ki sta jo palestinska in izraelska delegacija na posrednih pogajanjih v Kairu v ponedeljek podaljšali še za 24 ur. Izrael je po napadu svojim pogajalcem, ki si prizadevajo za sklenitev dolgotrajnejše prekinitve ognja, ukazal vrnitev v domovino, navaja AFP, ki se sklicuje na predstavnika izraelske vlade. Z vzhoda Ukrajine so včeraj prihajala nova poročila o spopadih. V Donecku, kjer se zaostrujejo humanitarne razmere, so odmevale eksplozije, ukrajinska vojska naj bi obstreljevala tudi več drugih krajev na območju. Po navedbah mestnih oblasti v Donecku so raketni izstrelki eksplodirali v stanovanjski soseski v bližini letališča, lokalni prebivalci pa se skrivajo v kleteh in zakloniščih, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Eksplozije je potrdil tudi novinar francoske tiskovne agencije AFP. O obstreljevanju so poročali tudi iz mest Gorlivka, Jenakijevo in Makejevka. V Donecku s približno milijonom prebivalcev se zaradi spopadov med vojsko in proruskimi separatisti slabšajo humanitarne razmere. Oblasti so nedavno ustavile oskrbo z vodo, saj naj bi bila v spopadih poškodovana napeljava, ki z elektriko oskrbuje postaje za filtriranje vode. Ukrajinska vojska sicer vodi intenzivno ofenzivo na Doneck in Lugansk, v katerih so separatisti maja razglasili ljudski republiki. Tudi v Lugansku vlada veliko pomanjkanje vode, hrane in elektrike in ljudje ob vse ožjem obroču okrog mesta vsak dan množično bežijo. Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko se je včeraj v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel zavzel za nadaljevanje pogajanj. I I I zlato (999,99 %%) za kg 31.294,60 -26,56 sod nafte (159 litrov) 101,36 $ -0,24 evro 1.3383 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. avgusta 2014 valute evro (povprečni tečaj) 19. 8. 18. 8. ameriški dolar 1,3354 1,3383 japonski jen 137,12 137,22 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 28,004 27,900 danska krona 7,4561 7,4555 britanski funt 0,80265 0,80020 madžarski forint 313,48 313,88 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1893 4,1883 romunski lev 4,4313 4,4354 švedska krona 9,1529 9,1633 švicarski frank 1,2104 1,2107 norveška krona 8,1975 8,2315 hrvaška kuna 7,6076 7,6210 ruski rubel 48,3057 48,2320 turška lira 2,8929 2,9014 avstralski dolar 1,4298 1,4360 braziljski real 3,0211 3,0191 kanadski dolar 1,4568 1,4559 kitajski juan 8,2022 8,2267 mehiški peso 1 7,4323 17,4728 južnoafriški rand 14,1996 14,2015 1 0 Sreda, 20. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - V neprestanem »boju« z gnitjem, plesnijo in divjadjo Trgatev vse bliže, kmetje se zaskrbljeno ozirajo v nebo Čas teče. Dnevi polzijo med prsti. Trgatev se bliža in voda polzi vsepovsod. V Brdih so zaskrbljeni in nekateri pravijo, da ne vedo, pri čem so. Zaradi mile zime je celoten naravni ciklus hitrejši od poganjkov. Ob upoštevanju običajnih časovnih ritmov, naravnih in vinogradniških, bi se »bndima« že morala začeti, posebno za tiste, ki grozdje prodajajo in ga ne predelujejo do stekleničenja. A kaj, ko pa je zmanjkalo sonca, ki s toploto sproža nastajanje sladkorja! Namesto njega pa preobilica padavin. Julij je bil moker in avgust ne kaže drugačnega obraza. Sicer pa je slišati namen, da na nekaterih posestvih grozdje, namenjeno penini, začnejo pobirati že v tekočem tednu. Ponekod so tudi že kaj potrgali, a zares bo šlo v teku desetih dni, odvisno bo pač od vremena. Nuja po suhem in blagem vetrovnem vremenu ter soncu je prisotna v vseh pogovornih komentarjih. Sivi ponot že precej gnije, lupine jagod so tanjše in z manj kisline, zato so podvržene bakterijam. Vinogradi so v juliju bili v dozorevanju, a imeli so manj grozdja. Letina se ne kaže kot rekordna in napad plesni lahko povzroči velike izgube. V nekaterih vinogradih je gnitje zajelo 30% površin. Suša je v prejšnjih dveh letih ošibila trte, spomladi je padlo na nekaterih območjih tudi nekaj toče, kar je povzročilo, da je v nižjih legah pridelek celo za 40% manjši. V teh in naslednjih dneh bo vse odvisno od količine svetlobe, nizke vlage v zraku in lege vinogradov. Včasih se plesen pojavi že na zelenem grozdu, a tedaj v jagodah ni še soka, sedaj pa je sam sok, ki vlaži kožico, potem ko so jagode popokale ob peclju. Skratka, začaran krog. Vse te podrobnosti pripovedujejo briški vinogradniki, če se z njimi in ostalimi družinskimi člani pogovarjaš sredi avgusta. Nekdo pojasni en vidik, drugi drugega, tretji spet tistega, ki ga posebej tepe. Vsi pa so si enotni v naslednjem: na robu potrpljenja so glede škode, ki jo povzročajo divji prašiči. Dogaja se, da je obisk v kleti dogovorjen, a ko stranka pride in pozvoni na vratih, ji kdo od družinskih Grozdje ni še povsem zrelo foto a.r. članov z obžalovanjem pove, da je moral gospodar nujno v oddaljeni vinograd, ker je v mreži ali na žicah električnega pastirja nastala okvara, luknja, pravo razdejanje. Ni je sile, ki bi mater svinjo ali srno ustavila pred umetno zapreko, če so mladiči uspeli zlesti pod žicami! V zaščiti nastane vrzel, skozi katero se zapodi krdelo prašičev in v poldrugi uri povzročijo 3.0004.000 evrov škode. Marže sploh niso tako visoke pri prodaji, da bi skomignili z rameni in računali na kritje s količinami ostalega pridelka. Med ostalim je potrebno upoštevati, da je število noči na pretek. Tako se dogaja, da so pridelovalci prisiljeni zelo pogosto na obhode, da pregledajo brezhibnost »obrambnega sistema«. Vinogradi se merijo v hektarjih, poleg tega pa niso strnjeno nameščeni: dogaja se, da mora lastnik za celoten pregled GORISKA BRDA-VIPAVSKA Ali bo martinovo veselo? Nenavadno nizke poletne temperature in obilica dežja se bosta poznali tudi pri letošnji letini grozdja. V Vipavski dolini ugotavljajo, da bo v primerjavi z lanskim letom letina za polovico manjša, in hitijo s pobiranjem zgodnjih sort, saj grozdne jagode predvsem zaradi preobilice vlage gnijejo. V Goriških Brdih bodo grozdje za penine trgali ta konec tedna. Veliko bo odvisno prav od vremena v času trgatve; če bo dežja še veliko, bo letošnje martinovo bolj žalostno, ugotavljajo v Vinski kleti Goriška Brda, kjer pa se lahko letos pohvalijo z bogato bero nagrad. Njihova vina so namreč na domačih in prepešačiti 6, 8, 10 kilometrov. Je to vinogradništvo ali vojaško patruljna služba? In še nekaj: med postavkami za pritegnitev turističnih tokov na ožje goriško območje je na vseh pozivih navedena ličnost krajine, okolja, panorame, pogledov. Nemci, Avstrijci, Francozi, Belgijci, Nizozemci pridejo, vozijo po briških cestah in začudeni gledajo vse polno rumenih žic, kolov, mrež iz nerjaveče žice in celo razobešene plastenke, kositrne folije in lepenke. Gnusno! V svojih državah se kmetje z obvestilom pritožijo na pristojno oblast in v nekaj dneh je težava rešena brez popolnega iztrebljenja divjadi, za katero smo zadovoljni, če živi okrog nas in oplemeniti naravne danosti. Neposredni obdelovalci in pridelovalci pri nas očitajo birokratskim strukturam, ki upravljajo teritorij, da na zadeve gledajo romantično iz svojih uradov, ker ne doživljajo neposredno izgub v denarju, času, pridelku ... Letošnje priprave na trgatev v Brdih potekajo v zgoraj opisanem razpoloženju tistih, ki se med dnevom pogosteje od nas ozirajo v nebo in ponoči tankočutno poslušajo, ali kje med trtami lomasti, rije, za-kruli ali zacvili. (ar) gradež - Dvajsetletni motorist huje ranjen Prehiteval in trčil Z motorjem se je zaletel v avtomobil hrvaškega državljana, ki se ni poškodoval Drzno prehitevanje je po vsej verjetnosti botrovalo hudi nesreči, ki se je zgodila včeraj dopoldne na cesti med Gra-dežem in Oglejem. Poškodoval se je mlad motorist, ki so ga odpeljali v videmsko bolnišnico. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure na deželni cesti št. 352 v kraju Belvedere pri Gradežu. 