Edini slovenski dnevnik s v Zedinjenih državah. :«*
i elja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikovQj
List slovenskih delavcev rr Ameriki
The only Slovenian dail* * In the United States
Issued every day except Sundays and Holidays t-
TELEFON PISARNE. 4687 COETLANDT. Entered as Second-Ola« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y.t under the Act of Congress oi March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 OOETLANDT
NO. 261. — fiTEV. 261.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 6, 1913. — ČETRTEK, 6. NOVEMBRA, 1913.
VOLUME XXI. — LETNIK XXI.
Severni mehiški ustaši
dobe od Zdr. držav orožje.
VLADA V WAJBHINOTONU BAJE NAMERAVA NAPRAVITI TA KORAK, DA DA SEVERNIM USTAŠEM PRILIKE, PREMAGATI STRANKO HUERTE TER POMIRITI MEHIKO. — ZOPETNA. ENERGIČNA 7 AH TEVA, DA NAJ HUERTA ODSTOPI. — PRED VERA CRU5 ZBRANO AMERIŠKO VOJNO BRODOVJE BO OJACENO Z DV EMA KAVALERIJSKIMA POLKOMA.
Dva diii v kotlu,
-o- -
Washington, 1). 5. nov. — Odkrito }Kxlpiranje usta še v, ki ««• nahajajo pod poveljstvom ge- , iit-rflla Oarranze, bo pot, katero bo nastopila v prihodnje zvezna vlada, ako bi Huerta .še nadalje trmoglavo obstajal pri svojem »taline-u. S tem hot"«* dati predsednik Wilson Mehikancem samim j rilike, da se iznebe diktatorja, ki se na noben način no- \ •"•e pokoriti svetom in željam Zdr. driav.
Razveljavilo bo prepoved izvoza orožja iz Združenih držav ter se bo odstranilo za konstitu-cijonaliste vse zapreke. Administracija se je postavila na to stališče, kot zatrjuje zvezni senator, ki je v uaj v.jeju stiku z ekseku-tivi. S tem bo nadalje postala ne-' potrebna oborožena intervencija t«*r se bo prepustilo ust ase m po-da pome te jo r. Hnerto. Pričakuj«. »e. <i« predaednik W«!-«oa predložil ta program kon-
P<<*Unik fran<-osk republike M. •Jn*Nerartd ni dobil do«t*daj ni kakih navodil. ki bi jru«*la namen, |>r:*ovarj«ti Zdru/^ntm državam, iiaj **• /niiuijo a M**hik<». Ako bi pa r m ur i j« tumwrtvaU uprizoriti kako {mrniovanj^ bi ta korak na v«ak t; ar in sporočil fran-<*oski poslanik drža vit*'mu tajni-
Hrvan j.- .Imi*-« absolutno kb>ml. da bi m- na kakršenkoli
način izrazil	M-bik-. Tudi
ni hotel povedati ali je oduovo-a na ameriško noto. podvzela francoska via j
da kakih korakov, ki bi imeli /h predmet posredovanj«-. jej vendar ie dan takoj po dohodu n»*ofieijeliie(ra porodila, raz- J pravljalo o tem. ali more predsednik Wilson k p reje t i ponudbo! Francije in to radit- *ra, ker so za-ntopale Združene države dosedaj stali»«*.», da ae ne sme nobena evropska sila mešati v zadeve republik na zapadni poluohli.
Tudi proti razvt ljavljenju pre-povedi uvoza orožja v Mehiko) imajo gotovi resne pomisleke. Od rim off i h strani se izjavlja, da bi se orožje, katero bi se g *daj u-I vedlo v Mehiko, neki dan, v slu-j čaju intervencije, obrnilo proti 1 vojakom Združenih držav. Nasprotno pa ne ugotavlja, da bij prišlo do intervencije le sporazumno in s dovoljenjem konsti-
il Hi
t Iri

tueijonalistov, ki hočejo imeti sedaj orožja.
Vprašanje je nadalje, ali bi evropske velesile morda ne protestirale proti dovoljenju uvoza orožja v Mehiko in sicer iz razloga. ker bi se s tem omogočilo v Mehiki še veliko hujšo državljansko vojno ter bi bili inozemci še veliko bolj ogroženi kot poprej.
Mornariški department se še ni definitivno izrazil o tem, zakaj sta v Vera Cruz sedaj štacijoni-rani dve eskadri mesto ene. Do-vo I j'Ulje od strani mehiškega kongresa je z dnem 26. oktobra poteklo ter se je takrat poslalo tjakaj štiri vojne ladije, da nadomestijo one. ki so se nahajale tamkaj do istega časa.
Križarka "Chester", ki leži v Navy Vardu v Philadelphiji, je dobila dan-s povelje, naj odpotuje v Vera Cruz. "Chester** ni težka vojna ladija. temveč bolj pripravna za raziskovalno in po-roeilno službo ter v stanu, pridružiti se drugim lad i jam ob obrežju. Križarka ima najboljši brezi«"ni brzojavni aparat na krovu t»-r bo v stanu direktno zve-zati Washington z Vera Cruz.
Zvezni transportni parnik Kill-patrick je odplul danes iz Galveston v N w York, da vzame na krov 10. kaval^rijvki polk ter ga ;>rev»*de v KI 1 *a.><» kj**r bo opravljal služl»o na meji.
Chicago. III.. :». nov. — povelj*- za transport 15. kavalerijske-
ga polka v K! Paso je bilo danes i spremen j.-no v toliko. <la dospe-10 lic«' ni"sta vsi švadroni na-•ukrat.
Vera Cruz, Mehika. 5. nov. — Wbni »I poslan i k predsednika Združenih držav, John Lind. je potrdil danes poročilo, da so po-slrde Združene države predsedniku Hue rt i ultimatum, v knt.-ra poživljajo, naj takoj odloži svoje mesto. V noti se spominja diktatorja na obljube, katere je bil dal pred volitvijo ter se ga •'rosi. naj se drži teh obljub. Porodilo da je Lind potrdil stavljenje ultimata, je vzbudilo v m«stu precejšno senzacijo. Ker je v pristanišču sedem ameriških vojnih ladij ter sta še dve drugi na poti, se veliko govori o neposredni ak'*iji Združenih držav.
Mexico City, Mehika, 5. nov. ^ mestu se širijo govorice, da namerava Huerta pod utisom zadnje poslanice Združenih držav koneeno vendar odstopiti.
Neki delavec je bil dva dni v par-1 nem ketlu, katerega je bil snažil! in ki se je zaprl.
t
Utica, N. Y., 5. nov. — Potem! ko je bil delavec Dominiek tiae- i luno več kot 48 ur zaprt v velikem parnem kotlu, ki je name-J njen za zgradbo nove Central i Hudson železniške postaje, je bil danes popoldne iz njega oproščen. Vsled prestanih muk iii; strahu je bil ves onemogel ter je komaj stal na nogah. Gaetana. ki je star 35 let, so poslali v kotel, da ga od znotraj temeljito očisti. V kotel je zlezel skozi majhno luknjo v prostor, ki je namenjen za paro ter je pričel s svojim delom. V času. ko je Gaetano delal, je šel skozi prostor neki drugi delavec. Ko je videl dotično luknjo odprto ter poleg nje težka železna vrata, je mislil, da bi bilo dobro, ako zapre odprtino, da prepreči eventuelno nesrečo. S tem je seveda tudi zaprl Qaetana, o kojega navzočnosti ni ničesar vedel.
Ako bi ne bila ena cev, ki veže kotel z drugim, slučajno odprta, bi se bil Gaetano v kratkem času zadušil. Tako pa je vsaj tem potom dobival zadosti svežega zraka.
Šele danes popoldne so slišali krike zaprtega moža ter ga potegnili iz kotla in nato prevedli v bolnieo. Gaetano se je informiral, če so volitve že končane ter je bil zelo ogorčen, ko je izvedel, da je zamudil rok.
Newyorške volitve. Popoten poraz.
Kijevski proces. Stavka v Indianapolis. Železniška nesreča.
Fuzijonisti niso n*„i sami pričakovali tako sijajnega uspeha. — Velika vsčina.
SOCIALISTIČNA STRANKA.
John P. Mitchel je dobil 121,209 glasov več kot njegov protikandidat McCalL
Državni pravdnik je držal neverjetno hujskajoč govor. Imenoval je Žide "vrage."
Milica naj pomaga.
Volitve v Rimu,
Trgovci v Indianapolis, Ind., so Rimski zupan Nathan in občinski se obrnili na governerja, naj skli- svetniki so odstopili Posledice
če milico.
ČETRTI MRTVEC.
Kijev, Rusija, 5. nov. — V procesu proti židu Mendel Beilisu, ki je obtožen ritualnega umora, je pričelo danes zadnje dejanje. Državni pravdnik Wipper je otvoril pledoaje, a njegov govor Ponesrečil se je poizkus, spraviti Bolfiarski
> tvnril Illlrulrn i>!1t)dxii /A K I »/1 1 Mm mmk m	------ril ___1___"___ *
volitev.
CAB FERDINAND.
ni tvoril nikakc razlage obtežil- en voz v premet. Stavkarjev ni
"13."
Washington, D. ('., 5. nov. — Žena inoriarižkega tajnika Dani eltta, bo priredila l'{. novembra na east predsednikovi hčeri pojedino, na kateri bo prevladovala št v. "13." Navzočih bo 13 gostov, da bodo počastili 13. nevesto iz Bele Iliže. Vsak udeleženec bo dobil zlato "13".
MOHORJEVE KNJIGE!!
Mohorjeve knjige so došle ter smo jih pričeli danes razpošiljati
Knjige so sledeče:
1.	Koledar za leto 1914.
2.	Pravljice.
3.	Zgodovina slovenskega naroda.
4 V tem znamenju bos zmagal.
5.	Mlada Breda.
6.	Zorislava. Povest iz davnih
dni.
Vseih šest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30.
8LOV2NIC PUBLISHING & CO. 82 Oortlandt St, New York, N. 7.
? " SI ' ■ '. ; _ " *
H katastrofi "Volturna."
"Severo-nemški Llovd" je odlikoval častnike in moštvo, ki se je posebno odlikovalo pri reševanju potnikov ob priliki katastrofe parnika "Volturna". Častnik Spangenberg, ki je na oni vožnji vodil "Grosser Kurfuersta" je postal kapitan. Moštvu in častnikom se je povišala plača, nekateri so dobili pa tudi posebne pohvalne diplome.
Železna pest,
—o—
Predsednik Yuan-Ši Kaj je potem dekreta razpustil nacijonali-stične stranko.	|
Washington, D. C.. 5. nov. — Glasom poročil, ki so došla v državni department potom kitajskega poslaništva v Washingto-j nu, noče novi kitaiski predsednik i Vuan-^i-Kaj trpeti nikake opozi-j 1 eije ter bo na zelo sumarieen na-' | f*in postopal s svojimi političnimi nasprotniki. V ofieijelnem listu so biii objavljeni odloki, glasom kojih se proglaša nacionalistično stranko za razpuščeuo ter se bo j vsakega procesiralo radi veleiz-, daje. ki uporablja tri dni po razglasitvi proklamacije ime stran-! ke. Člane stranke se izganja iz narodne skupščine ter jim nalaga proklamacija odgovornost za zadnjo usta jo. Tudi se jim očita, da nameravajo uprizoriti novo^ ustajo.
Predsednik Wilson je baje zelo nevoljen radi tega zadnjega koraka Yuan-Ši-Kaja, posebno še raditega, ker je šele pred par tedni, ob priliki inavgnracije novega kitajskega predsednika, dal izraza upanju, da se bo razvila Kitajska v prosto republiko.
Za natančne rezultate včerajšnjih volitev se je precej pozno doznalo. Tamanisti so popolnoma poraženi, tako poraženi, da se njihovi združeni nasprotniki takega poraza niti v sanjah niso nadjali.
Kandidat fuzijonistov, John Purroy Mitchel je dobil 121,209 glasov več kot protikandidat McCall. Zadnji je dobil 234,679, socialistični kandidat Charles Edward Russell pa 32,109 glasov. Tamanisti so izgubili vso kontrolo nad občinskim svetom.
Edward E. McCall se je izkazal na najslabšega kandidata, kar so jih kedaj imeli Tamanisti.
Politiki so nmenja, da je ta poraz grozen udarec za Murphy-a. Kot se sliši, ga je Tammany Hall gledala precej postrani in sedaj lahko pride v najkrajšem času do hudega preobrata.
Največjega "usmiljenja" je vreden šerif Julius Harburger. 33 let je zastopal različne javne urade in se mu je, kot pravijo, prav dobro godilo. Sedaj ga niti za pogrebea ne marajo.
Prejšnji govemer Sulz-r je izredno veliko dosegel, nikakor se mu pa ni uresničila skrivna želja, da bi postal speaker v poslanski zbornici.
Casniškim poročevalcem se ni
niti predveeranjem zvečer niti včeraj posrečilo videti MeCalla. Ko so ga hoteli obiskati v hiši, jim je bilo rečeno, da še spi. Xe-kateri trdijo, da se je odpeljal v Hot Springs, Va.
— Saj še ni konec vseh dni — je rekel včeraj Murphy smeje. — Bil je edini izmed tamanistov, ki se mu ni podalšal obraz. Ko so ga vprašali, če bo resigniral, se nasmehnil rekoč: — Ne, ne, motite se, gospoda.
Sulzer je dobil nebroj čestitk in brzojavk.
bilo med izgreduiki.
car na obisku pri avstrijskem prestolonasledniku. — Lačni Filipinci.
nega materijala, temveč je vse boval le hujskanja proti Židom. Ne da bi se niti najmanj e brigal
za izpovedi prič in za dejstva, je Indianapolis, Ind., 5. nov. — pozval javni obtožitelj v strast-' Danes se je poskusilo spraviti v nem tenu porotnike, naj izrečejo promet eno karo. na kateri so se svoj pravorek proti Beilisu. Na j nahajali stavkokazi, vendar pa se! (loc*ajemo še sledeče: nevedne porotnike je napravil' poiskus ni posrečil. Policistov ni |	Francija, 5. nov. — Ko
K včerajšnjemu poročilu k železniški nesreči na Francoskem
govor seveda največji utis.
Državni pravdnik je skušal do-
bilo na vozu, vendar so ga sprem-: se v^raj v tukajšnji bližini
__________ Ijali, na konjih in peš. Komaj jelzatlel Marseille-Pariz ekspresni
kazati, da uporabljajo židje kr- P^šel voz iz remize. je takoj pri-	v nek lokalni vlak, je izgu-
ščansko kri v daritvene srrhe ter deževati nanj kamenja in o- 39 življenje, da so zakrivili že dosti ritualnih P«ke> Je bil voz na mestu de-j Nekaterih ponesrečencev še do-
umorov. Umorjenega dečka Ju-šinskija je označil, s solzami v očeh, kot svetnika, dočim je imenoval Žide "vrage".
