dne 17. julija 1908. aj so se na Eranjakem ume rabila le za travnike, a se naši člani pričeli rabiti tudi za žito, n krompir. Leta 1907. se je v ta namen ilo že kakih 160 vagonov gnojil. V tekočem letu, to je leta 1908., Eranjrav gotovo porabi že 500 vagonov umetnib  ter bo s to porabo primeroma med prče ne prva dežela v Avstriji. Če se pa va, da na Eranjskera, razen par vagonov nojila porabijo le preprosti kmetovalei, se neoporečno trditi, da porabijo njaki kmetje danea v Avstriji meroma največ umetnih gnojil. Ze od nekdaj si je družba veliko priza, da bi kraetovalci uvideli neobhoduo o gnojenja travnikov. Zadnji čaa si družba prizadeva, kmetovalce pridobiti za porabo ice kot najboljšega in najcenejšega gnojila vnike. V i n s t v o je družba pospeševala s tem,  posredovala dobavo zanealjivo dobre in modre galice in žveplene moke. Po znieni je družba oddala tudi veliko trtnib lnic in nahrbtnib žvepalnikov. Družba je odružnicam izprosila državne, oziroma e podpore za njih ameriške trtnice in za usne viuograde. Za važno smatra glavni odbor delovanje  razpečevanja vinakega pridelka, zaradi je ustanovil v Ljubljani deželno vinsko Sadjarstvo je družba pospeševala  druga leta, v prvi vrsti s tem, da je odmnogo tisoč sadnih dreves. Govedorejo je družba* pospeševala , da je skrbela za dobavo čistokrvnih  plemenjakov, ki jib je s pomočjo državne re oddajala živinorejcem po znižani ceni. 1907  džbddl 55 bikov le- kov. Uspebi pospeševanja govedoreje od  družbe so naravnost veliki in se kažejo ši kakovosti kranjske goredi. Zadnje dee je glavni odbor pričel v ljubljanski  ter v politiškib okrajih Logatec in Po z upeljavo bikov aimodolskega plemena. V prospeb mlekaratva je družba  marljivo delovala, saj je že več kakor t let preteklo, odkar je osnovala prve rske zadruge. Svinjerejo je družba pospeševala z  čistokrvnib plemenskih prašičkov velike ngleške pasme. Oddalo se je rsega skupaj lemenskih prasičkor. Konjerejo je pospeševal samostojni ejski odsek, ki je akoraj popolnoma nen od družbe. Pospeševanje čebelarstvaje glavni  prepuatil »Slovenskemu čebelarskemu u". Glavni odbor je društvu za 1. 1907. val 1000 E državne podpore. Za pospeševanje ribarstvana Eranjskrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani,  je družba za leto 1907. izposlovala 1000 državne podpore. Največjo važnost jeglavni odbor pokladal metijski pouk. Leta 1907. je glavni odbor priredil na ki šesti mlekarski tečaj pod vodstvom lnega učitelja g. Legvarta. Letos se tak in sicer petmesečen, vrši prav sedaj na ki. Glavni odbor smatra za eno najvažnejših  nalog, da strokovno znanje po možnosti otom pouka. Naši goapodarji postajajo  bolj ukaželjni, kar svedočijo mnogobrojno vana kmetijska potna predavanja, hitro evanje kmetijskih strokovnih knjig, tisotrokovna vprašanja, ki danzadnevom pri družbi, in aplob povsodi zbujeno zaJe za kmetijski strokovni napredek. V ne posebno povoljnih razmerah naše e se mora pridobitev 7000 članov, rešitev 6 poslovnih števil v piaamici, promet 750 ov gospodarakib potrebščin, d e n a r n i at, ki je letos prekoračil milijonakron, in poleg tega še ni iutenzivni kmetijaki pouk, ter obširno no delovanje na kmetijskera polju smaza prav veliko delo. Novi dobodek iz rstva, v kakovosti in kolikosti izboljšana  išičži idlk kronje oszuaša227.paaivnegaProrravnovelikje potiska25 lenjen valecpromnad je prleti ndružKrauin tuOdbonovinobenskegdosein dtržecgg. .glasozorni131(127 sovi trebepribopodruspis založiiu škpo8lusamopo uNjegNapotrtek,na Gsedstglarntečaj,Jakšeudelevanjuvse šnib sod. gg. jaznivlačnNaramivesuejšbodinašemosvdolgoVibepančiŠmaučitesamoje toŠket,ftlmešolaktrit