20-letni Videmčan se je s svojim motorjem Suzuki peljal iz Grade-ža proti Palmanovi, v nasprotni smeri pa je peljal avtomobil znamke Toyota, ki ga je upravljal 67-letni hrvaški državljan. V še nepojasnjenih okoliščinah je mladenič čelno trčil v avto: kaže, da je hrvaški voznik nameraval zaviti levo, avtomobili, ki so vozili po nasprotnem voznem pasu, pa so upočasnili vožnjo, da bi mu to omogočili. Motorist naj bi kolono avtomobilov skušal prehiteti, nakar se je znašel pred Toyoto in trčil naravnost vanjo. Mladeniča so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, hrvaški voznik pa ni dobil hujših poškodb. Na kraju včerajšnje nesreče pri Gradežu foto c. v. mednarodnih ocenjevanjih prejela lepo število nagrad. Poleg prenove dveh blagovnih skupin -Quercus in Villa Brici - so se po večletnih pripravah odločili za nadgradnjo logotipa in prenovo korporativne pojavnosti pod krovnim sloganom »Družinski vinogradi«. V eni največjih slovenskih kleti kot svojo razlikovalno prednost namreč vidijo prav zadružno strukturo, ki združuje preko 400 briških družin s skupaj okoli 1.200 hektari vinogradov. Kljub svoji velikosti Klet Brda sestavljajo majhni družinski pridelovalci, ki z veliko ljubeznijo skrbijo za svojo zemljo in obdelujejo terasaste vinograde, kjer se še vedno veliko opravil, vključno s trgatvijo, lahko opravlja samo ročno. (km) Vse o mini uplinjevalniku Na sedežu združenja okoljevarstve-nikov WWF v Ulici Valentinis v Tržiču bodo drevi ob 20.45 predstavili projekt tako imenovanem mini uplinjevalniku, ki ga namerava družba Smart Gas zgraditi na območju Lokavca v tržiški občini. Predstavniki združenja No carbone, ki prirejajo večer z združenjem WWF, bodo javnosti predstavili vso dokumentacijo, ki jo je družba Smart Gas vložila v okviru postopka za izdajo okoljskega dovoljenja. Pripombe bodo na ministrstvu za okolje zbirali do 21. septembra. Še ena »rekordna« obnova Tržiška občina je v rekordnem času dokončala dela v Ulici Filanda in Ulici Garibaldi. Obnovila ju je po principu, ki se ga je držala pri obnovi Ulice IX Giugno, kjer je v dveh tednih odstranila asfaltno prevleko, uredila novo podlago in obnovila talne oznake. Z obnovitvenimi deli je občina zagotovila večjo varnost udeležencem v prometu, saj sta bili cesti zaradi težkega prometa polni lukenj in razpok, skušala pa je tudi omiliti problem tresljajev, ki so jih ob prehodu tovornjakov občutili občani, ki stanujejo v Ulici Garibaldi. gorica - Licejsko poslopje nared Sožitje dveh šol Danes naj bi odločali o selitvi dijakov zavoda Galilei v prostore slovenske šole Pokrajinski upraviteljici v obnovljeni avli liceja Dante Alighieri bumbaca Do začetka novega šolskega leta nas ločujejo slabi štirje tedni (15. september), a še vedno niso našli rešitev za nekatere višješolske zavode, ki so se iz varnostnih razlogov znašli brez svojih šolskih stavb. »Problema sta predvsem zavod Galilei v Gorici in zavod Pertini v Tržiču. Oba za didaktiko nujno potrebujeta laboratorije, ki pa so sedaj neuporabni. Če bomo torej pridobili denar za nadaljevanje del na šolskih stavbah, jih bomo najprej namenili zavodoma Galilei in Pertini,« je včeraj povedala pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, ki si je s podpredsednico pokrajinske uprave Maro Černic dopoldne ogledala poslopje klasičnega liceja Dante Alighieri na Vialu. Po udr-tju stropa v tamkajšnjih prostorih je pokrajini uspelo odpraviti škodo in utrditi strukturo tako v pritličju kakor tudi v dveh zgornjih nadstropjih, poleg tega pa ji je uspelo tako reorganizirati prostore, da bo z novim šolskim letom poleg klasičnega liceja v stavbi še smer za družbene in zdravstvene storitve zavoda Cossar-Da Vinci. Temu je botrovalo dejstvo, da je bil del prostorov - zlasti v drugem nadstropju - neizkoriščen. Dijaki dveh šol bodo imeli ločena vhoda: skozi vrata na levi strani bo vstopalo 145 dijakov šole Cossar-Da Vinci, na desni strani pa bo glavni vhod li-ceja, ki ga bo v novem šolskem letu obiskovalo 153 dijakov. V pritličju so uredili sedem učilnic za zavod Cossar-Da Vinci, še dve učil- nici in profesorsko sobo pa so zanj pridobili v prvem nadstropju. Pritlični avditorij bo na razpolago obema šolama, veliko avlo v prvem nadstropju, kjer so po udrtju stropa opravili najbolj zahtevna dela, pa bodo uporabljali le dijaki liceja, ki v njej pišejo šolske naloge in zaradi dimenzij avle simulirajo pisanje maturantske naloge. Licejcem bodo namenjeni preostali prostori v prvem in drugem nadstropju. Po opravljenih delih je šolska stavba v odličnem stanju, je poudarila odbornica in dodala, da so glede na število dijakov uredili tudi zadostno število sanitarij. »Reorganizacija pomeni, da smo učilnice pridobili iz prostorov, ki so prej služili drugemu namenu, na primer iz tajništva, ravnateljeve pisarne in profesorske sobe, ki smo jih uredili v drugih, še neizkoriščenih prostorih,« je pojasnila odbornica Ilaria Cecot in ocenila, da bo sožitje dveh zavodov trajalo celo šolsko leto, saj ni realno pričakovati, da se bo zavod Cossar-Da Vinci že med božičnim premorom vrnil na svoj sedež v Drevoredu Virgilio. »Naš glavni cilj je bil omogočiti tema šolama reden začetek pouka,« je poudarila Mara Černic. Do včeraj pa še ni bilo znano, če se bo nekaj razredov zavoda Galilei začasno preselilo v slovenski višješolski center v Pucci-nijievi ulici, predvidoma v pritličje stavbe zavoda Cankar. Na pokrajini napovedujejo, da bo odločitev padla danes. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 20. avgusta 2014 1 1 gorica-sovodnje - Od včeraj prepovedan vstop Zaprtje letališča: letalci pripravljeni ubrati sodno pot Napeto srečanje z direktorico Enaca je včeraj potekalo v hangarju (levo), v katerem so le še štiri letala (desno) foto ale Goriško letališče je od včeraj zaprto. Nekaj minut pred poldne so na vrata glavnega vhoda pritrdili kopijo odredbe, s katero je direktorica ustanove Enac za severovzhodno Italijo Roberta Carli prepovedala vstop na letališko območje tako pešcem kot vozilom. Kršitelji, je zapisano v dokumentu, bodo kaznovani na podlagi člena št. 1174 plovbnega zakonika. Ker so bila vhodna železna vrata močno zarjavela in porasla z bršljanom, jih sprva niso utegnili premakniti, popoldne pa jim je le uspelo jih zapreti, nanje natakniti ključavnico in jih zakleniti. Direktorico Roberto Carli so na letališču pričakali predstavniki raznih združenj in podjetij, ki imajo sedež na Rojah in odločno nasprotujejo zaprtju letališča. Od Car-lijeve so zahtevali, naj pojasni, zakaj je iz dneva v dan sprejela drastičen ukrep, ter ji očitali, da bo s tem oškodovala združenja, obrtnike in letališče samo. Carlijeva je očitke zavrnila in poudarila, da se je za zaprtje, ki je »začasno«, odločila iz »varnostnih razlogov«. Povod je bil ukrep goriške prefek-ture, ki je 7. maja zaradi morebitne prisotnosti ubojnih sredstev na Rojah prepovedala organizacijo letalske prireditve v okviru festivala eStoria. Carlijeva je tako v sklepu kot med včerajšnjim srečanjem omenila tudi druga pisma - le-teh naj bi bilo 4 ali 5 -, v katerih je prefektura ustanovo Enac spraševala, s katerimi ukrepi namerava zagotoviti varnost na letališču. Bolj kot neeksplodirane granate, ki bi jih lahko tudi ne bilo, pa naj bi zaprtju letališča po besedah direktorice botrovali propadajoči letališki objekti, luknjasta ograja letališča ter potre- nova gorica Rop si je izmislil Policisti so v ponedeljek zjutraj sprožili obsežno iskalno akcijo zamaskiranega storilca, ki naj bi v eni od garažnih hiš na Gradnikovi ulici v Novi Gorici 19-letnega Brica z nožem porezal po roki in mu ukradel verižico. Poškodovani mladenič je poiskal pomoč v novogoriški urgen-tni ambulanti. Ko pa so kriminalisti z oškodovancem opravili temeljit razgovor, so ugotovili, da njegova zgodba stoji na majavih nogah. Mladenič si je rop namreč kratko malo izmislil. Zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe ga bodo policisti prijavili na okrožno državno tožilstvo. (km) ba po jasni razmejitvi zemljišč, ki so namenjena letalskim oz. ostalim - npr. rekreativnim - dejavnostim. Carlijeva ni pojasnila, zakaj se je za zaprtje odločila tik pred velikim šmarnom, poudarila pa je, da je varnost na letališču v njeni pristojnosti in da je zaprtje nujno, ker je potrebno opraviti »celovito oceno tveganja«. Direktorica je bila neizprosna, predstavnikov združenj, ki so se zbrali v hangarju združenja Duca D'Aosta, v katerem so po objavi novice o zaprtju ostala samo štiri letala, pa ni prepričala. »Varnost je le pretveza. Zakaj so letališče zaprli ravno zdaj? Carli-jeva je najprej omenila ubojna sredstva, ki pa so jih po našem mnenju v preteklosti že odstranili, potem pa se je začela sklicevati na nevarnost propadajočih stavb in pomanjkanje mreže. Ali je bilo za to potrebno zapreti letališče, ki je komaj začelo ponovno delovati? Carlijeva je tudi namignila, da pristajalna steza ni primerno urejena, kar pa ne drži. Zadevi hočemo priti do dna, prav gotovo ne bomo ostali križem rok. Tožilstvo smo o dogajanju že obvestili, stopili smo v stik s politiki in odvetnikom Sanzi-nom; če bo potrebno, smo pripravljeni ubrati sodno pot,« je povedal Bartolomeo Con-ti, predstavnik združenja Duca DAosta, ki je pred kratkim pridobilo dovoljenje za izvajanje gasilske službe na letališču. Pro-testnikom so se včeraj pridružili goriški občinski svetnik Fabrizio Oreti ter Mara Černic in Federico Portelli, podpredsednica in odbornik goriške pokrajine. »Odločitev ustanove Enac nas je presenetila. Argumenti, na katerih sloni, se nam zdijo šibki. Zahtevamo zagotovila o tem, da bodo Na vratih letališča visi odredba ale dela v kratkem zaključena,« je povedala Čer-ničeva, Portelli pa je izpostavil, da je pokrajina članica Konzorcija za razvoj letališča, ki pa še nima koncesije za njegovo upravljanje. Predstavnikov konzorcija včeraj ni bilo na spregled, predsednik Ariano Medeot pa je v minulih dneh že izjavil, da v začasnem zaprtju ne vidi razlogov za zaskrbljenost. Na Roje pa je prišel Ivo Boscarol, prvi mož podjetja Pipistrel, ki na letališču gradi novo proizvodno halo. Ustanova Enac je ajdovskemu podjetju dovolila, da nadaljuje z deli, zato se Boscarol zaradi zapore ne vznemirja, upa pa, da bo res kratkotrajna. »Če obstajajo dvomi o varnosti, se mi zdi prav, da se stvar preveri in v nekaj mesecih opravi dela, po katerih bo lahko letališče spet delovalo,« je dejal Boscarol in spomnil, da je Pipistrel že veliko vložil v odstranjevanje ubojnih sredstev, sanacijo azbesta in gradnjo nove hale. Le-ta bo dokončana leta 2015, nakar bo stekla proizvodnja Panther, za vzletanje in pristajanje katerih pa bodo seveda potrebovali tudi stezo. »Ne potrebujemo je jutri, ampak v doglednem času,« je zaključil Boscarol. (Ale) letališče - Lastnik delavnice »Kako bom sedaj preživljal družino?