Njegov govor je bil opetovano tako strasten, da ga je moral zavrniti predsednik. Porotniki pa so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem državnega pravdnika in obsodbo Beilisa se smatra za povsem gotovo.
moliran ter so ga morali spraviti sedaj niso zamogli spraviti izpod nazaj v remizo. Na Illinois in razvalin. Ranjenci stokajo, da Norih St. so morali preganjani človeka groza obhaja.
stavkokazi zbežati v vozove ter se vleči na tla, ker bi jih sicer zadela toča kamenja, ki je padala nanje.
Thomas Carleton, unijski šofer.
Nek pasažir, ki je ostal nepoškodovan, se je izdal za McAdam-sa iz Tennessee. Ožganih trupelj ni mogoče spoznati. Trinajst potnikov so odvedli v bolnišnico, pa
Novi bavarski kralj,
ki je bil v ponedeljek zvečer ra- je le malo upanja, da bi ozdra
veli; Zbornica je dovolila $1000 za pomoč ranjencev.
Rim, Italija, 5. nov. — Občin-
njen od strela, ko je opazoval ne ki spopad, je umrl danes v bolnici. Kot morilca Carletona so
brez varščine zaprli nekega Chas.|ski zast0pmki s županom Natha-Fischerja, stavkokaza iz Chicaga..nom so skienilij da odstopijo s Carleton je že četrta žrtev stavke) svojjh mest v Indianapolis, ' " " ---•»-' pretekli petek.
Pri današnjem spopadu na Illinois in North St. so aretirali 20
Na Bavarskem je prenehalo re-gentstve. Prestol je zasedel princ- oseb. Večina aretiraneev obstaja regent ket kralj Ludovik HI. |iz mladih: brezposelnih možkih/
ki se je pričela! Temu
so dale povod zadnje volitve, oziroma ožje volitve 2. novembra, ker so' kandidati njihove stranke propadli.
Dunaj, Avstrija. 5. nov. — Iz . ki so policiji dobro znani. Stav- ^°<*ljivega ™a i* dognalo, I karjev ni bilo opaziti med ljud-	bolgarski ear Ferdt-
Berlin, Nemčija, 5. nov. — Ob skimi masami in tudi med areti-,nand azijskega prestolonasl«d-velikem navdušenju naroda je ranimi ni bilo nobenega.	imka' na »Jegovem gradu Kono-
j prenehalo z današnjim dnera na Tukajšnji trgovci so danes za-| pist- Cesk<>- P"	ostane dva
Bavarskem regentstvo ter je na- gotavljali da bodo na svoj način ' ni*
stopil dosedanji prineregent via- izposlovali konec stavke. Poslali	nov. — Na tu-
do kot kralj Ludovik III. Glavno so k governer;ii komitej, ki je k,a-l;n-10 razsfavo so povabili 55 mesto Monakovo je bilo slavnost- naprosil governerja. naj skliče Filipincev, ki naj bi se produci-no okrašeno ter je po celi deželi milico ter zlomi stavko. Ob tej "nVi Prefl radovednim občinstvom, vladalo navdušenje, kot ga že priliki je izroeil komitej gover- Ker je pa podjetje, katero jih je dolgo ni bilo zaznamovati. Ko je nerju spomenico, v kateri se gla- povabilo, t'aliralo, s? nahajajo v bila zjutraj izdana kraljeva pro-,si, da noče policija stražiti želez- groznem položaju. Za jesti nima-
niške družbe ter da se vsled tega jo skoro ničesar, 9 jih je že umr-obiinstvo boji uporabljali cestno lo. ker niso vajeni tamošnjega benih mej več. Na tisoče ljudi je j železnico. Governer je sprejel ko- podnebja.
romalo proti kraljevi palači kjer mitej ter se je nato vršila konte-! Obrnili so se na ameriškerra
klaniacija ter so jo nabili po vseh vogalih, ni poznal entuziazeni no-
šo prirejale množice novemu kraji ju navdušene ovacije.
V objavljeni proklamaciji se iz-
renca v navzočnosti višjih poli-, konzula v Antverpenu s prošnjo, cijskih uradnikov. Konference so (la naj jih spravi Qaz • v domQ. se vdeležili tudi zastopniki delav-!vjno
Odgovoren za umor.
Denver, Colo., 5. nov. — Za smrt 18 premogarjev, ki so bili ubiti tekom stavke v premogar-skih distriktih Colorada, hočejo baje napraviti odgovornega glavnega posestnika rovov, John D. Rockefeiler-ja. Zastopnik petro-lejskega kralja je že priznal, da je sestavljena tozadevna obtožba, a je rekel, da še ni bila uložena pri sodišču. Premogarje so umorili najeti "varuhi". Streljali so s strojnimi puškami, katere jim je preskrbela družba.
Tatovom na sledu.
Philadelphia, Pa., 5. nov. — Meseca junija t. 1. je bila ukradena v Baltimore dragocena zbirka starega denarja, vredna preko $40,000. Vsa policija je bila na nogah, toda o storilcu ni bilo nobenega sledu.
Včeraj so aretirali dva uslužbenca Ritz-Carlton hotela, ki sta baje v zvezi s tatovi. Eden izmed njiju je namreč hotel prodati nekemu zlatarju cekin iz leta 1855. Ker se je dozdevala zlatarju cela stvar sumljiva, je naznanil zade-| vo policiji. Aretovanea odločno j zaničujeta vsako krivdo. Pravita, da jima je podaril novec nek
Manjši dobiček.
Washington, D. C., 5. nov. — Iz poročila, ki ga je izdelala meddržavna komisija, je razvidno, da je padel čisti dobiček pri 125 železnicah v mesecih julij, avgust in september pri vsaki milji približno za $95. Lansko leto je bilo v tem času pri vsaki milji $1224, letos pa le $1128 čistega dobička.
Francoski poslanik resigniral.
Berlin, Nemčija, 5. nov. Francoski poslanik v Berlinu, Jules Cambon je uložil svojo resigna-cijo. Uveljavljena bo koncem decembra.
Preiskava.
Washington, D. C., 5. nov. — Zvezni industrijski statistični u-rad bode nadaljeval preiskavo glede nasclništva.
javlja, da izključuje dolgoletna j cev, kateri so izdavili, da nimajo bolezen kralja Otona vsako unijski delavci, oziroma stavkarjij ozdravljenje. Glasom ustave se prav nič opravka z izgredi, tem-! proglaša regentstvo za odpravlje- več da uprizarjajo slednje drugi j
no ter je zasedel dosedanji prineregent kraljevi prestol. Glede posameznih mest se niso izvršile nikake izpremembe in novi kralj o-beta v proklamaciji, da bo kot kralj z isto vnemo in ljubeznijo deloval za dobrobit bavarskega naroda kot je delal to v lastnosti upravitelja kraljevine.
Poseben pozdrav pošilja novi kralj svoji armadi ter pravi: "Trdno sem prepričan, da bo stala armada vselej v neomajni zvestobi .in hrabrosti ob strani najvišjega vojnega poveljnika."
neznan moz.
Novi parnikL
Generalna agencija Severo-nemškega Lloyda, Volrichs & Co., je naznanila, da si namerava naviti družba več novih parnikov. Dolgi bodo 775 čevljev in 83 čevljev široki. Imeli bodo po 30.000 konjskih sil.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana proge
"LAURA"
odpluje dne 12. novembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $36.00. Ljubljane	37.18
Zagreba	37.08.
Vožnje listke je dobiti pri
FRAHK SAKSER,
82 Cortlandt Stf New York City
Ovacije za Roosevelta.
Buenos Aires, Argentini j a, 5. nov. — Danes je dospel sem iz Montevideo prejšnji predsednik Zdr. držav Theodor Roosevelt. Ko se je bližal parnik "Uruguay" pristanišču je oddala vojna ladija "Rosario" 21 strelov. Občinstvo ga je navdušeno sprejelo. Pozdravili so ga: ameriški poslanik, argentinski vojni minister in člani diplomatičnega kora.
Predsednik Wilson poravnal dolg Haddonfield, N. Y., 5. nov. — Predsednik Wilson je poslal kramarju W. S. Elridge ček, glaseč se na $30.32. To svoto si je bil izposodil od kramarja nek daljni predsednikov sorodnik J. Wilson Howe. Ker ni mogel plačati, se je obrnil na svojega uglednega bo-
Ženske — porotnice.
elementi.	j ®an Francisco, Cal.. 5. nov. —
Po kratki diskuziji je odpustil v S™ Mater County je bilo vo-governer posetnike ter se ni izra-1 1 jenih v veliko poroto osem mož
zil, kaj namerava storiti. Konference sta se vdeležila tudi generalni adjutant ter poveljnik milice ter se vsled tega domneva, da bo konečno vendar sklicano vojaštvo.
Z Ellis Islanda.
Na parniku ilImperator" je dospela sem 20-letna Ray Soskin s svojo sestro Rozo. Obe mladi deklici sta se nameravali podati v Cleveland, kjer se nahaja njuna mati in trije brati. Na Ellis Islandu so spoznali zdravniki starejšo za slaboumno. Čeravno ima pri sebi več sto dolarjev, čeravno ni pokazala nobenkrat niti enega znaka slaboumnosti, jo bodo poslali nazaj v domovino.
# * *
V zaporu sedi več kot en teden 24-letni Kalman Korn. Uradniki trdijo, da so dobili iz Avstrije poročilo, da je poneveril precej denarja. Ta obdolžba ni še dose-daj potrjena in najbrže nikdar ne bo. Korna bodo enostavno de-portirali.
in enajst žensk. Tudi predsednik porote je v krilu.
Denarje v staro domovino
pokiljamo -
Železniška nesreča na Ruskem.
Moskva, Rusija, 5. nov. Med Moskvo in Kazanom je skočil iz tira neki brzovlak. Pri tem je bi-
k..		$	k	9
5.	...	1.10	130	38. si
10.	...	9.15	140	... 28.66
16.	...	3.16	160.	... 30.70
90.	...	4.90	160	... 89 76
25.	,,,	6.90	170	... 34.80
sc.	...	6.96	180	... 86 86
36	• < <	7.96	190	... 38 90
40.	...	8.30	900	... 40.90
46.	...	9 30	960	61,11
60.	...	10.30	300	61.sc
66.	...	11.36	860	71.6c
60	• • •	12.36	400	81.80
66.	...	13.40	460	92.00
70	...	14.40	»00	.. 109.28
76.		16.46	600.	... 12-4.70
80.	...	16,46	700.	.. 143.1c
86.	...	17 46	800	... 163.60
90.	...	18.46	900	. 184.0c
.00.	...	20.46	1000	... 204:00
'10.	...	22.60	1000	.. 407.00
120	...	24.66	6000.	...1017.00
PoStarina je vitet« pri teh «vo tah. Doma ae nakazane ivote po polnoma izplačajo brez rimarja »dbitka.
Naše denarne poiiljatve razp« šilja na zadnje pošte e. k. po&tn* hranilnični urad na Dunaj n v aaj krajšem času.
Denarje nam poslati jt aajprt ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pi» mu, večje zneake p* po Poeta) Money Order ali pa po New Yor! Bamk Draft.
PRANK IAUH, 82 Cortlandt St.. New York, N. 1
lo na mestu usmrčenih 14 oseb,___________ ^ ^
! rodnika in ta je res dolg porav-J dočim je bilo kakih 20 potnikov j "§104~*8t. "ciair AtmuV n nal.	težko ranjenih.	j	®«v«l*»4L O.

NARODA"
^Wwwuc Daily.1 0»i«a ana published by tlM Slovftnic Publishing Co.
corporation } fKANK SAKSER, Pre« idee t, jj JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer
PUco ®i Bwiaea* of the corporation and
•ddreuei of above officers : M Cortlandt Street, Borough of Man-hat*"%n, New York City, N. Y.
Dopisi.
celo leto vetja list za Ameriko in
$3.00
1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
Canado
•• pol leta .....................
•cto sa mesto New York......
poi leta sa mesto New York m 1 vropo ca vse leto.........
*' pol leta...........
Četrt leta..........
'•GLAS NARODA" izhaja vsak dan iavaemAi nedelj in praznikov.
~ "GLA? NARODA**
{"'Voice of the People") ImmemČ every day except Sundays «o 1 Holidays. SobMtnption yearly fa 00,
Dartmoor, W. Va. — Ker še ni
bilo dopisa iz naše nove naselbine, sem jaz sklenil opisati naše razmere. Delamo v premogokopu The Davis Coal & Coke Company; dela se vsak dan, zaslužek je pa bolj slab, ker primanjkuje vo-
»t on »«TMm«at
Dopu hr«a podpisa in oaoboost; m n«
pnobčujejo,
[tec »a blagovoli poAi^ati po — I z<irav J —	Hribar.
Money Order.	-
Prt spreetamb« kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinjs kr,>slU£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika
delu zaposleni, imajo prihodnjo neizmerno senco; — zaman! ni-| Razsrdil se je tudi sam asavel nedeljo ali na kak delavni dan česar ni svetu, kar bi moglo Gorobec. — Naj le poskusi, ne-24urni odmor.	{Dnjeper zakriti. Sinje so njegove sramni antikrist, sem le priti:
b)	Ravno tako pripada 24urn* mogočne vode po noči, sinje po zvedel bo, ali biva še kaj moči v odmor vsem delavcem, ki so uslu- dnevi, vidne so tako daleč okrog, rokah starega kozaka! Bog ve, žbeni pri prevažanju že raztoplje- kakor le more videti človeško govoril je dalje, — ali nisem hi-nega železa h konvertarjem ter oko. Ysled nočnega hladu se sti- tel podati roko bratu Danilu, medpridelkov k Martinovim pe- ska k bregovom in se odeva s sre- Njegova sveta volja je! Dobil čem, pri generatorjih in mehovih, brno strujo, ki se svetlika kot sem ga že na hladni postelji, ka-pri šarziranju ter raztapljanju v plaza damaščenke; zasniva in se mor je leglo mnogo kozaškega
zov Slovencev nas je tukaj samo kouvertor-iih iu Martinovih pe- prebuja znova sinji Dnjeper in ni naroda; se pa li nismo zato tudi dve družini in en samec; drugi so'^-' pri .Ujemanju gotovega Pr|" mu enake reke nasvetu. Kadar pa osvetili? Smo li morda živega iz-Amerikanci družina.
sem jaz sem prišel, so delali sami . .. ,r	„ . , . , . „ . . „ .	,
Amerikanci Delo sem težko do- jeVlh MartmovlJ} pečeh, ki so strele švigajoče iz oblakov lupo- mene ne mojega sina.
združene s plavži.	ma razsvetljujejo celi svet — ta- Ko je skončal, približal se je
c)	Nedeljsko delo se lahko skr- krat je Dnjeper strašen! Vodeni stari asavel zibelki, in dete, uzrši či na 12 ur na ta način, da se na- holmi šume in buče, udarjajo ob na njem krasno, s srebrom obito polnijo peči med menjavo šihta, gore in z bleskom in stokom pa- pipico, visečo na jermenčku, in t. j. v nedeljo ob 12. ali od 6. p. dajo nazaj in se zalivajo v dalji, škatljico z blestečim ognjivom, m. Od tega časa naprej je ob ne- Tako se- ubija stara mati koza- iztegnilo je ročice in se nasmeh-deljah delo zapuščeno za odvaža- kova, spremljaje svojega sina v nilo. — Po očetu se zvrže! rekel nje sirovega železa k pečem in že vojno: vesel in boder je on, na je stari asavel, snel s sebe pipico raztopljenega pridelka h konver- vranjem konju jaše, podbočivši in jo dal otročiču; — v zibelki je
stran; še. pa že hoče kaditi!
pri- Tiho je vzdahnila Katarina in
bil, ker boss ni maral drugih ljudi. Kraj je na samem. Pošte nismo imeli do 29. oktobra, sedaj je pa boljše v tem oziru. Dne 26. okt. sem šel na Harding po svojih opravkih in sem se oglasil pri ta-mošnjih rojakih, ki imajo dosti ječmenovca. Ko smo se ravno naj-
Slovensko katoliško
podp. društvo
svete Barbare
boljše zabavali, so prišli trije Ita- .	, „ . .	.	. . „ „
lijani, hoteč delati zgago, pa jih arjem Za dovfzan^ k Martinov- se m pomaknivsi eapko na st 'elan dobro zavr kam' oziroma k predogrejni peei, ona pa place m bega za njun,
je rojak Fran Pela nil. da so takoj utihnili. Lep po-
za obslužavanje generatorjev in jema ga stremeni, lovi uzde in pričela zibati zibelko. Zgovorili mehov, za šaržiranje in za raztap- lomi nad njim roke; grenke solze so se, da skupno provedo noč, za ljanje v Bessemer je vili in Marti- jej teko iz oči.	j malo časa so vsi pospali, zaspala
novih pečeh, ki niso s plavži zdru- Divje črne med bojujočimi se ' je tudi Katarina.
in poAiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
Cortlandt St., Kew York City.
Telefop 46 , Cortlaodt.
ASbUCMl
Volitve v New Yorku.
Dartmoor, W. Va. — Z delom gre tukaj še precej dobro, samo .	. ,	. , . .	,, . .
stavke se malo bojimo. Rojakom	za	gotovega pri- valovi obgoreh ston in skalovje Zunaj m znotraj je vse tihO;
_..........-ltJ x____delka iz konkvil ter za prevoz na visokem bregu. Ob bregu se samo kozaki niso spali, stoječi na
zmesi v spodnje peči, potem za bori ladjica z Dnjeprovimi mo- straži. Nakrat je Katarina vskrik-prevoz žlindre na skladišča ter gočnimi vodami. Kdo izmed ko- nila, prebudila se in za njo se je slednjič za enotno delo pri vseh zakov se je drznil popeljati se v vse vzbudilo. — Ubit je, zaklan varilnih pečeh.	j čolnu v času, ko se je razsrdil je! kričala je in se sklonila čez
d)Ako je delo v valjarnah v starec Dnjeper! Vidi se, da mu zibel... teku osem dni na kakšen praznik ni znano, da požira on ljudi kot najmanje okrog 24 ur ustavljeno, muhe.
ne svetujem sem hoditi. Ko bomo na čist eni, borti že poročal. Slovnici smo tukaj samo trije. Drugega veselja nimamo kot če se zberemo pri kozarcu ječmenovca in s^ kaj koristnega pomenimo. Ce nam bodo res, kot govorijo zaprli rov, bomo morali vzeti kramp in lopato in oditi s trebuhom za kruhom. Pozdrav vsem eitatel em in čitateljieain. — Tone Mihaeic.
Chicago, 111. — Redki so dogodki v naši novi domovini, s kate-
City,
xm ZecJInjone države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirmno dne 3i. januarja 1902 v državi FennsyFran*.
ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIN GEUClIAX. Box 633, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL. Box 95 Willock. Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAX, Box 707. Forest City. Pa	2
II.	tajnik: JOHX OSOLI^, Box 492 Forest City Pa.	, Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 5-17, Forest City, Pa.
I.	nadzornik: IGNAC PODVASXIK, 4734 Hatfield St., Pittsburg. Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, r-a.
III.	nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs. Wye
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. L porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51. Mineral. Kans. H. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. M. SELISKAR. C127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Dopisi naj ?e pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v Forest Pa.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BAR-BARE S £EDEŽEM V FOREST CITY, PA.
Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma članica, kateri je zavarovan za $230 00 lahko poviša u-Vsi SO jo obstopili in okameneli i smrtnino do Januarja 1914 na J500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili
Skoro od strahu, Ugledavši V lljif Kdor želi povišati usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku;
mrti*A	\Ttfi	^ _	^ 1 „ 1 snrir-Avnln no i ca	•>	1-,. .. ___a__ar-___
njenem zlodejstvu.
XII.
rimi bi se mogli do danes pona- , . „,V ,v^ J , ,, ' TJ	P \ ,lumui	Ual
isti SIOVP-.WM dništvonuTn ™ ka in žlindre na skladisca do kon- hlapcev je razsekanih na kosce; skem
Daleč od Ukrajine, na Polj-še daleč od mesta Lvova se
John Purrov Mitchel, kandi- Šati Slovenci na društvenem po- , ,	„ .	, .	.	,	_	-------------
dat ! i/ijonist<»v za župansko me- ]]u glede obstanka, vstrainosti. ]?ta 1J1.°: „Pn Pridoblvan^ ostale 80 Pa s	vred gnali, vzdignejo visoke gore. Gora
...	*	*	*'	t\ tH-Tinli -rwn /1 rt 1 IrrvTT r».-» /\V»>«.-i+ -»-»^ 1 ^	J „4- r f ~ 4----- ^ _________I	.
prošnja in
_	.	------1 je razvi-
den iz lestvice, ki je razdeljena na $250 A'0 in na $500.o0.
Ivan Telban, glavni tajnik.
je dovoljen, proti prejšnjemu na-, Ladjica je pristala; izstopil je mrtvo detece. Niti glasu ni bilo spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment je znanilu'pri obrtnem uradu, da se iz nje čarovnik. Xi vesel, jezi se čuti iz nobenih ust; nihče ni ve-odpovedano delo prihodnjo nede- nad kozaki, ki so tako strašno j del, kaj naj mislijo o takem uči-ljo nadaljuje.	j maščevali svojega ubitega gospo-
e) Pri elektrojeklenih pečeh: da. Dobro so poplačali Ljehe: šti-Pri postrežbi peči, izvzemši liv 1 iinštii ideset gospodov z vsem o-ter za prevažanje lihega pridel- rožjem in plašči in triintrideset
«to v New Yorku je torej postal
plavžnih pridelkov za obrat peči kot plen prodat Tatarjem.
za
goro pregrebajo kot kameniti vr-
napredka in spodbuje sploh. Na-župan Greater New Yorka in to pisati hočem par besed o sloven-radi viharja ogorčenja, katerega skem društvu "Slovenija" št. 44 sta vzbudila Sulzer in Hennery (\ s. B. P. J., katero stoji na proti Tammany Hall.	| pragu svoje dvajsetletnice. Med
Z izjftuu Manhattana so vsi o- velikim številom naprednih dru-stah okraji mesta glasovali v ma- štev v Chieagi je gotovo društvo joritrti za fuzi'skega kandidata. "Slovenija" edino, katero se za-K» r prihajajo poročila, da je tudi more ponašati s svojim 201etnim v Manhattnu večina za Mitchela, obstankom. Društvo "Slovenija" ni pu v sem nemogoče, da je bil tu- sicer pripada bratski češki svobodi v Manhattnu poražen tiger, domiselni jednoti, ker onočasno
Nimbol Tammany Hall.	, še ni bilo naših naprednih jednot.	T s^a,VJ
Sprva je kazalo, da si je Tam- Glavno, kar se mora vobče pripo- zoslheilil- Obratno delo many Hali kljub porazu njenega znati, je to. da je društvo "Slo-županskrgu kandidata zasigurala venija" vedno stremilo za razvo* kontrolo nad upravo mesta. Kan- jem in napredkom svobodomisel-
ihdat tu/ijonUtov za comptroller- De ideje To je sicer dolžnost in SLeviJO.aeiavec	za naj- seme so crnele na njem, a oci je niso utrgali z neba težki oblaki
ju. 1*1' n l. rgast, proti kateremu naloga vseh naprednih elementov, favneJsa navedena dela, vsa imel kakor sam ogenj! Nečastni in nagromadili po zemlji, saj je SO /,lo airitirali orifaiiizir-»ni de- pri tem ,e pa tudi dolžnost in po- drUga Pomozna dela lmaJ° lz0" grešnik! Ze davno mu je posivela tudi na njih taka siva barva, a lav,i j, imel navidez s.abe šanse treba, da se dostojno in času pri- • Za ^etljjavo, za kurja- brada, tudi lice je že vse razrito, proti demokratičnemu kandidatu merno ta redka slavnost 201etni Hermanu M.-tz in tudi demokra- ee društva častno proslavi. Dru an
>i Ald. rmen. (ioulden, je ducat članov in članic kot usta-navnU/no pred fuzijskim kan- noviteljev, je sklenilo slav. občin-
ter za rafiniranje in livanje raz-. Po kamenitih stopnjicah se je vi na" desno in levo zemljo in jo topljenega pridelka v kose, plo- spustil med obgorelimi štori ni- i zapirajo s karnenitimi plastmi, da če in droge. Pri^ izdelavanju pri- zdol. kjer je imel globoko v zem-|je ne bi preplulo šumno in burno delkov z električnim tokom (t. j. Ijo izkopano skrivališče; tiho je morje. One vrvi gredo v Vlaško na elektični ali elektrolitični na- stopil, ne da bi škripnii z durmi, j in Sedmograško deželo in stoje čin) za električne peči, peči za postavil na mizo, pokrito s prtom, j gromadoma kakor podkev med raztapljanje, naprav za razpad, lonec in začel metati vanj nežna-' gališkim in ogrskim narodom, naprav za obrolivanje, plinopo- na zelišča; vzel je vrč, izdelan iz Takih gor ni nikjer pri nas. Oko dobnih razpadov, kakor tudi za nekega čudnega lesa, zajel z njim jih ne more premeriti, a na mar-livanje raztopljenih pridelkov v vode in jel vlivati, ševeljaje zjsikateri njih vrh še ni'stopila člo-kose. ploče in droge, in slednjič ustnami in govoreč nekaka zakli-jveška noga. Kaj čudile so te go-za rafiniranje in spravljanje žele- njanja.	re t Ni li izbežalo vzburkano mor-
je pri teh Pokazal se je roažsti svit v so-1 je jf svojih širnih bregov, ali dvi-obrtih dovoljeno kakor navede- bi in strašno je bilo tedaj gledati . gni!o viharno morje neznansko no; toda za to nedeljsko delo se v njegovo lice: videti je bilo po-1 visoke valove in ti so okameneli sme porabiti le najpotrebnejše polnoma krvavo, le globoke mr-! ostali visoko nad zemljo? Se li število delavec ter samo za naj- ščine so črnele na njem, a oči je njso utr
in nagre tudi na
v .	bela vršina se blesti in iskri na
vo ter zračenje delavnie in hla- on sam je ves izsušen, a vendar solncu ? Do karpatskih gor slišiš
rusko govorico in tudi še za go-
BRATA VOGRIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT. 211 Graham Ave., Ccr. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče.
— Svoji k svojim! — _(Adv.)_
PROŠNJA.
Board bil
dilnic v omenjenih o'ortih pri mo- še snuje Bogu neljube naklepe
t ».I,, kupi i.a za predsednika štvo "Slovenija" "v katerem je t0rjih' Parnih strojih ter pomož- Po sredi sobe je začel veti bel o-
______ -„	^__/ nih strojih in napravah črpalnic blaček in kakor radosti je trenilo
in sesalk, brizgalnic, dinamo itd. po njegovem licu; no, zakaj je ali za postrežbo za ta dela potreb- hipoma postal nepremično, z od-nih živali so dovoljene potrebne prtimi ustmi, niti zgane se. zakaj moči.	i so se mu jeli lasje ježiti kot šče-
Odmor, kakor je za delavce na- tine? V oblaku se mu je pokazal veden, je tudi za pomožne delav-1 neki čuden obraz. Ne prošen in ce, ki pomagajo v teh obrtih pri nepozvan se mu je prikazal; ved-
D AR O VI.
Za Slovensko Zavetišče:
"VValkerville, Motit., Peter Špe-liar .$1.00.
Denar sprejeli in odposlali na pristojno mesto.
Uredništvo.
DAROVI.
2a družbo sv. Cirila in Metoda:
Dodson, M d., Fran Vodopivec 40 centov.
Najlepša hvala!
Uredn. "Glasa Naroda".
ROJAKINJE,	POZOR!
LEPA PRILIKA
za učenke, kise žele naučiti šivati Rojak Jakob Vertin, kateri se ženske slamnike. Učenke se spre-nahaja že več let v bolnišnici dr- j^majo po dogovoru vsiiki dan od
dulatons za isto mesto, McAnenv- stvu ob času 201etnice pokazati, jem To bi pomenilo, da bi bilo iz- da je ostalo zvesto svojemu prin-med še»tua st glasov razdelilnega cipu ter svojo bratsko vzajera-sv<-ta nič manj kot devet — tri nost le še v večji meri goji. Naro-eom p t roller j a, trije predsednika čilo je društvo tudi častne diplo-Boiird ot Aldermen in dva za o- me, katere se bodo med progra-krajnega predsednika za Manhat- mom razdelile slavljencem zaf tan in ed« n za okrajnega predsed- vstrajnost in neumorno delovanj k a za Queens — v r«»kah demo- nje. Društvo se je priklopilo krat o v vsi,d česar bi imela Tam- bratski češki jednoti leta 1893
ni caeca novembra. Letos dne 9. novembra bo torej minilo ravno 20 let. Ta dan se bo slavnostno praznovala 201etnica v Narodni dvorani na 18. ulici in Centre Ave. Veliko društev je že prijavilo svojo udeležbo. Pričetek je v
many Ilall vlado če* meat ne blagajne.
Po končanih volitvah pa se je izkazalo, da je ušel Tammanistoin tudi ta maatni košček.
Ne le da je pobil McAneny Ta-maniAta Gouhlen. tudi I*render-
navedenih delih, veljaven.