« Preden se je včeraj dopoldne na Rojah pojavila Roberta Carli, je novinarjem zagotovil, da se je pripravljen celo prikleniti na vrata svoje delavnice, če ne bo upoštevala njegovih zahtev. To je kasneje tudi storil, saj mu je direktorica ustanove Enac za severovzhodno Italijo jasno povedala, da prepoved vhoda v goriško letališče - vsaj za zdaj - velja tudi zanj. »Kako bom pa med tem časom preživljal svojo družino? Kdo bo plačal: država, Enac?« se je včeraj jezno spraševal Giuseppe Tibaldi, goriški obrtnik, ki od leta 2009 vodi delavnico za vzdrževanje in popravilo letal na goriškem letališču. V tem času se Tibaldi posveča predvsem restavriranju angleškega letala Slingsby T21 B iz leta 1947, ki ga mora oddati oktobra. »Ali se zavedate, da od tega živim? Nič vas ne zanima,« je dejal Tibaldi, ki ne namerava upoštevati prepovedi ustanove Enac. Carlijeva mu je namreč odgovorila, da bodo v prihodnjih dneh njegov primer preučili, podrobnejših informacij pa mu ni posredovala. Zaskrbljen pa je tudi Saverij Humar, ki od leta 1967 skrbi za košnjo trave na letališču. »Travo kosimo trikrat na leto. S tem krmimo krave,« je povedal Humar, ki upa, da bo ustanova Enac čim prej preklicala ukrep. »Ko je združenje Duca D'Aosta urejalo pristajalno stezo, sem priskočil na pomoč s svojim traktorjem. Med oranjem ni prišel na dan niti delček bombe,« je dejal Humar, po katerem so »železo že zdavnaj odnesli«. Včeraj dopoldne smo na letališču srečali tudi nekaj rekreativcev. Mlajše dekle ni bilo seznanjeno s skorajšnjo zaporo, druga dva rekreativca pa sta zanjo izvedela iz časopisov. »Sem prihajam skoraj vsak dan že celih 30 let. Res škoda se mi zdi, da bodo letališče zaprli, ta ukrep je nesmiseln. Take stvari se dogajajo samo v Gorici,« je dejal 65-letni Goričan in zmajal z glavo, z njim pa je soglašala tudi 41-letna Goričanka: »Ko imam "športno fazo", pridem na Roje vsak dan. Moji prijatelji gredo včasih v Panovec, meni pa je tu bolj všeč. Upam, da bodo letališče kmalu spet odprli!« (Ale) Tibaldi seje protestno priklenil na vrata delavnice ale nova gorica - Najvišja stavba v mestu Slaba banka prodaja Eda center Eda center foto km. Del impozantnega Eda centra, ki je s petnajstimi nadstropji najvišja stavba v mestu in s petimi podzemnimi verjetno še vedno najgloblja v državi, je na prodaj. Za neprodani del tega novogoriškega poslovno-sta-novanjskega objekta s pripadajočim zemljiščem, gre za skupno 23.594 kv. metrov površin, je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) včeraj v Delu in Dnevniku objavila javno vabilo k zavezujočemu dajanju ponudb. Izhodiščna cena je postavljena pri 14,8 milijona evrov, kar je 70 odstotkov ocenjene vrednosti. Investitor poslovno-stanovanjskega objekta Eda center je bila družba Euroinvest, do katere je imela banka NKBM za dobrih 22 milijonov evrov terjatev, ki so bile prenesene na DUTB. Postopka zbiranja ponudb se lah- ko udeležijo ponudniki, ki do vključno 24. oktobra vplačajo znesek varščine. Objekt je bil zgrajen leta 2011 in je v dobrem stanju, piše v javnem vabilu. Ima 20 etaž, od tega so v petih etažah parkirna mesta, v treh pritličnih etažah trgovsko-storitveni del, v osmih etažah pisarniški del, medtem ko so stanovanja v štirih etažah. Predmet prodaje je neprodani del stavbe v skupni izmeri 23.594 kv. metrov, ki obsega sedemnajst stanovanj, 407 parkirnih mest, 8.321 kv. metrov trgov-sko-storitvenih površin in9.344kv. metrov pisarniških površin. Poslovni prostori ter pisarniški in trgovsko-storitveni prostori so namenjeni mirni dejavnosti in imajo samostojne vhode, zgrajeni so do tretje podaljšane faze, še navajajo v javnem vabilu. Znesek var- ščine - le-ta je določen v višini 5 odstotkov izhodiščne cene, in sicer 739.302 evra - je treba plačati na fiduciarni račun notarja Mira Košaka do 24. oktobra. Notar bo morebitne ponudnike pisno obvestil o izidu zbiranja ponudb v roku petih delovnih dni po poteku roka za oddajo ponudb. V čigave roke bo prišel del novogori-ške »zgradbe presežkov«, kot smo o njej vzneseno poročali ob gradnji, bo morda torej znano konec oktobra. Prazni del zgradbe bi tako vendarle našel lastnika in upanje, da se bo največja zgradba končno zapolnila z vsebinami, ne bi bilo zaman. Pa čeprav si takšnega končnega scenarija v začetku, kljub zapletom, ki so spremljali gradnjo, nihče ni obetal, niti želel. (km) 12 Nedelja, 17. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR / štarancan-tržič - Čez kanal Brancolo Pospešena dela na dveh mostovih Most čez kanal Brancolo v tržiški občini V Štarancanu že štiri leta čakajo na odprtje svojega mostu čez kanal Brancolo, v Tržiču pa so ugotovili, da tržiški most čez isti kanal nujno potrebuje korenita vzdrževalna dela. Z njimi bodo morali pohiteti, saj, ko bi bil tržiški most neuporaben, bi bila Marina Julia in obmorski predel občine skoraj izolirana. Po mostu je speljan prehod za pešce, ki je tlakovan z lesom, ta pa je že tako degradiran, da ga je treba zamenjati. Odločili so se, da takoj začnejo z deli in da bodo les nadomestili z reciklirano plastiko, ki je neprimerno bolj trpežna in bo trajala v času. Izklicna cena za nakup materiala znaša 4700 evrov. Za tržiški most bo torej poskrbljeno, obenem pa so začeli odštevati čas do odprtja mostu na kanalu Brancolo v Štarancanu, ki je neuporaben od no- fotoc.v. vembra 2010. Pospešek delom je vtisnila nova odbornica za javna dela in hkrati podžupanja, Erika Boscarol, in vse kaže, da bodo poseg zaključili še letošnje poletje. Doslej so poskrbeli za obnovitev signalizacije in zagotovitev varnosti na prometnicah, ki vodijo k mostu. Od-bornica pravi, da bodo most najprej odprli prometu in šele v drugi fazi bosta uresničena kolesarska steza ob vozišču in pot za pešce; oboje je v začetni fazi. Izvajalec je podjetje Villas Costruzioni. Kar se pa denarja tiče, odbornica pojasnjuje, da je sprva, leta 2009, investicija veljala 250 tisoč evrov, leta 2011 pa je zaradi prilagoditve načrta protipotresnim normam strošek narasel na 265 tisoč evrov. Zaradi potrebe po okrepitvi strukture bo obnova mostu nazadnje stala 285 tisoč evrov. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 16.45 - 18.45 - 21.00 »Step up all in«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Hercules il guerriero«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.20 »Hercules il guerriero«. Dvorana 3: 17.10 - 20.15 - 22.00 »Cat-tivi vicini«. Dvorana 4: 16.45 - 18.40 »Step up all in«; 21.00 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Li-beraci dal male«. Koncerti »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); vstop prost. 1. IZVEDBA MEDNARODNEGA ZBOROVSKEGA FESTIVALA »GdA International Choir Festival« bo potekala v soboto, 23. avgusta, ob 20.30 v dvorani Bergamas v Gradišču. Nastopili bodo zbor Primo Vere iz Ronk, Komorni zbor Ipavska iz Vipavske doline, Coral di Lucinis iz Ločnika in zbor Tourdion iz kraja Cavalicco pri Vidmu; vstop prost. DUO 2CELLOS (čelista Luka Sulic in Stje-pan Hauser) bo nastopil na travniku pred mestno hišo v Novi Gorici v soboto, 23. avgusta, ob 22. uri; vstop prost. ZAKLJUČNI KONCERT udeležencev mojstrskih tečajev SolokamP 2014 za pozavno in flavto bo v soboto, 23. avgusta, ob 19. uri v goriškem gradu. Spremljala jih bo pianistka Mateja Ur-banč Hladnik. H Šolske vesti MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena), kdvipava@virgilio.it. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz goriške občine bo poskrbljen avtobusni prevoz s parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Mentorji delavnic: Jana Drassich-glasbena delavnica, Vesna Benedetič-likovna delavnica, Marko Gavriloski-pravljična delavnica, Mitja Tretjak-vodja delavnic. Zadnji dan ob 11. uri bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, tel./faks 040635626, info@zskd.eu. M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). selce - Miting Dnevnik in spomini Bolničarka in bolničar v OF Ta konec tedna bo v Selcah v občini Ronke vsakoletni Partizanski miting, ki ga prirejajo zadnja leta v avgustu, in sicer v spomin na množičen odhod ladjedelničarjev in drugih občanov na Goriško fronto po 8. septembru 1943. V programu je tudi predstavitev dveh izrednih spominov v knjižni obliki. Bolničarka in bolničar, oba Furlana, sta se leta 1943 in 1944 ločeno odločila, da ne bosta pasivno gledala na vojna dogajanja, temveč da dejavno vključita na stran, ki se je borila proti fašizmu in nacizmu. Vključila sta se v slovensko Osvobodilno fronto in v operativne enote IX. Korpusa - ona kasneje v ilegalno mrežo v okolici Pordenona - in v uporniških strukturah delovala po strokovni in tudi obveščevalni plati. Vojno sta preživela, njuna dva spisa - bolničarka Anna Moro Nataša je pisala dnevnik, Giuseppe Venica pa spomine - sta hkrati prišla na dan pred tremi leti. Za oba je izvedel in spodbudil njuno izdajo Aldo Rupel, ki je Venicove spomine tudi prevedel v slovenščino. Predstavitev bo v petek ob 18. uri ob prisotnosti Anine hčere Lore-ne in Giuseppejevega sina Borisa. Posege bo usklajevala Anna Di Gia-nantonio. Knjigi bosta sicer tudi kasneje na prodaj. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja 24. avgusta izlet na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah - Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave do 18. avgusta po tel. 334-2825853. »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega/Primorskega dnevnika; informacije po tel. 348-5298655. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto do vključno 22. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Gorici obvešča, da bo zaprta do vključno 24. avgusta; od 25. avgusta bo odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. sinji vrh Umetniki tokrat za tujce V organizaciji Škofijske karitas Koper bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino do konca tega tedna potekala 20. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas. Geslo kolonije in prodajnih razstav2014-2015je »Tujec sem bil in ste me sprejeli!«, izkupiček od prodanih del pa bo namenjen pomoči tujcem, ki so v celem svetu najbolj ogrožena populacija. Tokrat so k sodelovanju povabili slikarske zakonske pare, ki so že sodelovali v preteklih kolonijah. Iz Slovenije se kolonije udeležujejo Irena Jeras Dimovska in Boge Dimovski, Silva Karim in Azad Karim, Marta Jakopič Kunaver in Matej Kunaver, Polona Kunaver Ličen in David Ličen, Maša Bersan Mašuk in Nikolaj Mašukov ter Klementina Golija in Klavdij Tut-ta. Iz tujine pa so v Slovenijo prišli Su-myko Kyohara in Jože Stražar iz Švedske, Susanne Gimbel Kortan in Helmut Kortan iz Avstrije ter Ana Marija Botteri Peruzovic in Hrvoje Marko Peruzovic iz Hrvaške. Pridružili se jim bodo še strokovni sodelavci Jože Bar-tolj, Lucijan Bratuš, Primož Brecelj, Mira Ličen Krmpotic, Tone Seifert in Bogdan Soban. Ob dnevu odprtih vrat so povabljeni še slikarji in kiparji s preteklih kolonij in drugi likovni umetniki, ki bi želeli svoja dela darovati koloniji. Dan odprtih vrat bo jutri. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 3331175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta. GORIŠKI DRŽAVNI ARHIV v Ul. Dell'Ospitale 2 (tel. 0481-535176) bo v avgustu odprt ob ponedeljkih in sredah med 8. in 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih med 8. in 14. uro. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vsak dan do petka, 22. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici košarkarski treningi: letniki 2002-2003 od 17.00 do 18.30, letniki 2000-2001 od 18.30 do 20.00. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na david.ambrosi@tiscali.it ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 22. avgusta. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 23. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 24. avgusta. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 29. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici do 12. septembra odprti po poletnem urniku (9.00-13.00). 13 Prireditve LEGAMBIENTE IZ GORICE v sodelovanju s Fundacijo palače Coronini Cron-berg prireja srečanje z naslovom »L'ora del verde« v soboto, 23. avgusta, v parku Coronini na Drev. 20. septembra v Gorici. Ob 8.30 zbirališče in brezplačno vpisovanje ter uvod predstavnice Legambiente, Sonie Kucler; ob 9. uri pogovor z Giorgiom Valvasonom na temo obrezovanja dreves; ob 10.30 praktični primeri negovanja in pomlajevanja črnega bora; ob 12. uri ogled parka Co-ronini z nasveti za primerno negovanje zelenja; informacije po tel. 340-0012185 ali na gorizia@legambientefvg.it. goriški avgust Gledališče ponuja informacije V pričakovanju na abonmajsko kampanjo, ki se bo začela prvega septembra, je goriško gledališče Giuseppe Verdi poskrbelo za novo pobudo. Preko infopointa, ki bo na voljo do konca avgusta pri blagajni gledališča, bodo interesenti lahko dobili vse koristne informacije o novi sezoni 20142015. Odprt bo od torka do petka med 10. uro in 12.30 ter med 14. in 18. uro, pa tudi ob sobotah med 10.30 in 13.30 ter med 14. in 18. uro. Na razpolago je tudi tel. 0481-383602. Sezono sestavlja 20 predstav, med katerimi bodo tudi koncerti in plesni spektakli. Sezona se bo začela 23. oktobra s komedijo »50 sfumature di Pin-tus«, v kateri nastopa komik oddaje Colorado Angelo Pintus, nadaljevala pa se bo z igro »Chiedo scusa al signor Gaber« (Enzo Iacchetti), Beneškim trgovcem Williama Shakespeara (Silvio Orlando) in drugimi zanimivimi predstavami. Izven abonmaja pa bo Verdijevo gledališče ponudilo tudi gledališko predstavo »Nora Gregor -Skriti kontinent spomina«, ki nastaja v mednarodni koprodukciji štirih teatrov in v režiji Nede Rusjan Bric. V goriškem teatru bo na ogled 27. marca, krstna predstavitev pa bo 25. septembra v Novi Gorici. Nocoj The Indicals Na ploščadi za novogoriško mestno hišo se nadaljuje niz Poletnih doživetij. Nocoj ob 21. uri bo koncert skupine The Indicals. Samoobramba v parku V parku Basaglia v Gorici bodo danes od 18. ure dalje tečaj samoobrambe Dhanurveda, predstavitev tehnike Shiatsu in tehnike Qi gong z bambusovimi palicami, sledi spro-stilna tehnika s tibetanskimi zvonovi, ob 20. uri pa še energetske izmenjave s tehniko Reiki in srečanje z Na-dio Miniussi na temo »Meditacije src-dvojčkov«. Tržnica rabljenih knjig Na terasi občinske knjižnice v Gra-dežu prirejajo danes tržnico rabljenih knjig. Potekala bo med 9. in 12. uro ter med 16.30 in 19.30. 0 Mali oglasi PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 0481-30835. OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034. DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1250 evrov; tel. 335-5387249. PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 339-3423585. PRODAM BIOLOŠKO pridelan krompir in stročji fižol borlotti; tel. 0481882329 ali 377-9851049. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Anto-nietta Boz por. Paoluzzi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 15.00, Francesco Pecorari (iz goriške bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 11.00, Giuseppina Previati vd. Gessi (iz tržiškega pokopališča ob 10.45) v cerkvi v Pieri-su in na pokopališču v kraju Isola Morosini. SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Sobota, 23. avgusta 2014 1 3 PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba hca LJ BoüV h tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Slovenci med dvojnim hegemonizmom Med Slovenci in Nemci v Ljubljani in na Štajerskem, pa tudi med Slovenci in Italijani na Primorskem je do težkih, celo nasilnih mednacionalnih konfliktov prihajalo že precej pred prvo svetovno vojno. Nemški in italijanski nacionalisti niso naklonjeno gledali na slovensko emancipacijo. Tržaška Edinost je večkrat pisala o bombnih atentatih italijanskih iredentistov, ki so zastraševali Slovence na njihovih političnih shodih in kulturnih prireditvah. Tako je bil na primer v statutu pevskega zbora iz Dan pri Sežani, (njegov član je bil tudi avtorjev stari oče Jožef Pirjevec — Joštov) zapisan člen, značilen za tisti čas, ki je članom zbora na javne nastope prepovedoval nositi pištole in bombe. Vse kaže, da je bilo nošenje orožja na javne shode na Primorskem takrat običajna praksa. Italija se je združila 1861. leta, ko je ustanovitelj časopisa Risorgimento ter eden od očetov italijanskega preporoda, grof Camilo de Cavour, pomenljivo dejal: »Imamo Italijo, sedaj moramo ustvariti tudi Italijane.