Strašna osveta.
Ruski spisal M. V. Gogolj.
Kast je prekosil svojega demokra-1 ne<leljo ob 2. uri popoldan. Ker t n nega nasprotnika Metza za ti- je vrt-me ta čas zelo nestalno, se s »V glasov. Z izvolitvijo McAne-! je poulični pohod opustil, pač pa nvja in Prendergasta so šle po se vrši pohod v dvorani, nakar vodi tudi nade Tammany Ilall, da nastopijo različni govorniki. Od-bo kljub fM)razu ohranila goepod- bor je poskrbel za dober prigri-atvo nad mestne blagajne.	zek, pristno domačo kapljico in
Izvolitev Sulzerja v 6. Asaem- pristno importirano plzensko pi-blv-okraju ima več kot lokalen vo. Prijatelji dobre kapljice, pripon;. n, in sicer rad i tega, ker je jatelji organizacij, prijatelji svo-vee kot sigurno, da so demokrati bodomiselne in napredne ideje, v državi pri volitvah v Asaembly "a veeelo svidenje v nedeljo dne doživeli tak poraz, da jim je od- 9. novembra na Centre Ave.! — vzeta inajoriteta v drugi zborni- F. M. ci. S tem bi bilo demokratične ve-	■ » ■ — -
čine v državi New York v vseh
panogah vlade in zakonodaje za kOVinariC V pldVZlh enkrat konec. Ker bi stal demo-'	a	r
kratičnemu governerju in demokratičnemu senatu nasproti assembly, v katerem bi imeli repub-
no jasneje so postajale njegove poteze, vedno bolj nepremično je vpiral svoje oči v čarovnika. Njegove črne obrvi, oči, ustni — vse mu je bilo neznano, nikdar, še celo svoje življenje ga ni videl. Strašnega pa ni skoro nič na njem; a nepremagljiv strah se je polotil čarodejca. Neznana čudna glava je še istotako nepremično Čudovit je Dnjeper o mirnem' zrla skozi meglico 11a njega. Me-času, kadar se prosto in mogočno glica je izginila; a nedoumne črte vale med gozdi in gorami lijego- j so postale Se rezkeje, ostre oči ve polne vode. O11 ne šumi, on ne neznančeve niso nehale zreti nanj. buči: gledaš in ne veš, se li pre- j Čarodejec je pobledel kot platno; mika, ali je mirna njegova o-j z divjim, ne svojim glasom je gromna širina, in zdi se ti, da je vskriknil, zvrnil lonec--Vse
iz samega stekla, da se modro zrcalo brezmerno v širino, brezkončno v daljino rije in vije po zelenem svetu! Tedaj se žarko solnce rado ozre z
je izginilo.
Umiri se,
XL
ljuba moja sestra!
rami se ti odzove marsikje doma ča beseda; vendar pa že ondi ni niti vere iste niti jezika.
Mnogoštevilni narod ogrski živi ondi; jezdi konje, bije se in pije prav tako kot kozaki; a za konjsko opravo in drage kaftane rad izdaja žolte zlate. Širna in velika jezera so med onimi gora mi. Kakor steklo so 011a mirna in kakor v zrcalu se zrcalijo v njih goli vrhovi gora in zelena njih vznožja.
Xo, kdo jezdi, naj je jasno ali ne, na ogromnem vraneu? Kak junak nečloveške rasti skače po gorah, čez jezera, kak velikan odseva s svojim orjaškim konjem v mirnih vodah, čegava je ona Neizmerna senca, ki miglja po gorah ? Oklep se blesti, na plečih je sulica, ob sed!o udarja sablja; pokrit je s čelado; brke črne. oči so zatisnjene — on spi in speč drži uzdi; in za njim sedi 11a istem konju mladič, paže, ki tudi spi in se speč oklepa — viteza. Kdo je to, kam, čemu jezdi? Kdo ga pozna? On ne pohaja samo en dan po gorah in tudi dva dni ne. Zdani se,
z višine vanj 111 govoril je stari asavel Gorobec; zašije solnce, ni ga videti! Le
Zopet kapljica poboljšanja za " I avstrijske kovinarje glede na ne-likanei in progresivei večmo, bi deljski počitek. Ministrstvo za bila dana prijatelju Sulzerju pri- javna dela je v sporazumu z mili ka. da se maščuje kot voditelj nistrstvom notranjih zadev ter z opozicije v drugi zbornici nad naučnim ministrstvom odredilo, svojimi prejšnjimi prijatelji. |da se ima zakon o nedeljskem po-
Te prilike seveda ne bo pustil neuporabljene, v&lcd česar se lahko pripravimo na vesele boje v Albany.
čitku za kovinarje sledeče spre meniti:
a) Pri prevažanju premoga, koksa, rude in drugih primesi, pri oskrbovanju vodovuia, mehov, naprav za ogrevanje vetrov in naprav za čiščenje plinov, pri od-jemanju raztopljenega pridelka,
pogrezne svojo luč v hlad stekle nih voda in tudi pribrežni lesovi ljubijo zrcalenje v vodi. Zeleno-kodri se gnetejo s poljskimi cvet-j starko, #vražnico; nji se ne more
kami k vodi, sklonivši se gledajo ustavljati nobena sila: odvzame
v njo, se ne nagledajo in ne naveličajo svojih svetlih podob, nasmehu jejo se jim in je pozdrav-'jajo, priklanjaje veje; v sredo Dnjepra se oni ne drznejo pogledati; nikdo razen solnca in sinjega neba ne gleda vanj; redka je ptica, ki poleti do srede Dnjepra. Bahotni! ni mu enake reke na svetu. Čudo vit je Dnjeper tudi v topli letni noči, ko vse pospi, člo
sanje povedo malokrat resnico, j redkoma so zapazili gorjanci; da Lezi, sestrica! dejala je njego-|šviga neka ogromna senca ,po go-va mlada sinalia; — pokličem tijrah, dasi je nebo jasno, in niti
megle ni na njem.
Komaj se pa zmrači, tedaj se ga more zopet videti in zopet odseva v vodah gorskih jezer in za njim skače migljajoča njegova senca. Že je prejahal mnogo gora, naposled pride na Krivanj
ti vso plahost.
Ničesar se ne boj! rekel je njegov sin, prijemaje za sabljo; nihče ti ne Stori nič zalega.
Otožno in motno je gledala Ka-
lija. na oredju.
železno orodje obvaruješ,
ameš tri dele slanine in en	pri razkosavanju in odpeljavanju te. s tem orodje včaaih žlindre, pri farmanju in pri odpe-
To mažo si pripravi po-	Ijavanju airovega železa na skla-
in namaži orodje,	dišča usluzoeni delavci, ki to ob
nedeljah več nego tri ure pri tem
vek, zver in ptica, le Bog se veli-jljo; mislila sem si, na tihem si
častno ozira po nebu in zemlji in J vsaj vzgojim sina za osveto---
veličastno stresa svoje oblačilo. Iz oblačila se vsipljajo zvezde; zvezde gore in svetijo nad zemljo in vse se hkrati svetlikajo v Dnje-
pru.Vse zvezdice ima Dnjeper v*na!" kričal je, "ee me ne vzameš svojem temnem naročju; niti ena za moža--" in zaihtevši se je
tarina na vse, bila je vsa prepla- Višje gore ni med Karpataini-kot £ena. — Sama sem si kriva, izpu- j je ta; kot car se vzdiguje ona med stila sem ga. Naposled je dejala: drugimi. Tu se je ustavil i konj i — Ne da mi miru! Že deset dni jezdec, Se trdneje je zaspal in se 11 tu pri vas v Kijevu, a gorje oblaki so ga, spustivši se na go moje se ni zmanjšalo niti za kap-
žavnih zaporov v Deer Lodge, Alont., prizadet od mrtvouda na levi strani, upa biti v kratkem pomiloščen po governerju v Helena, Mont. Radi njegove bolezni ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega življenja. Tak voziček stane okrog $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1. smo mu pomagali in nam se pa n:č ne poina. Rojaki, usmilimo se reveža, kateri je že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greh. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Darove pošiljajte na uredništvo Glas Naroda.
Darovali so:
Glas Naroda ............
Matija Pogorele ........
Ivan Vodovnik, Milwaukee. Wis...............
osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov: -158 N. Halsted St., Chicago, 111., 2. nadstropje zadaj. (6,8 10,11,12,14—II)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. •31 J. S. K. J. v Braddocku, Pa., se naznanja, da se je sklenilo na seji dne 19. oktobra 1913, da vsak član plača 50 centov v društveno blagajno v pokritje stroškov, ka-te re je imelo društvo letošnje leto, in to zadnji čas do dne 31. decembra.
1.00
Fran Stuler, Milwaukee,
Wis...................
J. Lavrenčič, Park Falls,
Wis., .................
Anton Goričer, Yellowstone Park, Wyo., ____
Margareta Kebe, Charle-
roi, Pa...............
Humboldt, Ariz. Jos. Sta-rašinčič poslal darove 6.
rojakov v znesku......
Frontenac, Kan. Fr. Ker-
nec...................
St. Paul, Minn. Josip Ko-motar ................
.40 1.00 1.00 1.00
7.00 .25 .30
Skupaj $15.20
ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Članom je znano, da je bilo pri seji v mesecu avgustu sklenjeno, da se mora vsakdo udeležiti parade, ki je bila dne 31. avgusta v Pittsburghu. ali pa plačati $1 kazni; izvzeti so bili samo oddaljeni. ali pa zadržani radi res važnih vzrokov. Nadalje smo tudi sklenili, da vsakdo plača 50 cen-♦3.00 j tov v društveno blagajno, da iste docela neizpraznimo.. To je bilo torej na zadnji seji še enkrat potrjeno. Ta sklep naj vsakdo upošteva, da se ne bode kdo izgovarjal, da je bil pri paradi in mu ni potreba plačati. Vsak mora prispevati. kar je bilo pri seji sklenjeno. Zato upam, da bode vsak član poravnal svoj dolg do 21. decembra. Kedor se ne bode hotel pokoriti društvenim sklepom, se bode z njim postopalo po društvenih pravilih, katera zahtevajo suspendaeijo iz društva in Jednot e.
Obenem naznanjam, da bode-mo pri prihodnji seji stavili kandidate za urad za leto 1914. Zato prosim vse bližnje člane, da se gotovo udeleže seje dne 16. novembra in 21. decembra, ko bode volitev odbora za bodoče leto.
Z bratskim pozdravom (6x 4-11 v 2 d)	ODBOR.
strašen, strašen se mi je prikazal v sanjah! Bog vas obvaruj, da bi ga videli! še zdaj mi tako bije srce. "Pogubim ti dete, Katari-
ro. zakrili.
mu ne ubeži, razen če ne pogasne na nebu; črni gozd s svojimi spečimi vranami in iz davna razpale gore, dvigajoče ae nad njim, - ga jo zakriti bodisi le a svojo
naklonila k zibeli in prestrašeno dete je iztegnilo ročici in kričalo.
Kar kipelo je in vrelo v asav-lovem sinu od gnjeva, ko je slišal take reci.
■■- .....■ ■
Kje je IVAN CAR? Kakor sem čul, biva nekje v državi Mississippi. Išče ga Josip Bencina iz vasi Ret je št. 24, poŠta Travnik, Kranjsko. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, aH naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati več važnosti iz starega kraja. — Alois Kordiš, j Box 4Q8, Mansfield, Ohio. J
(6^-llX ....... _ ___________
-......
I Naprodaj nove Lubasove harmonike!	•
Model "H" trivrstna, dvoglasna,.............K 150.00 ali $45.00	5
Model "K" trivrstna, triglasna...............K 190.00 ali $55.00	§
Model "L" štirivrstna, dvojdasna.............K 200.00 ali $60.00	K
Model "M" Štirivrstna, triglasna,...........K 250.00 ali $65.00	*
"KRANJSKI MODEL" trivrstna, dvoglasna, K 150.00 ali $45.00	J
,, ,, trivrstna, triglasna, K 200.00 ali $60.00	•
štirivrstna, dvoglasna K 200.00 ali $60.00	*L
,, ,, štirivrstna, triglasna, K 260.00 ali $70.00	X
Harmonika s kovčekom vred $5.00 več!	Y
Kjer je označena cena v kronah je prišteti še carinsko pri3toj-	T
bino in prevozne stroške!	j
Za natančnejši popis harmonik pišite na:	J
ALOIS SKULJ,	S
P. O. Box 1402 New York City, N. Y.	?

Gozd šumi,
Ki
spisal Vladimir Korolenko.
• ki
11 a
I.
<«ozd j«' šumel.
V tem gozdu se je zmerom čul -mn — enakomeren, zategnen kakor odmev daljnega zvona, miren in otožen, kakor tiha pesem l»rez Kes -d, kakor nekaki spomini o minulosti. V tem gozdu je zmerom šumelo radi tega, ker je bil to star. zaraštVu gozd, katerega s«- nista dotaknila žaga in sekira lesnega trgovca. Visoke, stoletne smreke z rudečkastimi mogočnimi debli so stale nalik voj-. stiskajoče se druga k drugi »•lenimi vrhovi. Spodaj je bilo o; duhtela je smola; skozi st smrekovih iglic, s katerimi je bila posuta zemlja, je prodrla ja*na praprot, bujno se razpro-rirnjoča nalik nekakim čudnim ee uhani ter stala nepremično. Na vlažnih mestih se je razkošatila visoka zelena trava; bela trobenti ca je nizko pobesala svojo težko glavo kakor prevzeta od tihe onemoglosti. A zgoraj se je brez konea in kraja glasil gozdni šum, podoben otožnim vzdihljajem starega gozda.
Toda sedaj so postali ti vzdih-ljaji čimdalje globlji in silnejši. S. I sem po gozdni stezi in dasi iiel»:i nisem videl, sem vendar spoznal po tem, kako se je mra-■ •ilo v gozdu, da se zbirajo tiho nad njim črni oblaki. Bilo je že pozno. Med smrekovimi debli je le semtertje še prodrl kak žarek zapadajočega solnea, toda po go-š ;ivi se je že razprostiral mrak. Proti večeru se je zbirala nevihta.
Za danes je bilo treba odložiti vsako misel na lov; treba je bilo ogledati se pred nevihto za pre-nočnščein. Moj konj se je spodti-kal s kopiti ob gole korenine, smrkai ter migal z ušesi, poslušaje zamolkli gozdni odmev. Sam od sebe j^ hitel k znani logarjevi koči.
Zalajal je pes. Skozi redka debla je bila videti bela stena. Plav-kast trak dima se je spenjal proti oblakom; šepavo stoječa koča s e a pasto streho se je stiskala k t.ni rudečkastili debel; ona jedi na kakor bi se bila vgrezala v zemljo, med tem ko so vitke in visoke smreke štrlele visoko nad njo kvišku svoje glave. Na sredi poljane je stala kopica mladih hrastov, tesno stiskajoči se drug k drugemu.
Tu bivata navadna tovariša, spremljajoča me na lovu, logarja Zahar in Maksim. Toda sedaj gotovo nobenega ni doma, kajti na lajiinje velikega ovčarskega psa nihče ne pride na dan.
Samo stari ded s plešasto glavo in sivimi hrkami sedi pod steno ter plete čevle iz ličja. Brke •»fjrajo dedu skoro do pasu, oči zro otožno, kakor bi se zmerom nečesa spominjal, pa se vendar n«* mogel do dobrega spomniti. *'Zdravstvu j, ded! Ali je kdo
"Kbe!" odmaja ded z glavo. '*\"i niti Zaharja, niti Maksima, pa tudi Motra je odšla v gozd za kravo... Krava je nekam ušla. gotovo so jo medvedje raztrgali. . .. Tako. evo... nikogar!"
"No, nič ne de. Posedim nekoliko s teboj, počakam."
"Počakaj, počakaj!" mi prigovarja ded, in med tem, ko jaz privezujem konja k mlademu hrastu, me ogleduje s slabimi in kalnimi očmi. Slabo se godi staremu «' du: oči ne vidijo in roke se mu tresejo.
"A kilo si ti, fant?" me vpra-
m
življenje v gozdu ter ničesar nisem skusil... Že je čas, vleči se v grob, toda časih si domislim, fant, da niti sam ne morem razumeti, ali sem sploh živel na svetu ali ne...? Ehe, tako je! Mogoče nisem živel... "
Konec temnega oblaka se je povspel izza gostih vrhov dreves nad gozdno poljano; veje dreves po poljani so se zagugale od močnejšega vetra in gozdni šum se je spremenil v silnejši akord. Ded je dvignil glavo ter poslušal.
"Nevihta se bliža", je dejal čez minuto. "To je gotovo. O j, ' oj. ponoči zarujave burja, začne lomiti bore, s korenikami jih bo ruvala!... Gozdni gospodar zapleše..." dodal je tiše.
"Kako veš ti to, ded?"
"Ej, to jaz vem! Dobro vem, kako govori drevo.. Drevo, mladič, se tudi boji. . . Poglej, trepetliko, prokleto drevo, neprenehoma trepeče, vetra ni, a ona se trese. Bor v borovju v jasnih dnuh poje — zveni, a če zavije veter, zaječi in zastoka. To ni še nič... A poslušaj sedaj... Četudi slabo vidim z očmi, pa slišim z ušesi: dob je zašumel, doba na ravnici se je že lotil... Burja bo..."
Istinito, kopica nevisokih, krev-Ijastih dobo-v, stoječih po sredi ravnice in obkroženih z visokimi bori, se je zagugala s krepkimi vejami in od njih je prihajal gluh šum, jasno se razločujoč od kovinskega zvenenja borov.
"Ej! slišiš-li, mladi?" je dejal ded z otročje-lokavim nasmeškom. — "Že vem: lotila se je doba. znamenje, da pridrvi po noči gospodar in začne lomiti... A ne, ne zlomi! Dob — krepko drevo, ne zmore ga niti gospodarjeva sila.. . tako je. .. "
"Kakšen gospodar, ded? Saj sam praviš: burja lomi."
Ded je pokimal z glavo.
"Ej, jaz že vem!... Dandanes, pravijo, so taki ljudje, ki nič ne verujejo. A jaz sem ga videl, kakor vidim sedaj tebe in še boljše, ker imam sedaj slabe oči, a takrat so bile mlade. Oj — oj, pa kako so videle moje oči v mladosti!. .. "
"Kedaj si ga videl, ded? Pripoveduj !"
"A no, vse je bilo prav tako, kakor sedaj: naprej v borovju zastoče bor... Zaječi in zastoče: o — oh — ho — o... o — ho — o! — in potihne, a potem zopet, l>otem zopet, vedno češče, vedno žalostneje. Ej, zato, ker jih gospodar ponoči mnogo zruši. In potem zašuini dob. Proti večeru vedno hujše, po noči pa jih prične zvijati: bega po lesu, smeje se in joče, vrti se, pleše in se zaganja v dobovje, kar izruvati ga hoče... Jaz sem nekdaj jeseni pokukal skozi okence; to njemu ni bilo po godu: pridrvil je k ok-rji, tar-rali vanj z borovo vejo; jaz nisem bedak — odskočil sem. Ej. mladi, kako je bil srdit!..."
"Pa kakšen je bil?"
"Prav tak je bil, kakor ona stara vrba, ki stoji na blatu. Zelo podoben !.. . Lasje — kakor suha oinela, a nos — kakor grčasta veja, in obraz zgrban, kakor da bi bil porasten z lišaji... Fej, kakor grd! Bog ne daj nobenemu krščenemu človeku, da bi ga videl. .. Veruj mi! Videl sem ga še drugikrat na blatu, od blizu... Ce hočeš, pridi enkrat po zimi in videl ga boš. Žlezi tedaj na goro, — gozd pokriva to goro, — in splezaj na kako visoko drevo, celo v vrh. Od tam ga je možno videti slednji dan: on plava kakor bela moglica nad lesom, vrti se in se spušča z gore v dolino... Beži, beži in se naposled izgubi v lesu. Ej!... A kjer izgine, tam postilja sled z belim snežkom.
ša. ko pri sede m k njemu k steni.
To vprašanje čujera pri vsa-|Ako ne verai«š staremu človeku, kem svojem obisku.	I Pa sam pogledaj enkrat.
"Ehe! Sedaj že vem, že vem" Starček je postal zgovoren, govori starec, poprijevši se zno- K>življeni in nepokojni drevesni vi< dela. — "Evo, stara glava je žum iu Pr>P™vljajoča se nevihta kakor re>eto, ničesar ne ostane |so zI)uJili star<> kri. Ded je kimal v »j*'j- Onih, ki so že davno pomrli, se spominjam, oj. dobro
je razsrdil, ker sem ga gledal | skozi okno, tako je! A če ne vti-( kaš nosa v njegova dela, ti ne napravi nikakega zla. Tak je!... A veš, v tem lesu so vršili ljudje strašnejša dela... Ej, Bog ve!
Ded je naklonil glavo in za hipec pomolčal. Potem, ko je pogledal na-me, je v njegovih očeh, skozi pokrivajočo jih motno mre-nieo, zasijala nekaka iskrica pre-budivšega se spomina.
"Čakaj, jaz ti hočem pripovedovati o naših dogodbah... Tu je bilo, prav na tem mestu, davno... Jaz pomnim ___ kakor v
snu, a kadar gozd krepkeje za-šumi, tedaj se spomnim vsega... Hočeš-li, da ti pripovedujem, a?"
"Iločein, hočem, ded! Pripoveduj!"
Oksane! Naj se vrag ženi z njo, si mislil, — kakor se kaže, smo ljubka mladica, da sedaj takih! so hudo preklinjali Bogdana, ve
"Torej šaj!"
pričnem, ej! Poslu-
II.
spominjam! Toda na mlajše zmerom pozabim... Predolgo že živim na svetu."
"Ali že dolgo, ti starec, živiš v tem gozdu?"
"Ehe, dolgo. Francoz je dospel \ n.išo d-želo, ko sem bil jaz že tukaj."
"Marsikaj si ti videl v svojem Življenju. Gotovo imaš marsikaj povedati."
Ded me začudeno pogleda.
"I kaj bi naj bil videl, fant? Gozd sem videl... Sumi gozd, sumi po dnevu in po noči, šumi po zimi in po letu... In jaz sem nalik temu drevesu prebil «voje
z glavo, nasmehal se in mežikal z oživjenimi očmi.
Kar naenkrat mu je nekaka senca zatemnila visoki, nagubani obraz. Dregnil me je z laktom in rekel, tajinstveno gledaje:
"Veš, mladi, kaj ti povem?... Ta, gotovo, lesni gospodar — zo-perno bitje, to je res. Krščenega človeka je strah, ko vidi tako grdo spa ko.... Vendar, da povem resnico: on ne učini hudega... Pošali se s človekom — pošali, a da bi mu naredil kaj zlega, tega ne."
"Kako da ne, ded, saj si rekel sam, da te je hotel udariti z vejo?"
"Ej hotel — kotel! Takrat se

- .....


Meni, veš, sta umrla oče in mati že davno, jaz sem bil takrat mal deček... Pustila sta me na svetu samega. Vidiš, kako je bilo z menoj, ej ! Srenja je premišljevala: "Kaj naj počnemo s tem dečkom?" In gospodar sam je tudi premišljeval. Prišel je takrat iz gozda šumar Roman ter rekel srenjanom: "Dajte tega dečka meni v varstvo, jaz ga bom hranil... Meni bo 1 gozdu veselje, in on bo pri kruhu". Tako je dejal; srenjani so mu odgovorili : "Vzemi ga!" On me je vzel. Od tistega časa sem ostal v gozdu.
Tu me je Roman zredil. Kako strašen človek je bil to, moj Bog!... Rasti velike, oči črnih, las črnih in črna duša mu je gledala iz očij, ker je ta človek živel vse svoje življenje sam v goz du; medved, so pravili ljudje, mu je bil to, kar brat, a volk — so rodnik. Vso zverjad -je poznal in se je ni bal, a ljudi se je ogibal, še pogledal jih ni... Vidiš, kak šen je bil, — moj Bog, res! Kadar je pogledal na-me mi je bilo, kakor da me je pogladila mačka z repom po hrbtu. .. Nu, pa mož je bil vse eno dober; hranil me je, moram reči, dobro; ajdove kaše s salom je bilo pri njem vedno dovolj, kadar je ubil kako fa-eo, je bila i raca. Kar je res, je res, tako me je hranil...
Tako sva živela. Roman je hodil v gozd, a mene je zapiral v kočo, da bi me ne raztrgala kaka zver. Pozneje so mu dali "ženi co" Oksano.
Gospodar mu je dal ženko. Pozval ga je v selo in mu rekel: "Veš kaj, je dejal, Roman, oženi se!" A Roman je odgovoril gospodu; "Čemu, vraga, mi bo žena? Kaj bom delal v gozdu z babo, ko imam pri sebi dečka? Ne. je dejal, ne bom se ženil!" Kaj hočeš, ni bil vajen pečati se z devojkami. A gospod je bil zvit. .. . Kadar ses pomnim tega gospoda, mladi, vidim, da sedaj že ni več takih, — ni več takih gospodov, — izgubili so se... Poglejmo na primer tebe: ti si tudi. pravijo, gosposkega rodu... Morebiti je res, a takšen nisi: nisi pravi... Ti si bore — mladenič, a drugega nič.
Nu, a ta je bil pravi, izmed prejšnjih. .. Glej, povem ti, po svetu se godi tako, da se stotine ljudij boje jednega, pa še kako! ... Poglej, mladi, na jastreba in na pišče: oba sta se izvalili iz jajca, a jastreb je kmalu v višini, ej! Ko zakrikne pod nebom, brž se poskrijejo ne-le piščeta, — tudi stari petelini... Glej, jastreb
—	gosposka ptica, a kura — navadna kmečka. ..
Pomnim, jaz sem bil še mal deček: kmetje so vozili iz gozda debla, bilo je okoli trideset mož. Mimo je prihajal sam gospod na svojem konjiču in vihal brke. Konj je ^poskakoval pod njim, on pa je zrl okrog. Oj — o j! ko so mužiki zagledali gospodarja, na-krat so se izbegali, vlačili konje v sneg in snemali kape. Potem, ko je gospodar odskakal, so oni vlačili debla iz snega, — glej, njemu, vidiš, še samemu je bilo ne cesti pretesno! Naježi gospodar obrvi — že se mužiki boje, zasmeje se — vse je veselo, a nagrbanči čelo — vse tožno. A da bi kdo gospodarju ugovarjal, tega, Bog ne daj, ni bilo.
Nu, a Roman je, kakor sem rekel, zrastel v gozdu in se ni znal obnašati, kakor tiče, a gospodar se ni zelo srdil nanj.
"Hočem", je dejal gospodar,
—	"da se oženiš, s katero, to je moja briga. Vzemi Oksano!"
"Jaz je nočem", je odgovoril Roman, "ne potrebujem nobene
a ne jaz... Tako je!"
Gospodar je rekel prinesti le-skovke in Romana položiti na travo; gospodar ga je zopet spraševal :
"Roman, ali se bodeš ženil?"
"Ne", je dejal, - "ne bo-dem."
"Naložite mu jih", je rekel gospod, "kolikor jih more ne-sti."-
Naložili so mu jih nemalo; ako-ravno je bil Roman zdrav, vendar se je naveličal:
"Jenjajte vendar", je dejal, 'naj bode! Naj bi jo raje vsi črti vzeli, kakor da moram jaz toliko trpeti za babo. Dajte jo sem, jaz se oženim!
Na gospodarjevem dvoru je živel kozak Atanazij. Prišel je s polja uprav tačas, ko so Roma na silili k ženitvi. Ko je izvedel Romanovo bedo — brum pred go spodarjem na kolena in mu poljubljal noge.
"Čemu", pravi, — "vi milost-ljivi gospodar, človeka mučite? — jaz se z veseljem oženim z Oksano, ni besedice ne črhnem !". .
Ej, sam se je ponudil. Vidiš, kakšen človek je bil, moj Bog!
To je Romana obradovalo, razveselilo. Vstal je, se zravnal in ■dejal:
"Prav", je rekel, — "dobro Škoda le, da nisi prišel nekoliko poprej. Gospodar je tudi — ved no tak!... Nič mu ne moreš do povedati. Kdo se bo z veseljem ženil, ko človeka kar zgrabijo in mu jih naštejejo! Je-li kristjan-sko tako počenjanje? Fej!...
Ej, on včasih še gospodarja ni pustil pri miru. Tak je bil Ro man! Kadar se je razsrdil, takrat ni bilo dobro bližati se mu, tudi če bi bil sam gospodar. A gospo dar je bil zvit! On je, da veš, vse nekaj drugega nameraval. Zapo vedal je, da so položili Romana zopet na travo.
"Jaz", je rekel, — "hočem te bi, tepec, dobro, ti pa vihaš nos Do sedaj si živel sam, kakor medved v brlogu, in Če sem prišel k tebi je bilo vse pusto in neve selo... Naložite mu jih, tepcu.
dokler ne poreče: dovolj !___ A
ti, Atanazij, hodi k črtovi materi. Tebe, je dejal, nismo povabili k obedu, zato ne sedaj samovoljno za mizo, ali vidiš, kako smo Romana pogostili?"