« Takrat se je Giovanni Maz-zini, politik in novinar, ki je večino svojih prizadevanj posvetil združitvi Italije, iz Toskane s kočijo odpravil na dolgo pot proti Rimu, toda sredi poti se je razočaran vrnil z besedami: »Če bi vedel, da ima Italija takšno podobo, se ne bi trudil za njeno zedinjenje!« Izbirajoč med številnimi pogovornimi narečji na Apeninskem polotoku so se italijanske oblasti odločile, da bo uradni jezik Italije postalo toskansko narečje, ki ga je leta 1861 govorilo le dva odstotka prebivalcev Apeninskega polotoka, čeprav so prav to narečje uporabljali kot podlago za italijanski knjižni jezik. Koliko je Italijanom uspelo do danes ustvariti enotno nacijo znotraj enotne države po Garibaldijevih in Maz-zinijevih idejah, je seveda vprašanje in stvar osebne presoje. Centripetalne sile znotraj Italije in velike razvojne razlike so obstajale že od samega začetka in aktualna politična dogajanja ne kažejo znakov, da se umirjajo in zmanjšujejo. Tudi Garibaldi je danes v Italiji vse manj priljubljen. Italijanski nacionalizem in iredentizem sta povzročila mnogo zla, največ samim Italijanom, pa tudi drugim sosednim narodom, med njimi Slovencem. Italijanska nacija, podobno velja tudi za številne druge, ostaja tako le »zamišljena skupnost«, ki ima malo skupnih temeljnih vrednot, nujnih za to, da neka etnija postane čvrsta družbena skupnost. Slovenci so na Goriškem in Tržaškem, precej desno od Soče, celo tisočletje mejili na Furla-ne, ki so po svoji govorici pripadali Retoromanom, romanski narodnostni skupnosti, ki danes živi le še v Švici. S furlanskim prebivalstvom so Slovenci stoletja živeli v mirnem sožitju. Do težkih sporov in spopadov je na Primorskem in v Istri prišlo precej pozneje, po letu 1861, ko sta se razbohotila bojeviti italijanski nacionalizem in ireden-tizem. Furlane so Italijani dokaj hitro dodobra asi- milirali, čeprav ne povsem, med drugim so se zaradi revščine množično izseljevali v Ameriko. Spori med Slovenci in Italijani Slovenci pa niso tako gladko pristali na italijansko asimilacijo in italijanski hegemonizem. Od šestinpetdesetih občin na Goriškem in Tržaškem je bilo pred prvo svetovno vojno samo v treh mestnih občinah večinsko prebivalstvo italijansko (Trst, Gorica in Milje), v vseh drugih so imeli Slovenci absolutno večino in v tržaški in goriški pokrajini so imeli v svojih rokah kar 88 odstotkov zemlje. V hrvaškem delu Istre je bilo podobno: italijanščina je bila navzoča v mestih, toda hrvaški kmetje so imeli v svojih rokah prek 80 odstotkov zemlje, na vasi se je govorilo eno od hrvaških narečij, in to čakavsko. Po koncu vojne je kraljevina Italija na Primorskem, v Istri in na Južnem Tirolskem, v krajih, ki so jih po Londonskem sporazumu pripojili Italiji, čez noč naselila 63.000 uslužbencev — učiteljev, policistov, častnikov itd., v glavnem priseljencev iz manj razvitih južnih pokrajin. Prednost pri tem preseljevanju so imeli zlasti ljudje z vojaškimi zaslugami za Italijo, ki so bili praviloma prežeti z ekstremnim italijanskim nacionalizmom, in kot v svoji knjigi Fašizem pravi Ignazio Silone, je bilo med nekdanjimi arditi (pripadniki italijanskih jurišnih enot, ki so bili tudi prvi člani Mussolini-jevega fashia), tudi precej kriminalcev. Ti prišleki naj bi z vsemi sredstvi raznarodovalne politike poskrbeli, da bi za Italijo na novo »odrešeni kraji« čim prej tudi etnično postali del Italije. Kraji zahodno od Soče so po izbruhu vojne med Italijo in dvojno monarhijo sčasoma postajali »predsoba fašizma«, pravi Boris M. Gombač. Takoj po zasedbi Posočja se je avstro-ogrska vojska umaknila in na začetku vojne je prišlo do de-portacij in množičnih ustrelitev v Furlaniji. Skrajno nasilje so občutili tudi Slovenci v zasedenih krajih v Posočju. Italijanska vojska je v vasi Ladri in okolici zajela sedemdeset kmetov in jih po kratkem postopku »decimirala«. Decimiranje je bilo absurdna kolektivna kazen, ki je imela korenine v vojnem pravu starega Rima. Italijani so jo uporabljali za kaznovanje nepokorščine v lastnih vojaških enotah; šlo je za ustrelitev naključno izbranega vsakega desetega, obtoženega pred vojaškim sodiščem. V Posočju so takrat, na samem začetku vojne, ustrelili naključno izbranih sedem kmetov, druge so preselili na jug Italije. Osumljeni so bili, da so pobijali ranjene italijanske vojake. Nad vojsko po izbruhu vojne v Italiji ni bilo več nobenega parlamentarnega nadzora, zato je imela povsem proste roke, da je lahko delovala kot neodvisna politična sila na fronti in v zaledju. Ko se je začela vojna, je italijanska vojska pričela izvajati vojno nasilje; zlasti so bili v nenehnem strahu pred avstrijskimi vohuni. Vse se jim je zdelo sumljivo, obešanje perila, kurjenje ognja, potovanja v bližino frontne črte. Za vsak najmanjši prekršek so bile predvidene drastične kazni za prebi- valstvo, in to od ustrelitve do podiranja hiš kršiteljem predpisov. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na drugi strani fronte, ki jo je nadzorovala dvojna monarhija. O tem, kaj se je dogajalo v Postojni v času vojnega absolutizma, ki je krojil »pravdo« v medvojni dvojni monarhiji, piše postojnski katehet Andrej Ažman: »Sploh je vlada zelo strogo posegala v upravno in osebno svobodo. Povsod, posebno med Slovenci, se je bala izdajstev. Premnogo jih je internirala, mnogo konfirmirala, mnoge zaprla, veliko jih je bilo tudi ustreljenih. Vsaka beseda je zadostovala, vsaka glasna kritika te je lahko spravila v zapor. V Postojni je bil interniran župan Josip La-vrenčič in notar Jakob Kogej, v nevarnosti je bil tudi dekan Matija Erzar, katerega je le rešil škof Jeglič. Zaprta sta bila advokat dr. Pavel Valjavec in soproga lastnika hotela Ivana Paternost.« Hudo nasilje vojaških oblasti so Slovenci med vojno občutili na obeh straneh frontne črte. Vendar tudi konec vojne ni prinesel olajšanja. V času fašizma so se Slovencev in Hrvatov na Primorskem in v Istri novi oblastniki lotili z vsemi metodami državnega nasilja, spreminjali so celo starodavna slovanske nazive geografskih toponimov ter imena slovanskega prebivalstva. Po propadu Italije se je večina, po letu 1919 v Istro in na Primorsko naseljenih, Italijanov in njihovih potomcev umaknila v Italijo, še največ v Trst. Njihovo nekdanje sovraštvo do Jugoslavije, danes pa do Slovenije in Hrvaške, je po človeški plati mogoče razumeti, toda vprašati se moramo, kaj je bilo pred tem in kakšna je bila narava italijanske vladavine v obdobju fašizma. Slovenci, Hrvati, in tudi tirolski Nemci gojijo zamere do preteklih italijanskih režimov, ki so odkrito privilegirali italijansko kulturo ter sistematično izvajali nacionalistični teror nad »aloge-ni in aligloti« (tujerodnimi in tujegovorečimi). Spopadi med Nemci in Slovenci Do hudih mednacionalnih konfliktov med slovensko in nemško elito je prihajalo v Ljubljani že od leta 1861, ko sta se nemška in slovenska stranka pričeli spopadati v občinskem svetu ob vsakoletnih nadomestnih volitvah v mestni svet. To so bila tudi leta naglega slovenskega vzpona in narodne emancipacije na vseh področjih. Največja sovražnika v Ljubljani sta za mnogo let postala Karl Deschmann, ki je iz slovenskega tabora prebegnil v nemškega, in Etbin Henrik Costa, ki je iz nemškega tabora prešel v slovenskega in je pozneje postal ljubljanski župan. Prelomni dogodek, ki je silno razburil ljubljansko, pa tudi slovensko javno mnenje in po katerem so se medsebojni odnosi med Slovenci in Nemci trajno poslabšali, je bil »pretep v Šantlovi veži«, ko so po občinskih volitvah v noči s 23. na 24. julij 1867. leta ljubljanski sokoli razbili okna na hišah nekaterih nemških veljakov in ko so meščani nemškega rodu na silo privedli rokavičarskega pomočnika Ivana Alta na magistrat. Alt naj bi sku- Madžarski vojaki odhajajo v Galicijo na vzhodno fronto; zgoraj: prvi topovski streli prve svetovne vojne v umetniški podobi pini ljubljanskih Nemcev zapel protinemško zbadljivko: »Hali, halo, želodov več ne bo ...«. Želodi so bili znamenje nemštva in Nemci so jih nosili na svojih kapah, saj je bil hrast nemški simbol, tako kot lipa slovanski. Nemška mladina se je organizirala v društvu Orli, Slovani pa v društvu Sokoli. Isto noč so »sokoli« pretepli hlapca Ka-lana, ki je prišel na pomoč Nemcu Tamborninu, stanujočemu v Šantlovi veži. Razmeroma nedolžen dogodek, ki mu je botroval alkohol, je še dolgo odmeval. Prišlo je do sojenja »Horaku in tovarišem«, ki so ga Ljubljančani zelo pozorno spremljali. Župan Henrik Costa naj bi bil po naključju navzoč pri tem dogodku, po pričevanju nemških prič pa s svojo avtoriteto ni posegel v prepir in tako poskušal preprečiti poznejšega pretepa. Vsaka stran je pričala po svoje, preiskovalni sodnik je po trditvah prizadetih pritiskal na očividce, naj pričajo v škodo »sokolov«. Obsojeno je bilo sedem »sokolov«, nekateri so dobili po dva meseca ječe. Spori in spopadi med Nemci in Slovenci na Kranjskem so se v prihodnje samo še zaostrovali. Pomirili so se pred prvo svetovno vojno, ko so Slovenci na Kranjskem prevladali tudi v politiki, končali pa so se šele konec leta 1918, ko so zapriseženi nemški uradniki zapustili Ljubljano in se napotili v Avstrijo ali pa so se prilagodili večinskemu slovenskemu okolju. Do podobnih procesov je po razpadu Avstro-Ogrske prihajalo povsod, na vseh območjih nekdanje države. V prvih mesecih po koncu prve svetovne vojne je samo iz Italije v Slovenijo prispelo kar osemnajst vlakov slovenskih pregnancev. 