Roman se je že zares razsrdil, ej! Bili so ga, kakor tiče, kajti prejšnji ljudje, da veš, so znali izvrstno mlatiti, a on je ležal in
dobili dete. In res je bilo tako. Dete ni živelo dolgo na belem
svetu; samo od jutra do večera, ke kakor nekdanje
Zvečer je prestalo vekati.., Ok-sana je zaplakala, Roman pa je dejal:
"Deteta ni vet;, a kadar ga ni, ni treba zvati popa. Zagrebemo ga pod bor."
Tako je rekel Roman, in kakor je rekel, tako je tudi naredil:
že ne vidiš več. Dandanes, mladi.1 liko solz je padlo nanj... vse ra-povem ti, niso tudi ženske več ta-jdi gospodarja. Na jedno gospodovo besedo bi mogel ta Bogdan,
Nekega dne je zatrobil v lesu | pomisli, rodnega očeta raztrgati rog: tra — ta, tara — tara — ta' v koščke.
— ta — ta!... Tako se je razle-l Jaz, dečko, sem tudi smuknil, galo po gozdu, veselo in zvonkoJv izbo: kaj hočeš, radovednost. Jaz sem bil takrat še mal deček; Kamor se je obrnil gospodar, tam in nisem vedel, kaj to pomeni; j sem bil jaz za njim. vidim: ptice zietavajo iz gnezd,1 Gospodar je ostal sredi izbe, mahajo s krili in čivkajo, a zajec vihal si brke in se smejal. Roman izkopal je jamo in ga zagrebel. je položil ušesi po hrbtu ter be- je prestopal, z jedne noge na Tain-le stoji stari štor, strela j žal, kolikor je mogel. Jaz sem mi-j drugo in mencal kapo, a bedni ga je razbila... To je ostanek j slil: kaka nenavadna zver tako Atanazij se j<> naslonil na steno tistega bora, pod katerega je Ro- j krepo tuii. A to ni bila zver, am-j in stal liki mladi dob v slabem man zagrebel dete. Poslušaj, mla-j pak gospodar je jahal po gozdu, vremenu. Namrgodil se je, neve-di, kaj ti povem: od solnčnega in trobil v rog; za njim pa so ja- sel...
zahoda pa dokler danica ne u-gasne nad gozdom, poletava nekaka ptičica in čivka. Oh, tako žalostno, peva. da boli srce! To je nekrščena duša, — krsta si prosi. Kakšen izveden človek, kateri se je učil po knjigah, tak, pravijo, bi ji mogel dati krst. potem bi ne poletavala več... A mi živimo v gozdu, nič ne znamo. Ona poletava, ona prosi, a mi ji
hali spremljevalci, vodeči pse na Tako so se postavili oni trije vrvicah. Izmed vseh je bil naj- pred Oksano. Samo stari Bogdan krasnejši Atanazij Švidkij, ki se ju sedel na konec klopi, povesil je postavljal za gospodarjem;! glavo in pričakoval gospodovih imel je kapo z zlatom vezano,! povelj. V kotu ob peči pa je sta-konj pod njim je poskakoval, za la Oksana, povesila oči in vsa plečami se mu je blestela puška' zardela, liki mak sredi ječmena, in na jermenu je imel čez pleča	vidiš, slutila je. da ne bo do-
obešeno banduro (citre). Oh. ka- hro. To ti povem, mladi: nikdar ko krasen dečko je bil ta Atana-' ni dobro, če gledajo trije možje zij, jako krasen! Kako se bo go- v jedno ženo, — do lasanja prid
moremo samo reči: "žal, žal, apodar primerjal k Atanaziju:; gotovo, če ne več. Ja:: vem to, bedna duša, mi ti ne moremo po-I gospodar je bil že-plešast, nos ker sem sam videl, magati!" Ona nato zaplače in J je imel rdeč in oči, četudi ves >le, " Nu, Roman", se je smejal go
odleti, a potem prifrči zopet. Oh, mladi, kako mi je žal bedne duše!
Ko je Oksana okrevala, je vedno pohajala na mogilico. Sedla je na mogilico in plakala tako hudo, da se je razlegalo po vsem gozdu. Tako je ona žalovala po svojem detetu, a Romanu ni bilo žal otroka, ampak Oksane. Prišel je včasih iz gozda, sedel k Oksa-ni in ji govoril:
"Molči vendar, p:-?smoda! Kakor da bi bilo vredno za to pla- .	„ .	____
kati! Če je umrlo jedno dete, saj i gospodar je stopil na zemljo. Ro-morda dobimo drugo. Da, celo man se mu je poklonil.
boljše je! Kajti ono morda, še moje nib ilo, jaz nisem gotov. A to bo moje."
Oksana, seveda, ni bila zadovoljna, kadar ji je govoril tako. Prestala je plakati in ga začela zmerjati. Nu, a Roman se ni srdil nad njo.
"Čemu", jo je povpraševal, — "se jeziš? Saj nisem rekel nič takega; samo to, da ni-:em gotov. Zato nisem gotov„ ker prej ti nisi bila moja in nisi živela v gozdu. ampak v svetu, med ljudmi. Kako morem torej bPi gotov? Sedaj pa ti živiš v gozdu, tako je prav. Babica Teodozija mi je rekla, ko sem šel v selo po njo: "Kako je to, Roman, nekam zgodaj se ti je narodilo dete!" A jaz njej: "Kaj jaz vem, je-li zgodaj,
vendar ne take, kakor Atanazij. spodar, — 'ali ti nisem vsnubil Pravili so, da so Atanazijevi oče- lepe žene?" tje in dedje zaporožki kozaki, ki | "A kaj to?" j* odgovoril Roso kozakovali v Sječi, a tamošnji man. — "Baba je baba " narod je bil dober, krasen in u-j Atanazij je pomigal z rameni, men. Samo pom,sli, mladi: na ko- po£rledal na oksano in dejal sam nju s kopje kakor ptica letati po prj .
polju,, ali pa s sekiro drevje po- -Da. pravi ha])a Da bi • ,e hirati, to ni vse eno...	ta tepec ne <lo))|,
Jaz sem prihitel iz koče in gle-	t>„ - - i . ,
ii i --11	Roman je cul to. obrnil se k
dal: gospodar je pnjahal, se u-	•• - , - ,
. . i,- '	Atanaziju m mu dejal:
stavil m spremljevalci so se tudi	. ,
-¥-> • -v . . . ,	->a cem ste spozna , gospod
ustavili; Roman je 'prišel iz izbe,	... ' ,7,-
j v i 1 - X •	Atanazij, da sem tepec? Ei po-
podrzal gospodarju stremena 111	Vt.jt(, «•< '' '
"Xa tem", je odgovoril Atanazij. — "ker ne znaš varovati
"Zdravo!" je dejal gospodar Romanu.
svoje žene, zato si tepec... Vidiš, kaj mu je rekel Atana-
"Ej!" je odgovoril Roman, —' .//T' Ka,J mu Je rekel Atana" "hvala, jaz sem zdrav, česa mi ^" ^»spodar je zaceptal z nogo, manjka? A vi?"	J Bogdan pa je pokimal z glavo, a
Pomnil vidiS +5 ™	nA„n I 801,1811 j' ostil1 nekoliko časa za-
ni rekel: dovolj! Dolgo časa je ali p0zno?'..." Ti'pa me°sedaj
trpel, naposled je vendar zinil:
"Ne dočakaš, brate, da bi jih še kdo zaradi jedne babe toliko ujel, ne da bi šteli. Dovolj! Da bi vom posalinile roke, dvorski psi! Sam zlodej vas je naučil le-skovke vihteti! Saj vendar nisem snop na podu, da bi me tako mlatili. Če že mora biti, pa se bom ženil!...
A gospodar se je nasmejal. "Vidiš", se mu je rogal, — "to je dobro! Sedaj ne boš mogel na svatbi še sedeti, zato boš pa bolj plesal..."
Vesel je bil gospodar, bogme, vesel, ej ! A kar se mu je pozneje hudega zgodilo, ne daj Bog poskusiti nobenemu krščenemu človeku. Res, nebenemu ne priželim kaj takega. Da, niti Židu ne privoščim tega. Tako je...
Tako so Romana oženili. Pri-vedel je.v kočo mlado žensko; spočetka jo je psoval in ji očital leskovke.
"Ti", ji je govoril, — nisi vredna toliko, kolikor sem prestal za-te muk."
Včasih se je zgodilo, da je prišel iz gozda, ter jo pričel izganjati iz koče:
"Peberi se! Ne potrebujem babe v hiši! Še naslikane te nočem videti! Meni ni ljubo", pravi, — če spi baba v moji koči. Smra-ja, — pravi, — usmrajena." Ej!
Nu naposled se ji je privadil. Osana je prenovila vso hišo: po-' mela je izbo, jo pobelila, vredila posodo; vse se je blestela, da je srce poskakavalo. Roman to vi-1 di: ni slaba baba, — tako se ji je privadil. A ne le privadil, mladi, pričel jo je ljubiti, bogme, ne la-J žem! Ko se je zagledal v ženo, e dejal:
Hvala gospodarju, dobro me je naučil. Kako sem bil jaz neumen toliko sem jih ujel za njo, a sedaj vidim, da to ni nič hudega. Še celo dobro je. Tako je!"( Prešlo je nekaj časa, sam ne vem koliko. Oksana je legla v posteljo in pričela stokati. Ko sem se zjutraj zbudil, slišim: nekdo veka stankimglasom. Ej! — sem
neprestano grdiš, a pazi. če se razsrdim, vedi, ne bode zdravo za te."
Oksana pa ga je le psovala in — prestala. Zopet včasih ga je psovala in udarila po hrbtu, a ko se je Roman razsrdil, je ona u-tihnila, — bala se ga j Pričela se mu je laskati, objemala ga je.
Roman, vidiš ti, ni umel odgovoriti gospodarju kakor tiče. Vse spremstvo se je na te besede za-smejalo in gospodar tudi.
"No. "hvala Bogu, da si ti zdrav", je rekel gospodar. — "Kje je pa tvoja ženka?"
"Kje naj bo žena? Ona je gotovo v koči... "
mišljen, potem pa je dvignil glavo in pogledal na gospoda. (Konec prihodnjič.)
NAŠ GOSPODAR,
edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo
<<T> - . .. „ ,, . i $3.00. Prinaša podučne članke za Pa se 1111 pojdimo v koc-o" ie ! „	.	. , ,
1 . 1	.1 0 ,	gospodarstvo, gospodinjstvo. le-
dejal gospodar, — "a vi lunaci,	o r- j
' '	' J. ' pe povesti, razprave o naših gi-
razprostrrte taeas na travi pre- j banjih in zanimivosti iz cele|a
progo 111 pripravite nam vse, da 18veta PoS]ji denar
prvikrat počastimo mladi par."
Odšli so v kočo: gospodar in Atanazij, Roman brez kape za njima, in še Bogdan — najstarejši spremljevalec, verni gospodarjev sluga. Vidiš, tudi takih slug ni več dandanes 11a svetu: stari I J? je bil s posli strog, a pred gospo- g darjem kakor pes. Za Bogdana ni * >0 bilo nobenega na svetu, razen go- ^ ® spodarja. Pravili so da je Bog-1 \ % dan, kadar sta mu pomrla oče in & C mati, prosil starega gospodarja * O
Naš Gospodar, 261G S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)	Chicago, 111.

poljubovala in mu gledala v oči. za prevžitek in se hotel ženiti. A i % Q Kmalu je bil Roman upokojen. Kajti... veš t:., mladi... ti morda še ne veš, a jaz, starec, četudi
^	__ — — ------ ---------------m
stari gospodar ga ni uslišal, dal i 5 N
__• ____-_______ "____ . •____r • ' f W
ga je svojemu sinu: tu imaš, je' § dejal, očeta in mater in ženo. —' 5
se nisem ženil, sem marsikaj vi- Bogdan je gospodiča pestoval,
ga naučil hoditi, jahati, streljati. A ko je gospodič dorastel in počel gospodariti, bil je stari Bog-
del sv. je dni: mlada žena tako sladko poljublja, da likroti kolikor hočeš srditega moža. Ej ej!... Jaz ženske. A
l f»
Krasne stroje prav poceni. Pošiljamo naravnost iz tovarne. Novi blovenski rekordi. 12 pesem zastonj.
Pišite po krasen cenik.
,,uucSa inu^a. ajj — ti-i Su.->i/utiai 111, 1111 je sian	>	------' "------<%
že vem, kakšne so te i dan neprenehoma za niim kakor i 5 * racisatiantic Co., »
rv,	• i -1 j. i .1	-	1- n- »72 Cortlandt SU New York, N. Y.J
Uksana je !uJa tako pes. Oh povem ti. istimto: ljudje |
ZA BOŽIČ IN
NOVO LETO
t
/
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E* CLEVELAND, O.

mm—*Er
mm aor
s
vina. G
boli vi
v a za v ni lisici
V krčmi	P°k°Pal° Stranko in jo je, po nakovalu. In skoro brez sape]
j nič drugega ne! Kakšni pa so! se oglasi.
Saj hodijo okrog kakor bi imeli j — Naročil sem bil le rumene-
Milan Pugelj.	železne kole v hrbtenicah, pa ne ga---
mozga.	| — Že vem! se domisli nataka-
Mlada brhka natakarica je nena-' riea. Trideset vinarjev prosim, je zagri- doma priskakljala k Ovčarju in se j Študentu pade groš na tla, na-ja. <»n ho-1 oglasila, kakor bi zvonilo:	| takarica ga pobere, in on ji doda
—	Kaj pa želite, mladi gospod?! dvajsetico.
Ovčar ni bil pripravljen na to,! V silni zadregi snema klobuk,
da bi tako nepričakovano govoril z žensko, in zato se je ves tresel in pordel.
—	Ja — je zajeeal — ja-ja.
Za smeh in kratek čas.
ideatu Ovčarju se prai pregrešna želj i VMtko c no stopiti enkrat pivce in si privoščiti v&^o tiluo h*' jr zt' izbral. Naj-vi« č mu j** krčma, ki sc skrili vodo in imenuje "Pri zeleniciTam ti sede ljudje zju-
č.-; »lun in zvečer. Moški in ! e-e-eno četrtinko! t«-, vae križem. Iu v»i v važ- — Katerega pa? poun nkib, ka «-r«* zamakajo j Na tako dolg pomenek je bil iiit-iiim vinom. Zvečer tudi še manj pripravljen, zakaj to delat pojo. In kakor \ ojo ti. kle je bilo — popolnoma ženska, i. tako zna v-akdo peti in tu- Videlo se je dobro, da ima pod m. / Ovčar. Ti pevei ženo na-j obleko prsi, in vsled te nenadne •>;.:iio trlas	«rrlo. Ali ' ugotovitve se je še bolj zmedel.
na visoko plat. ali nizko, to — Ka-ka-ka-kat rega ? ' no.	j Oledal jo je in bilo ga je —
oli. Ima že tu- sram. Ženska pred njim, a on je tako nepripravljen. se je zgodilo vendar jako, jako nepričakovano.
—	Katerega? je ponovila natakarica z visokim in zvočnim glasom. — No, imamo rdečega, rumenega več vrst. črnega; rumeni iz Bizelskega je najboljši.
—	Ru-rumenega ! je bleknil, ne tla l»i premislil, in natakarica je že sfrčala skozi vrata. Naenkrat je stalo viyo pred njim; to pot se ni ozrl na dekleta. Gledal je v kozarce, natočil ga do vrha in po-kusil.
Pri drugi mizi so sedeli debeli
> kratkokrilko, odro po cestah lnnli v šolo in iz šole >olnoma črnimi od tin-i nanjo, koliko on mi-rinsko uro, med grško latematiško. Tu se mu '-raogl da <lrobnoet ka-v j uščavi, kakor rožici med trnjem in p«*skom. In da »ostane možatejši, da se nabere avijenske izkušnje, zato pojde udi v krčmo. Sede med može in naroči vina.
Prvega je odstalo od tistega lenarja, kar ga je poslal oče za
ki mu pade tudi na tla. Ko ogrne pelerino, prevrne stol. Grozno je. vznemirjen, ker se mu zdi, da so uprte nanj oči vseh pivcev. Gleda v tla, privzdigne z roko klobuk in naglo odide.
Ko vidi, da je na cesti, niti sam ne ve, kako je prišel na prosto.
stanovanje in hrano, štiriinpetdeset vinarjev. Od teh je kupil za svojo izvoljenko razglednico z znamko, to je skupaj enaindvajset vinarjev. Za pisanje svojemu idealu je izmislil posebno pisavo. pomešano z arabskimi številkami. Tekst se je začel na primer tako: X"{741!»72 VI6S:17! Pomen liadaljnih številk je bil: Morda Vam, kdo razmota čez mes *c in dan to pisavo, kakor so razmota-li u'-enjaki čez sto in sto let kli-nopis na piramidah in obeliskih, in takrat, draga in ljubljena gospodična. boste videli, da je mi-s i! nekdaj na vas in vas tudi ljubil vaš zvesti Janez Ovčar.
Ko je kupil razglednico in znamko, mu je ostalo v žepu še triintrid-set vinnrjev in s tem denarjem v žepu j.- sklenil posetiti gostilno.
Bilo je v soboto popoldne. l)a-si j«' vladalo jako ostudno iu blatno jesensko vreme, se je zdel njemu dan posebno topel in sočen. I repojeti z neko veličastno ubranostjo, ki jo čuti včasih študent začetkom ali koncem šole pri slovesni maši. ko stoje med zadnjim evangelijem vsi profesorji v prednjih klop »h kolikor morejo po koncu, ko se hlesketa zlato nji-liovih širokih ovratnikov vseokrog po cerkvi, in drže njihove bele šolniške rok « za ročaje bridkih sabljie, a orgle buče, tako strašno buče, h res če in vrešče, da hoč jo ti strašni glasovi odnesti glavo. Ovčar je namreč srečal danes opoldne svoj ideal in zdelo se mu je, d.a se je ozrla prvič v življenju nanj. Prišel mu je na misel Mohamed. Kakor je imel oni svoj važni dan, po kater.*m je za-čcl šteti čas, tako bo imel tudi Ovčar svojo hedžro. Pričel bo šteti dni in tedne in mesece in leta po prvem pogledu nje nebeških oči.
Napotil se j torej v krčmo prvi dan prvega meseca prvega leta po prvem pogledu nje nebeških oči. Odločil se je in krepko stoj al naravnost proti **Zeleni lisici. Pred pragom ji- šinilo ne-kaiprekonjega,ali stisnil je pravočasno ustnice in zobe in odpodil strah in pomislek. Naenkrat je stal v zakajenem prostoru, kjer se je vse trlo za mizami. Rekel je: Klanjam se! in takoj ga je nekdo opazil in mu odgovoril: &e tega je treba! Vidite ga, tega /.elenea. to je dandanašnja vzgoja! Ce bi stopil med krave, pa bi
tudi rekel: Klanjam se___! Ti
prekleto klečeplaztvo. ..
Ovčarju so zardeli uhlji in naglo se je izgubil v sosednjo sobo in pozdravil tam drugače: Dober dan!
Takoj za vrati je stala miza, pri kateri je bilo še prostora. Obesil je klobuk in pelerino, popravil stol in sedel. Za isto mizo sta sedela dva postrežka, bila drug k drugemu obrnjena in si pretila z debelimi rdečimi kazalci.
— Vidiš, iako ti rečem, Jaka,
!j!3<V<
Požar v jami.
Ada Negri — Dr. Krek.
Vse je končano! — Jutri pa sto
in sto
trupel zmečkanih venkaj na dan
zneso.
To bo jokanja, tožnih in groznih
bo
srčnih bolezni!
1»Bti
lisoč bo usten treslo se mrzlično, ude ožgane, ki že razpadajo, bodo iskala, da jih poljubijo usta ljubezni.
ljudje ill tisti, ki je najbolj rdeč, je kričal: Plačani, plačam, sala-tnenska frklja!
Zdaj ga je presunilo. Tudi on bo moral plačati. Naročil je rumenega, in natakarica je dejala, da je rumeni najboljši. To je storil brez pomisleka. Dandanes so vina draga in najboljša stanejo preko krone liter. Eno krono štirideset. eno krono šestdeset in tu" di dv • kroni. Ozre se strahoma o-koli sebe in zagleda na vratih dolg bel lepak z napisom: "Cenik jedil in pijač.*' Pod zaglav-•em "Vina -tn-"- Rdče dolenjsko eno krono štiri vinarje, dalje ;strsko. dalje vipavsko rumeno •-no krono dvajset, bizelsko rumeno eno krono štirideset in tako dalje v dolgi vrsti. Ovearjevo vino je rumeno, najbrž bo to tisto, ki ga stane liter eno krono dvajset.
1 otipi je vestjo, če ima še denar v žepu, ker včasih se zgodi, da pridejo deset ice za podlago, siv poči in takoj so v kotu vestje na sredi trebuha. Izvleči jih zopet na piano, je večkrat prava težava. To pot so v žepu. Ali nekako malo je vsega skupaj, kaj če bi se kaj izgubilo* Študent pogleda po ljudeh, če ga nihče ne opazuje, in nese denarje iz žepa med kolena. Potem previdno in skrivaj pogleda in šteje: ena dvajsetica je, en groš, en dvavi-narski krajcar in en vinar. To je natanko 33 vinarjev. Ali — za božje ime — tam na ceniku stoji, da stane rumeno vino z Bizelskega eno krono in štirideset vinarjev ena četrtinka. In toliko denarja on nima. Do te svote mu manjkata dva vinarja. Plačeval bo tistemu dekletu, ženski in kaj, če poreče on& : Prosim še dva: vinarja, gospod! O, o, Bog nas varuj !
Sam nebeški Bog ve, kakšen razloček je med vipavskim rumenim vinom in med rumenim bi-zelskim. Ovčar pokusi v strahu in zadregi, a nemogoče, da bi to presodil. Tn zdaj naenkrat še zagleda pri mizi na levo ob oknu širok hrbet, ki ga hudo spomni na njegovega profesorja grščine. Oe je to on in če se ozre, mu ne manjka kazni. Tn tudi v šoli ga bo preganjal in ga zmedel s hudimi vpra sanji.
Njegova zadrega je narasla kakor voda ob nalivih. Dvigne čašo, pije, ali vsled nervoznosti se mu zaleti in v grlu ga strašno pošegeče. Prične kašljati, da se hoče zadaviti.
—	Kaj pa piješ, ko še nisi za vino! ga kara bližnji postrežček.
—	Pusti ga! ga miri drugi. — Morda bo pa to tudi naš bodoči voditelj!
Ovčar s-» po*r;:'-i šiloma, dasi ga še žge po grlu. In ko gre natakarica mimo, se ves drhteč opogumi.
—	Plačam, prosim!
—	Koliko imate? vpraša dekle in šumi po torbi med silno mno-
V kupe v vozove mrtvece zvle-
čejo,
v temne zavoje črno oblečejo četo mrliško, pa jo pomeČejo v skupne gomile;
"VIŠJI KROGI.'
in nad grobove pade pozabe noč, roža požene in hiacint cvetoč s trupel mrličev, kakor bi božja
moč
jih poljubila.
Steblo in klasje krepko iz njih
vzkali,
s sokov človeških mirta zazeleni, tiha cipresa kvišku ti zakipi v sveži mladosti.
V	nji se bo tresla nežna slasti
perot,
rajal bo, rajal svobodni jasni rod v valih veselja, trajen bo vedno
god
ljudske radosti.
Sini umrlih, — četa zavržena, vzrastla za muke, žuljem podvržena, —
^oltl in kos kruha bosta jih spra-
vila
sy>et med rudarje.
Kar zaporedoma pojdejo v črno
tmo,
v sajaste rove, v jamo se vdi-
njajo,
v ječo nezmerno, mračno, podzemeljsko
dolbst med rudarje.
V	votlem udarcu morda se kramp
zglasi,
ko ob očetne buti trhle kosci: mraz jih pretrese, sklouejo k tlom se vsi,
pade lopata !--
Zarod trpinov, vsem si v zasmeh,
teptan,
kaj ti pomaga? zal si res in močan,
veš pa le eno: suženj si, v grob
prodan,
smrti za svata!
Živio plamen, ki požigaje stre glad tvoj pekoči, cunje ti strga-
* *	ne!
Živio plamen! svetu vsaj hip odpre
bedne trpine;
vsaj eno uro neplodovito vžge zate sočutje v duše neskušene, vzame bolesti, vzame ti trude vse; mir ti zasine!
Živio plamen! Marsikoga vzbudi, ko pri razkošju srečen, vesel sedi, kliče mu glasno: "Pusti smeh in
slasti,.
vstani iz blata;
glavo razgali; vkloni do tal, do
tal
Glej, med plameni brat je življenje dal,
misli na brata!"
—	Papa, ena struna mi je počila.
—	Kaj za to? Ti bom pa kupil nov glasovir.
Sočutje.
Slov. samostojno podp. društvo "EDINOST"
v LA SALLE, ILL. UstiMfljeo* 9. maja 1903.	Iakarporiraso d»e 18. >Muti |9f
» državi lUinou.
Glavni odbor:
Predsednik Ivan Novak, Box 17», La Salle, III. Podpredsednik: Lavoalav Zevnik, 1037 2nd St.. La Sail*, m. Tajnik: Fran Leplcb, 11E5 3rd St., La Salle, IU
Blagajnik : Jos, Barborich. 1202 1st St.. LaSalie. 111.
Zapisnikar: Majk Fr. Kola], 1016 — 1st St., La Salle 111
Zastopnik la Ufclesby: Fran Jerina St.. Box M. Ogleaby, m.
NADZORNIKI: Franc Petpk, 147 Union St., La Salle, 111. Tom Golobič, Union St.. LaSr"e, 111 Matevi Urban ija, 1316 — Srd St., La Salle. Ill,
Bolniški odbar:
Joe Nuk
Joe Fr. I?rBles, 1227—3rd St., La Salle, I1L Vine. Klausek
Poslanec: Janez Golobič, 203 Union St., La Salle, III. Zastavoneša: Anton Štrukelj. 202 — 1st. St_. La Salle 111
Redne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo T mesocu Ok a Bi ■ popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa.	od am h
__Rojaki v La Salle in okolici so vljudno vabljeni k obilnemu prietopu
Otročja modrost.
Učitelj razlaga maličkom pre govore, ni "d temi tudi pregovor:! "Boljše Je hranjeno jajce, kot. sneden vol."
Učitelj: Kaj praviš, Jožek, ali je to res?
Jožek: Ne, gospod učitelj; ako vola snem, mi ostane koža, ta je pa več vredna nego jajce.
Advokat.
—	Ribolov je res nekaj groznega ! Uboge ribice, kako so preme-tujejo po mreži.
—	Xe morejo drugače, ker nimajo nog, da )>i hodile.
Take so!
Prva gospa: O, če me moj mož j
razjezi, mu kar zagrozim, da poj- j
dem k materi nazsij, pa imam ! ko- mir	j Mlad odvetnik: Slabi časi, sla-
Druga srospa: O, če me pa moj! bi časi! VeS kaJ ženica, napravi mož razjezi, mu zagrozim, da pri- j kako spletko pri notarju, da bode moja mati k meni za 14 dni, •sta vloi:ila tozbo za ločltev zako" pa je tak, kakor bi ga bila z ma-
slom pomazala.
Tolažba.
na.
Zaušnica.
Gospod strežaju: *'Žane, od sedaj naprej se ne boš imel več čez mene pritoževati. Brez vzro-j ka te ne bom več klofutal. Ce i bi se pa le spozabil, dobiš za pr-| vo zaušnico pet kron, za vsako 'drugo pa eno krono!" j Žan: — ''Potem prosim, da mi eno že v naprej daste; imam v gostilni dolg in bi mi ravno prav prišla.
Na plesu.
— Prokleto je bil težak ta kov-čeg!
Profesor: — Zadovoljni ste lahko, da ste se spotili. Vi ne veste, kako je to zdravo.
V šali
Tonček se ni dobro naučil zgodbe o stvarjenju sveta. Pri izpraševanji je marsikaj napak odgovoril in učitelj ga zapre. Ko ga doma poprašajo, zakaj da je bil zaprt", odgovori: "Zato, ker sem pri stvarjenju sveta nekaj napak naredil!"
— Mlad baron je začel dvoriti moji ženi. Mislil sem, da ima ma lo več okusa.
NI TREBA.
te naše škriee, to sodrgo, naj vza-j drobiža
me vrag!
In drujr je že komaj čakal, da poseže vines:	'
— Eno četrtiko rumenega. Ovčarju je grozno. Srce mu bije, kakor da bi tolkel kovač iz
To prokleto gfaičakovstvo njegove vasi z najtežim kladvom
Iz šole.
Učitelj: Koliko je to ena pet-indvajsetina ?
Učenec: Ne vem!
Učitelj: Pazi! Ce je zbranih 25 fantov in bi ti imel eno samo jabolko. da bi je razdelil med nje, kaj bi storil?
Učenec: Jaz bi jabolko sam snedeL
— No, sedaj mi
ker sem že poročena.
Prijetna vest:
ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:
slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.
Prva slovenska unijska tiskarna
CLEVELANDSKA
AMERIKA,
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.


Denar mečete proč!
ako ne podpirate s "•"•^a rojak*
Pri meni dotdtc
izvrstno domače vino
4alon po 75c. in več.