1 0 Četrtek, 21. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Še ne polnoleten, ampak za volanom F1 MILANO - Italijansko moštvo v formula 1 Scuderia Toro Rosso je uradno potrdilo novega dirkača za prihodnjo sezono svetovnega prvenstva. Moštvo, ki je v lasti avstrijskega Red Bulla, je podpisalo pogodbo s komaj 16-letnim nizozemskim dirkačem Maxom Verstappnom (na sliki ANSA), ki bo prihodnje leto z dopolnjenimi 17 leti postal najmlajši dirkač v zgodovini formule 1. Toro Rosso bo imel tako v sezoni 2015 najmlajšo dirkaško zasedbo. Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q Liga prvakov: Maribor danes proti Celticu MARIBOR - Mariborski nogometaši (na sliki Agim Ibraimi) se bodo danes ob 20.45 v Ljudskem vrtu pomerili s škotskim Celticom. Gre za finalni obračun kvalifikacij za ligo prvakov, po povratnem dvoboju prihodnji teden bo znano, katera ekipa bo v tej sezoni zaigrala v skupinskem delu najelitnejšega klubskega nogometnega tekmovanja v Evropi. Mariboru je to edinkrat uspelo leta 1999. Glavni sodnik bo Čeh Pavel Kralovec plavanje - Evropsko prvenstvo v Berlinu Angleži, Tržačan in Slovenec BERLIN - Tržačan šesti, Slovenec sedmi. Drugi dan evropskega plavalnega prvenstva v Berlinu pa je minil v znamenju Velike Britanije, ki je osvojila sedem kolajn (tri zlate). Tržaški plavalec Piero Co-dia (letnik 1989) je na razdalji 50 m delfin osvojil šesto mesto (23,37). Od kolajne ga je ločilo le 11 stotink. Zlato kolajno sta z enakim časom osvojila Francoz Menaudou in Belorus Tsurkin (23,00). Slovenski plavalec Damir Dugonjic je osvojil sedmo mesto na 100 m prsno s časom 1:00,80. Zlato si je priplaval Britanec Adam Peaty z 58,96, srebro njegov rojak Ross Murdoch z 59,43, tretji je bil Li-tovec Giedrius Titenis (59,61). Dugonjic se je s časom 1:00,87 v ponedeljek v polfina-lu v finale uvrstil s šestim dosežkom, najboljši je bil Peaty, ki je z 58,68 za vsega štiri stotinke sekunde zgrešil evropski rekord. »V bistvu sem pokazal največ kar trenutno zmorem. Ta tekma je pokazatelj letošnje sezone v celoti in tukaj nisem mo- Španka Duane da Rocha ansa gel ničesar skriti. Sezona ni bila tako dobra kot lanska, ko sem več treniral, a si nisem mislil, da se bo toliko poznalo na času. Treningi so tisto, kar mi manjka,« je po tekmi dejal plavalec ravenskega Fužinar- ja, ki ni skrival dejstva, da ni zadovoljen z evropskim finalom, saj ve, da je dosegljivo več. Na 100 m hrbtno se je zmage veselil Britanec Christoph Walker Hebborn. Po pričakovanjih je bila na 50 m delfin najhitrejša svetovna rekorderka Švedinja Sarah Sjoestrom, ki je že v polfinalu dosegla rekord prvenstev, v finalu pa je nekoliko slabšim dosežkom potrdila zmago. Španka Duane da Rocha Marche je bila najhitrejša na 200 hrbtno. Prav ob koncu dneva so v najmlajši plavalni disciplini, mešani moško ženski štafeti, za nov svetovni rekord poskrbeli Britanci Christoph Hebbron Walker, Adam Peaty, Jemma Lowe in Francesca Halsall, ki so 4 x 100 m mešano preplavali v 3:44,02 minute in za sekundo in pol popravili svetovni rekord Avstralije. Srebro so osvojili Nizozemci, bron Rusi, Italijani, ki so zjutraj plavali evropski rekord, pa so ostali brez medalje. Izidi drugega dne Moški: - 100 m prsno: 1. Adam Peaty (VBr) 58,96; 2. Ross Murdoch (VBr) 59,43; 3. Giedrius Titenis (Lit) 59,61; 7. Damir Dugonjic (Slo) 1:00,80; - 50 m delfin: 1. Florent Manaudou (Fra) in Jevgenij Curkin (Blr) po 23,00 Sek; 3. Andrej Govorov (Rus) in Benjamin Proud (VBr) po 23,21; 6. Piero Codia (Ita) 23,37; - 100 m hrbtno: 1. Christoph Walker-Hebborn (VBr) 53,32; 2. Jeremy Stravius (Fra) 53,64; 3. JanPhilip Glania (Nem) 54,15; 6. Luca Mencarini (Ita) 54,57; Ženske: - 200 m hrbtno: 1. Duane da Rocha (Špa) 2:09,37; 2. Elizabeth Simmonds (VBr) 2:09,66; 3. Darja Ustinova (Rus) 2:09,79; 8. Carlotta Zofkova (Ita) 2:13,49; - 50 m delfin: 1. Sarah Sjöström (Šve) 24,98; 2. Jeanette Ottesen (Dan) 25,34; 3. Francesca Halsall (VBr) 25,39; 5. Silvia Di Pietro (Ita) 25,78; - mešana štafeta: 4 x 100 m mešano: 1. Velika Britanija (Christoph Hebbron Walker, Adam Peaty, Jemma Lowe, Francesca Halsall) 3:44,02 SR, 2. Nizozemska 3:45,93, 3. Rusija 3:47,34, 5. Italija 3:48,23. DANES - 18.00 finale (200 m prosto, 1500 m prosto, 200 m mešano moški, 100 m prosto, 100 m prsno ženske). NOGOMET - Liga prvakov Napoli samo neodločeno z Athleticom NEAPELJ - Napoli je proti Athleticu Bilbau na prvi tekmi 4. kroga za uvrstitev ligo prvakov uspel igrati le neodločeno. Rezultat 1: bolj odgovarja Athleticu predvsem zaradi zadetka v gosteh. Španci so po prvem delu z zadetkom Muniaina v 41. minuti zasluženo vodili, v drugem polčasu pa je Napoli zaigral veliko bolje, toda kaj več od ize-načujočega zadetka Higuaina v 68. minuti ni uspel storiti. Ostali izidi: Bešiktaš Carigrad - Arsenal 0:0, Koebenhavn - Bayer Leverkusen 2:3, Salzburg - Malmoe 2:1, Steaua Bukarešta - Ludogorec Razgrad 1:0 Slovenski pokal: Tabor Sežana -Aluminij 2:0. NOGOMET Poraz Krasa v Izoli Repenski Kras je včeraj igral na izolski umetni travi in izgubil proti domačemu tret-jeligašu Izoli s 4:3. Po prvem polčasu je bilo 3:2. Za Kras so v polno zadeli Bordon, Žlo-gar in Capalbo. Kras čaka v nedeljo prvi uradni nastop v novi sezoni. V Rovigu bodo ob 16.00 gostovali pri ekipi Delta Porto Tolle. JUVENTINA - Turnir Brienza v Tržiču, skupina B: od 19.00 nastopajo Juventina, San Luigi, mladinci Ufm. BREG - Nogometaši Brega bodo dre-vi ob 19.30 igrali pri Svetem Sergiju v Trstu prijateljsko tekmo proti domači ekipi Trieste Calcio (promocijska liga). odbojka - Združena ekipa Začetek? »Nadaljevanje« Goriška združena ekipa (ŠZ Olympia, ŠZ Soča, Naš prapor, OK Val) bo drevi ob 18.30 v športnem centru Špacapana v Gorici (v primeru slabega vremena v Štandrežu) začela priprave na novo zahtevno sezono v državni B2-ligi. »Pravzaprav ne bo začetek v pravem pomenu besede. Bolje je, da napišete, da bomo s treningi le nadaljevali oziroma jih bomo stopnjevali. Fantje so namreč redno trenirali do 29. julija. Nekateri pa so bili v telovadnici tudi avgusta,« je sprva poudaril športni vodja združene goriške ekipe Andrej Vogrič (na sliki). »V prihodnjih dneh ne bomo trenirali v popolni postavi, saj so nekateri še na počitnicah. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Treninge v prvem delu priprav bomo razdelili na dva dela: trenerski duo Marc-hesini-Battistuta sta pripravila nekajtedenski vadbeni načrt, med katerim bomo poldrugo uro posvetili fizični kondiciji, drugo pa tehniki v telovadnici,« je povedal Vogrič. Olympia bo prvič letos uradno nastopila na turnirju Bazoviških junakov, ki bo septembra na Tržaškem. »Nato bomo skušali organizirati serijo kakovostnih prijateljskih tekem. Pravzaprav razmišljamo o formuli, ki bi jo nato izkoriščali tudi med sezono. Radi bi sestavili skupino ekip, ki bi se med letom redno srečevala in zakaj ne, na koncu bi lahko celo sestavili lestvico in zmagovalca bi nagradili. Pomislili smo na Slogo Tabor, ki bo naš nasprotnik v B2-ligi, Govolley iz Prvačine in kanalski Salonit.« Vogrič je potrdil, da jih letos čaka izjemno težko delo. »Za obstanek v B2-ligi se bomo morali potruditi. Lani smo bili uspešni, ker smo trenirali več kot druge ekipe. Letos pa dobro vemo, da v B2-ligi trenirajo vsi veliko. Potrdili smo lansko ekipo. Najeli smo le izkušenega Gastalda in Rigonata. Obenem bomo registrirali Nazzarena Bruna, ki je lani že treniral z nami. Šibki bomo na mestu korektorja. V tem trenutku pa si ne moremo privoščiti okrepitev, saj nimamo takih finančnih zmogljivosti. Obenem želimo še naprej zaupati svojim fantom, ki so se lani izkazali,« je še dodal Vogrič. V Gorici vsi že nestrpno čakajo na slovenski derbi proti Slogi Tabor. »Tekma leta«, kot jo je označil Vogrič, bo v prvem krogu, v soboto, 18. oktobra v Gorici. »Mislim, da bo ta dogodek izjemno pomemben za ves slovenski šport v Italiji. Nanj se moramo dobro pripraviti, saj pričakujemo v Gorici številno občinstvo,« je napovedal športni vodja Olympie. (jng) košarka - Jadranovci začeli priprave pred zahtevno sezono v B-ligi »Vedno z nasmehom« »NeBesa« (B z veliko začetnico kot B-liga) smo na prvi strani našega dnevnika letošnjega 6. aprila naslovili po zgodovinskem uspehu Jadrana. Plavi so se po 19 letih vrnili v B-ligo. Od takrat so minili štirje meseci (in 14 dni). Ponedeljkov povratek v telovadnico ni bil šokanten. Obrazi jadranovcev so bili nasmejani. Na prvi pogled so bili motivirani. Mimogrede: kak posameznik s kilogramom preveč. »Ni pomembno. Ga bodo izgubili v prihodnjih tednih. Priprave so tudi za to ... « se je posmejal pomočnik trenerja Mario Gerjevič, ki je med poletjem trdo garal v telovadnici. »Mario je edini, ki je v odlični formi,« ga je pohvalil športni vodja Sandi Rauber, ki je skupaj z odbornikom Walter jem Sosičem parkrat vrgel žogo na koš. Tudi njima dvema se bržkone toži po starih časih, ko sta igrala v B-ligi. Najbolj napet je bil trener Andrea Mura. Zanj je vodenje ekipe v B-li-gi pravi izziv: »Pobrskal sem malo po raz-noraznih spletih in prebral postave nekaterih ekip: 'Grozno, kaj nas čaka', sem se spraševal. B-liga je čisto drugi svet. Taki izzivi pa me ne strašijo. Drugim ekipam bomo skušali dokazati, da se da zmagati tudi s srcem in ne samo z denarjem,« je pred začetkom treninga dejal Mura fantom, ki so ga pozorno poslušali. Obenem jih je opozoril, da bo letos zahteval še več truda in požrtvovalnosti. »Treningi bodo zahtevnejši. Vsi se boste morali potruditi, drugače nam bo trda pred-la.Od vsakega zahtevam 110 % trud. Nismo poklicni košarkarji, toda izborili smo si B-li-go in skušali jo bomo tudi obdržati,« je zaključil Mura. Pred tem se je Jadranov predsednik Adriano Sossi zahvalil lanskemu in dolgoletnemu kapetanu Christianu Slavcu za vse, kar je v vseh teh letih storil za združeno ekipo. »Slauko, pogrešali te bomo. Želimo si, da bi se kmalu vrnil k nam kot odbornik ali v kaki drugi funkciji,« je Sossi zaželel Slavcu, ki Jadranovci pred začetkom prvega ponedeljkovega treninga v telovadnici Ervatti pri Briščikih je v ponedeljek treniral z nekdanjimi soigralci. Včeraj pa je že opravil prvi trening s svojo novo ekipo, matičnim Bregom (deželna C-liga). Jadranovci bodo do petka trenirali v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Prihodnji teden se bodo preselili v tržaški PalaRubini, kjer bodo v petek, 29. avgusta, igrali prijateljsko tekmo proti Pordenonu. V tržaški športni palači bodo trenirali do 15. septembra. Nato se bodo zaradi svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva preselili na Opčine. Prvenstvo B-lige se bo začelo 5. oktobra, ko bo Jadran gostoval pri Arzignanu. »Vedno z nasmehom,« kot je poudaril trener Mura. (jng) Več slik na naši facebook strani Pri-morski_sport. Jadran 2014/15 Borut Ban 1992 194 cm bran. Daniel Batich 1992 180 cm bran. Matija Batich 1994 180 cm play Carlo De Petris 1992 200 cm krilo Peter Franco 1977 198 cm center Lamberto Leghissa 1995 198 cm center Saša Malalan 1989 195 cm krilo Matteo Marusič 1983 202 cm center Martin Ridolfi 1996 180 cm play Marco Diviach 1988 202 cm krilo Simon Cettolo 1998 191 cm krilo Luca Gelleni 1997 201 cm krilo Lenard Zobec 1997 195 cm bek Ivo Ušaj 1997 192 cm bek Aleksander Daneu 1998 196 cm krilo Trener: Andrea Mura; pomočnik trenerja: Mario Gerjevič. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. avgusta 2014 1 B SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Serija: I fratelli benve-nuti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: L'amore non ha prez-zo 16.30 Film: Rosamunde Pilcher - La tracci nel cuore 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Paperissima Sprint 20.45 Champions League 22.50 Speciale Champions League O Italia 1 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi ba-stardi 19.20 Serija: C.S.I. 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.20 Serija: Un passo dal cielo 13.30 17.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.15 Film: La ra-gazza della giungla 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Serija: Last Cop 23.10 Serija: Tradimenti 21.10 FiIm: L'isoIa deIIa coppie (kom., i. K. BeII) 23.30 Film: La ragazza del mio migliore amico (kom., i. K. Hudson) La 7 6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.35 Nad.: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Nora Roberts - Montana Sky 15.40 Nad.: Senza traccia 16.20 Nan.: Guardia Co-stiera 17.55 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.50 Nad.: Under the Dome 23.45 Show: Stracult (A casa) di Marco Giusti LA 7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 In onda, pon. 8.35 16.10 Serija: Starsky & Hutch 11.30 Film: Jesse Stone - Nessun rimorso (dram.) 13.30 Dnevnik 14.15 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Agente speciale Sue Thomas 20.00 23.55 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 0.15 Film: Il grande cocomero (kom., It.) ^ Tele 4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.00 Questione legale 10.10 Film: Un turco napoletano 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signo-ra del West 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: Il toc-co della medusa 17.35 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.25 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nad.: Missing 21.05 Chi l'ha visto? 23.45 Dok.: Doc3 u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.50 Serija: I delitti del cuoco 13.45 Serija: Il giudice Mastrangelo 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Armiamoci e partite! 19.35 Ieri e og-gi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Film: Via col vento (rom.) Koper 6.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Alpe Adria 20.00 Najlepše besede 20.35 Fol-kest 20.55 Peklenski izbor 21.45 Avtomobilizem 22.15 Plavanje, EP 23.15 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 Ob vaškem pe-rišču 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 8.25 9.30,10.40, 11.55 TV prodaja 8.4014.55 Serija: Queen Latifah show 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.5516.45 Nad.: Sila 12.1017.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Zmenki milijonarjev 14.00 Serija: Policijska družina 19.00 22.20 24UR - novice 6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.45 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 19.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.25 Dok. serija: Madagaskar 11.55 Dok. film: Myanmar, dežela tisočerih pagod 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.35 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.35 Dok. film: Kot riba v vodi 17.00 Poročila 17.20 22.55 Poletna scena 17.40 Portret: Dare Ulaga, vrtnar z igralstvom v srcu 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Pokvarjenka 22.00 Odmevi 22.35 Šport in vremenska napoved 23.25 Dok. odd.: No- (T Slovenija 2 7.00 8.30, 0.10 Zabavni infokanal 15.05 23.25 Točka 16.15 Evropski magazin 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 O živalih in ljudeh 17.30 Na vrtu 18.00 Plavanje, EP, prenos 19.50 Žrebanje lota 20.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Litva, pon. 21.50 Film: Tujina poroka |r Slovenija 3 6.00 8.00, 9.00, 10.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.30 Aktualno 7.50 8.45, 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 12.30 16.00 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.30 Kakšne spremembe potrebuje zdravstveni sistem? 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 20.00 Film: Vohunske spletke 22.50 Serija: Po sinovi sledi 23.40 Serija: Rizzoli in Isles Kanal A 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.50 13.50 Serija: Zadnji pristan 8.40 16.35 Serija: Prijatelja pod odejo 9.05 13.00 Risanke 10.00 Tv Dober dan 10.55 Pazi, kamera! 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.35 Tv prodaja 14.40 Film: Super policaji 17.05 Serija: Naša mala klinika 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Zaporniško dvorišče 22.10 Film: Šifra - Geronimo 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 14.55 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 Vrt sanj 17.25 Istra in... 18.00 Na obisku 18.25 Village folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih gojzarjih - 13. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočna kronika. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli a Sreda, 20. avgusta Rete 4, ob 20.B0 VREDNO OGLEDA Via col vento ZDA 1939 Režija: Victor Fleming Igrajo: Clark Gable, Vivien Leigh, Olivia de Havilland in Hattie McDaniel Zgodba se začne leta 1861, ko med ameriško državljansko vojno Gerald in Ellen O'Hara na plantaži v Georgiji vzgajata tri hčerke. Najstarejša Rossella (v originalu je to Scarlett) se zaljubi v aristokratskega soseda Ashleyja Wilkesa in čeprav se ta poroči z drugo žensko, Rossella globoko v srcu verjame, da ljubi njo. Da bi se rešila globoke žalosti in razočaranja se Rossella poroči s fantom, ki pa kmalu po poroki gre v vojsko in v vojni izgubi življenje. Nekaj časa kasneje očarljivo dekle sreča postavnega Rhetta Butlerja in med njima se razvije viharna in strastna ljubezenska zgodba. Zgodba sodi v sam vrh filmske klasike. Delo je namreč prejelo devet oskarjev, in še danes velja za enega najboljših filmov vseh časov. Posnet je bil po romanu Margaret Mitchell. orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Dobra novica; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.15 Dobra novica; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Glasovi iz soseščine; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 00.00 Novice; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.00 Dobro jutro!; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DiO; 17.10 Sredi poletja; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Plavanje, EP; 20.45 Nogomet; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DiO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Sreda, 20. avgusta 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Nad Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega tlaka, drugod nad večjim delom Evrope pa je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Skandinavijo. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo prešla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam nekoliko toplejši in postopno bolj vlažen zrak. i Vreme bo nestabilno z možnostjo posameznih ploh ali neviht že v jutranjih urah. Čez dan bo spremenljivo. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Plohe in nevihte se bodo čez dan razširile nad vso državo. Ponekod bo dopoldne še pihal jugozahodni veter, v notranjosti Slovenije pa bo čez dan začel pihati šibak severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15 najvišje dnevne od 20 do 26 stopinj C. Jutri bo pretežno oblačno z močnimi padavinami, ponekod nevihtami, predvsem v jutranjih urah. Čez dan bo spremenljivo oblačno. Jutri bo oblačno s padavinami, sprva tudi nevihtami. Popoldne bodo padavine slabele in zvečer tudi ponehale. Hladneje bo. V petek bo delno jasno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno deževalo. Jutro bo kar hladno, ponekod po nižinah bo zjutraj megla. 2000 m...........10 2500 m............6 2864 m............2 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7, v gorah 8. Avstrijska vlada: Jejte jabolka proti sankcijam DUNAJ - Avstrijska vlada državljanom svetuje, naj pomagajo avstrijskim sadjarjem, ki jim grozijo težave zaradi ruske prepovedi uvoza sadja in zelenjave iz Evrope. »Če bi vsak na teden pojedel samo eno jabolko več, bi lahko premostili upad prodaje zaradi ruskih povračilnih ukrepov,« je dejal minister za gospodarstvo Andra Rupprechter. Minister je v pogovoru za jutranjo oddajo avstrijskega radia 01 še menil, da bi morali tudi bolnišnice, gostinski lokali in menze dati prednost avstrijskim pridelkom. Na podoben način kot Avstrija se je s sloganom Jejte jabolka proti Putinu na ruske povračilne ukrepe zaradi sankcije EU spričo ukrajinske krize pred časom odzvala tudi Poljska. Možni protesti ob premieri filma o atentatu na Indiro Gandhi NEW DELHI - Indijska obveščevalna agencija je opozorila, da bi lahko film o atentatu in smrti Indire Gandhi sprožil val nasilja. Film z naslovom Kaum De Heere bo prikazoval zgodbo o atentatu na indijsko premierko. Nastal je ob letošnji 30. obletnici njene smrti, v kinematografe v Indiji naj bi prišel v petek. Indira Gandhi je umrla oktobra leta 1984, ubila sta jo Sikha, ki sta delala kot njena varnostnika. Režiser filma Ravinder Ravi je povedal, da film ni pristranski, ampak zgolj povzema dogodke iz sojenja Sikhu, ki je atentat načrtoval in da so domneve o tem, da hočejo s filmom ogroziti družbeni red, neumestne. glasba - Več kot 80% tedenskih vstopnic prodali v zahodni Evropi Na festivalu Sziget letos našteli rekordnih 410 tisoč obiskovalcev BUDIMPEŠTA - Enotedenski glasbeni festival Sziget na budimpe-štanskem otoku Obuda je letos zabeležil rekordno število obiskovalcev. Čeprav končni podatki še niso dostopni, organizatorji ocenjujejo, da jih je bilo med 410.000 in 420.000. Prejšnji rekord je znašal 390.000 obiskovalcev, kolikor so jih našteli leta 2009. Dnevni rekord z 85.000 obiskovalci pa so zabeležili prejšnji četrtek, ko je bil festival razprodan, je povedal glavni organizator Karoly Gerendai. Gerendai je pričakoval, da se bo letošnji festival zaradi stroškov, ki so narasli za 300 milijonov forintov (skoraj milijon evrov), znašel v rdečih številkah. Po njegovih besedah se je odločitev, da Sziget v primerjavi s prejšnjimi leti preložijo za teden dni, izkazala za dobro, zato tudi za prihodnje leto računajo, da ga bodo izvedli sredi avgusta. Termin bodo spremenili le, če bodo drugi evropski festivali spremenili svoje običajne datume, je še povedal glavni organizator. Več kot 80 odstotkov tedenskih vstopnic so prodali v zahodni Evropi, med dnevnimi obiskovalci festivala pa je bilo skoraj 50 odstotkov Madžarov. »Letos je Sziget obiskalo več Madžarov kot lani, kar se ni zgodilo že dolgo časa,« je dodal Gerendai. Največ tujih obiskovalcev je prišlo iz Nizozemske, znatno povečanje zanimanja pa so zabeležili na britanskem, francoskem, nemškem in italijanskem trgu. Na odrih ob Donavi so med drugim nastopili Lily Allen, Macklemo-re & Ryan Lewis, The Kooks, Outkast, The Prodigy, Placebo, Manic Street Preachers, Korn in Queens of the Stone Age. V Benetkah velike ladje za križarjenje ne bodo več plule v Bazen sv. Marka BENETKE - V Benetkah poslej velike ladje za križarjenje, ki tehtajo več kot 40.000 ton, ne bodo več plule v Bazen sv. Marka in po kanalu Giudecca. Predsednik Veneta Luca Zaia ije dejal, da gre za soglasno odločitev predstavnikov deželne vlade za rešitev Benetk in beneške lagune. Poleg nevarnosti zaradi možnosti trčenja so križarke že pred časom okrivili tudi, da v laguno vnašajo koroziven smog, ki povzroča škodo na srednjeveški arhitekturi mesta. Zaradi vibracij, ki jih povzročajo večje križarke, pa so ogroženi tudi temelji Benetk. Leseni piloti bi se, če bi nanje padla ladja, kot je 114.500 ton težka Costa Concordia, zdrobili kot zobotrebci, opozarjajo strokovnjaki. Letno mimo Benetk pluje več kot 650 križark. Lani je vlada bivšega italijanskega premierja Enrica Lette z uredbo skušala zaustaviti vplutje velikih križark v beneško laguno, a je deželno sodišče uredbo razveljavilo, saj je dohodek od križarjenj ključnega pomena za lokalno ekonomijo. Uredbo so sprejeli kot odgovor na nesrečo križarke Costa Concordia leta 2012, v kateri je življenje izgubilo 32 ljudi. Podobne uredbe so bile pred tem že sprejete za nekatere druge dele Italije. Za Benetke bo začela veljati 30. novembra. glasba - Sodelovanje pop pevca in raperja Paul McCartney in Kanye West snemata album Kanye West NEW YORK/LONDON - Britanski pevec Paul McCartney in ameriški raper Kanye West naj bi skupaj posnela več pesmi, ki bodo najverjetneje izšle na skupnem albumu. Glasbenika sta po poročanju časnika New York Post nekaj pesmi že ustvarila, naslov ene izmed njih naj bi bil Piss on My Grave, ki je zaradi provokativnosti šokiral raper-jevo ženo Kim Kardashian. Predstavniki za stike z javnostjo bivšega Beatla sodelovanja niso želeli komentirati. Lansko leto je McCartney v enem izmed intervjujev povedal, da je pri ustvarjanju pesmi Appreciate s svojega novega albuma New razmišljal o tem, da bi k sodelovanju povabil tudi katerega izmed raperjev, odločal se je med Jay Z-jem ali Kanyejem Westom, vendar je na koncu idejo opustil. Po poročanju časnika The Guardian je dodal še, da je po ogledu Westovega koncerta tudi sam začel eksperimentirati z glasbo, ki jo je takrat ustvarjal za svoj album. Sodelovanje s pop rock glasbeni- Paul McCartney kom pa ne bo raperjevo prvo. V preteklosti je združil moči z Eltonom Johnom in skupino The Police. Med ustvarjanjem svojega zadnjega albuma Yeezus, ki je izšel lani, pa je ustvarjal s pevcem skupine The White Stripes Jackom Whitom. Legendarni pevec Beatlov Paul McCartney se je rodil v Liverpoolu leta 1955 in skupaj z Johnom Lennonom odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi in razvoju skupine The Beatles. Po njenem razpadu je nadaljeval samostojno glasbeno pot, najprej v skupini The Wings in kasneje kot solo pevec. Njegov zadnji studijski album New je izšel lani. Kanye West je ameriški raper, rojen v Atlanti leta 1977. Glasbo je začel ustvarjati v 90. letih, uveljavil pa se je po sodelovanju z raperjem Jay Z-jem. Temu je sledilo nekaj samostojnih albumov, ki so bili uspešni po vsem svetu; doslej je prodal kar 21 milijonov izvodov.