Pri odjema več tot 10 ga; o a clajor; p< pust, t«-r se posehno priix)rnčam ^la^nin, •slovenskim draštvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobas«-in vs kovrstno grci ertjsko blugo, «tate!ega ljubi naš narod. Po«lj»m den r na strani sveta in parobr. dne listje za vse proge. Zastopam "Glae Naroda", prodajam in kupujem avstrijski dersr. S tvrako Frank Sakser sem v tr^ov^l z»e/.i. Upravljam vst" v notarski posel spad joče dela, ker eem javni notar. (Notary Public.)
FRANK JtRJOVEC 180i W. 22nd Street,	Chicago. 111.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, K.APL PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
O«?o prv« vrste,	nlsuk«.
F. KERZE CO.
27 1 S. ML.l.ARO AVE.,	CHICAUU, '.l-i,
tfLOVENSFE CEM ICR POSTLJAKO ZASTONJ.

Phon« 346.
FRANK PETKOVSEK,
)8vnl notar - Notary Public,
718-72« Market Si., WAl'ICEtHN, ILi.
FKGDAJA f!c* vina, najbolje t^au;« te iivrstne ernotk« — ptlentox an* zdn vila
PP.ODAJA voine iisiKC rce^ preaaxa* 3 ki h črt.
POŠJL JA denar v etu	taaci
iu polteno UPRAVLJA v»r * notarski po»t- «p*«i
kičadels-
Zastopnik »GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NtwV
........■ - ----------- - ..........— • •

f

Jugoslovanska
— a
Katol. Jedneta
Sž
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
x
URADNIKI:
rV'AX GERM 507 Cherry Way or Box 67. Braddock, Pa.
I '• «1j»i .-.ls. <ink: IVAN PRIMOŽIČ. E veleth. Minn.. Box 641. i^j. k: CEi>. L.. BROZICH. Ely Minn., Box 424
. Pomotni
Hlttgajnik; IVAN GOl'ZE. Ely, Minn., Box 105.
tajnik: MIHAEL M RAVINE C, Omaha. Neb., 1234 So. 16th St. ; IVAN* GOl'ZE. Ely, Minn., Box 106. Zaupnik: ALOJS VIRANT Lorain. Ohio. 1700 E. 28th St.
" i— k IX
Dr. MARTIN J. IVEC.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Jollet. lb.. 930 No. Chicago St. NADZORNIKI:
AI.OJB KOSTELIC. Saildo, Colo B'l* 533
MIHAEI. KLOBUCHAH, Calumet.' Mich.. 115 — 7th St. j PETER SPEHAR, Kansas City. K&nt., 422 No. 4th St.
POROTNIKI:
IVAN KERZISNIK. Burdlns. Pa^ Box 133.
FRANK GOL'ZE Chisholm Minn . Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo.. 121SEUer Ave.
Vsi dopisi naj se poil'jajo na glavnega tajnika, vse denarne poSUJatve pa na glavnega blagajnika Jednot«.
Druli.eno glasilo: "GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
not, sunst sama olle hini" (Mihi, ne streljaj, drugače smo vsi — "hin"J) Nato pa hajdi v stran, pa bežati, dokler ve kdo kam. in potem še v liste s čudno novico, da študirajo bralci zverine "potico", ki jo nemški lovci imenujejo tudi v svoji brezmejni duhovitosti "Losung". Navdušen Slovenec je predlagal, da naj pokličejo na pomoč par hrvaških kmetov in ti bodo zver brez pušk u-gonobili. Saj so svoj čas tudi po Štajerskem lovci zastonj gonili divjega merjasca. Vedno so mu bili na sledi, pa vendar vedno v taki izračunjeni oddaljenosti, da jim je merjasec ušel in ni bil nevaren. Ta špas je konečno postal že merjascu preneumen in je zbežal čez Sotlo na Hrvatsko. Tam ga je videl, ko je priplaval k bregu. neki hrvatski drvar, ga zgrabil za rep in držal tako dolgo, da je prišel tovariš in je merjascu odsekal glavo s sekiro. Le to je


SLOVENSKO ZAVETIŠČE. j
o m ^ št i m
m m
Podpredsednik: Paul
Tajnik: Frank Kerie,
■n»iii>ii»
GLAVNI ODBOB:
U Cortland St.. Now Ter«. • Schneller, Calumet. Mich
711 S. Millard Ave., Chicago, 111. By, Mi a&
DIUKTOKU:
Dlrefctorl) obstoji la JeOnaga sas opnlka od vseh Slovenskih »o4»oraU ronlwdl. od «Mk aiovenstelh listov In od vseh samostojnih drudtev.
Ba sna Hike. knjlUes la vas drugs	ss obrnite na tajnika: Frank K'
a. Lawndal* Ava*. Chicags. tlu Tafl	vas denarna poilljatv« poilljajt. ulov
Narud ki ne skrM aa svoje revs,	nima »rostora med dvUlsovanlaU
'•»vek u ns podpira narodnih savodov,	nI vreden sin svojega naroda
Spominjajte aa ofc vsak grlllkafe	Slovenskega Kavetliea
. Mit aa ta
KOROŠKO.	|
Mlad žepni tat. Na sejmu v Volšperku so zasačili 161etnega' posestnikovega sina Frana Pavli- j ča, ko je ukradel hlapcu Andreju1 Grasslerju iz žepa uro z verižico,
MF" Trgovec z zlatnino
M. POGORELO, ^ 2D E. Madison St. — Room 1112, Chicago, m.
Opomba: Pazite na oglaa v ao-
^s ^	rtfto rrfto r^
v
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci
Spisal Rev. «1. IVI. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i
vredno 20 kron. Ujeli so ga pri botnih številkah, mostu in ga odpeljali na sodišče.:	' '"""
po našem nemerodajnem mnenju Pri žePni Preiskavi so našli pri j ^ NAZNANILO, čudno, da je merjasec plaval z —Inj°ni se eno srebrno uro. Fant jej Članom društva sv. Jožefa št. repom naprej in ne z glavo, da je'Priznal> je ukradel to uro pred 12 J. S. K. J. za Pittsburgh. Pa.,
KRANJSKO.
Vila jet na Kranjskem?
junaški drvar mogel zgrabiti divjega merjasca za rep. namesto za nevarna ušesa. Res pa je le bilo!
PRIMORSKO.
Umrla je v Vodicah v Istri Marija Ribarit', soproga posestnika in trgovca Ivana Ribariča.
14 dnevi nekemu neznanemu pi jancu.
V konkurzu je mizarski mojster Josip Musnik, po domače Gori v Zgornji Beli na Zgornjem Koroškem.
Otrck ponesrečil. V Žitarivasi je padla v škaf vrele svinjske pi-če tri in pol leta stara deklica
N,.
Znano
da s«- na Kranjskem godi •»■in boljše nego Slovencem. Ne Mamo, da uživajo popolno enakopravnost ; še vx', povsod imajo prednost in skoro vsa višja mes-ta so zasedena po Nemcih. Tak«> daleč je že, »la kočevski Slovenci niti svoje slovenske šole nimajo! Zdaj so »e začeli zanjo jMitegovHti. (Iraški listi in "Freie Stiminen" so pa te «lni objavili vest, da se je večina slovenskih prosileev pri uradnem zasliševanju izrekla proti slovenski šoli t»-r /a nemški pouk in da se je cela vrwta podpisov izkazala za ponarejene. "Slovenski Narod" po-roea k temu: "Brzojavka v nemških listih jt» bila datirana iz Kočevju z dne l'l. okt., noči /.jutra] dne 14
da bi jo resnici na ljubo imeuo-,	. ___ _____ _______
vali — lovčev strah. V brezmej-1 Odlikovanje. Korminski župan Marija Taeol, vnukinja tamošnje-nem strahu so lovci videli na deželni poslanec Jurij baron Lo- j ga gostilničarja in župana Josipa Stubalni in drugod že vse mogoče' eatelli je imenovan za pravega j Plaša, ter se poškodovala tako, verine. kmetje pa so se iz lovcev	svetnika.	da je štiri dni potem vsled opek-
Samcmor. Stavbni mojster voj- lin umrla. Preteklo zimo je padel ne mornarice Hugo Lahartinger. j sam župan Plaša na ledu pred
svojo liišo in se močno poškodo-
in iz divje zverine že začeli norčevati. kljub temu, da jim zver
dela škodo. Česa tak-le lovec, ki doma iz Kufsteina, se je v svoji vrže čez ramo i isanico, si oprta j vili na Monte Paradiso v Istri u-nahrbtnik in vzame v roko palico, j strelil. Lahartinger je bil oženjen. v svojem brezmejnem strahu ne Vzrok samomora ni znan. vidi! Tako je n. pr. v Kapellenj Merilec se sam javil sodišču, videl tak junaški lovec na večer Tržaški trgovec regnicol Nicolosi, ob gozdu na štoru sedeti zver in! ki je nedavno ustrelil svojo in-j»režati. Strašno glavo je imela timno znanko Agato Ciaramido-zver. špičaste ušesi, dolga je ro. s katero je deset let živel, se bila kakih 7") cm. Lovec jo je do- je 18. okt. sam javil na tržaškem hro videl; imel je še toliko koraj- državnem pravdništvu. Njegovo že. da je sprožil nanjo, potem pa žrtev so ravno takrat nesli k po-jo je popihal nemški Mihel, koli-; grebu. Mož pokojne Agate Ciara-kor >o ga nesle krače. Pravil je,midoro presedeva dvajsetletno izšla j.- po- 'l>ot' ni- <la -i'' natanko videl risa, j ječo radi nekega umora. Imela je okt.. dočim ^i J'" ^icer za glavo zadel, pa j z njim štiri otroke, izmed katerih
le malo otresla in se na-
se je uradno zasliševanje" pri okr. zver se^je glavarstvu v Kočevju pričelo šele 14. okt. ob 8. zjutraj. Torej so vedeli kočevski nemški poročevalci za izid uradnega poslovanja 24 ur preje, priden se je pričelo. Tako sigurni so so bili, da bodo
njihove hujskat imele uspeh. ^^^B^H^^M^BBB	_______ _________ _ _
u.bro. .lil S., zastopniki sloven- l»ovečini doživeli doma za pečjo.' Q z verižico v vrednosti 100 K An, Hlariš. v zvedeli za nemške kt r ,,a zver ltak Ue upajo. Niti; in 7(X) K denarja. Tat iu dva nje-lumpari je pr. j kakor vsi Rtf®. J	t«f» m Id. kar SO vedeU'
v ar i ter je g. dr. Ravnihar ob pripovedovati. Uradnik Hofer, ki
okrajno glavarstvo dožene, kdo
je imel tako zasliševanje in kje| ri- kakor ^ «*no samo, ki je mačje s, je vršilo. Ni namreč izključe- j vlsU"- Ali je pa puma, ali leopard, no. da bi ne bili pri občinskem ali drugega, ni mogoče
val, pi-ed nekaj tedni so komaj udušili ogenj v njegovi sobi in sedaj ta žrtev!
Kcnkurz je napovedal hotelir Ignac Stegniiiller v Spitalu ob Dravi. Dolgovi znašajo 260.000 kron. Zgradil je velik hotel, ker je upal po otvoritvi turške železnice na velik tujski promet, ki pa je izostal.
Nesreča. V Žvabeku pri kovanju je udaril sicer pohlevni konj Mihevcvega sina Albina in mu i močno razmesaril desno lice.
Zlate poroko sta v Kotu pri Št. Jakobu v Rožu obhajala Janez Rauter star. p. d. stari Terlovčnik
in okolico se naznanja, da se morajo polnoštevilno udeležiti prihodnje seje dne 9. novembra t. 1. popoldan v K. S. Domu na Butler in 57. cesti v Pittsburghu. Na dnevnem redu je več važnih točk kakor tudi koristi posameznih članov.
Z bratskim pozdravom
Ivan Simončič, I. tajnik.
(Sx 1,4.6—11)
NA ZNANJE.
Rojakom v Ohio naznanjamo, da ilh obišče naš novi potnik
koneti zasliševanja predlagal, naj VO(ii brezuspešno lov na zver, je
sam dognal, da ne gre za več zve-
je ena hči že poročena. Tudi iz to skrila v neko kamenito jamo.j razmerja z Nicolosijem je imela Drugo jutro so šli ljudje gledat'štiri otroke, katerih eden še živi, in njegova žena Uršula. Cerkvena in so našli ob štoru — veliko belo' to je sedemletna hčerka, ki je bi-j slovesnost se je vršila v podruž-mačko z rdečimi očmi, ki jo je|la priča nasilne materine smrti. I nični cerkvi v Št. Petru, potem junaški lovec zadel s svinčenimi Lastnega očeta je okradel neki Pa so se sva^j° zbrali na domu zrn em. Tako pripovedujejo ti!y^tor j-jaucer v Trstu; vlomil je zlatoporočencev, kjer jim je dan junaki različne storije, ki so jih; v O£etovo stanovanje in odnesel Imet^ prijetno domačo zabavo hitro minil. Pri maši in na domu je pelo pevsko društvo "Rožica" pod vodstvom sina slavljencev F. Rauterja.
Izginil. Iz Sel a pri Žitarivasi se poroča: Pred več tedni je zapustil svoj dom kmet Benedikt Križe. Kljub skrbnemu iskanju do-zdaj ni najti nobenega sledu za njim.
do kakor ■ stro-" Volksblat-
gova pomočnika so že na varnem.
Pobegli laški slepar. Ravnatelj Artur Maverjeve tovarne za cement v Tržiču Orestide Esperti je vnovčil v imenu tovarne računov za 1000 K in je pobegnil nato v Italijo. Doma je v Pariji. Pred odhodom je povedal svoji ženi, da gre v Italijo iskat drugo službo. Odšel je že 7. okt. Ker se še ni vrnil, ie Mayer ovadil zadevo po-
mne\ a se, iia sia la u\a iu>ia sira-	.
tna volkova, ki trgata ovce. Saj! BuT&' Iz Trsta Poročajo: Pred
burja. Ponesrečilo se je več oseb, ki jih je vrgla burja po tleh ali pa v morje. Rešilne postaje so
uradu izvršili samovoljno in pro- ^liati- Vsekako ne bo lev, k tizakonito zasliševanje slovenskih ^ sv°j	že_ "dognal" "
starišev. Sploh je zastopnik g. dr. k«vnjak" graškega Ravnih, r pri tej priliki razkril ta"- Nekemu sta ušla dva psa ta-taka iiiisilstva občinskih organov konnenovane volčje pasme in do-i^jjj-in rudniškega oskrbništva, da je raDeva se» (la sta ta dva tUita straJ
sMlopoik k-.evske i	tajnik — -■ - ■--- - -— kratkim je divjala tukaj grozna
Po rubs k v zdihoval, tla je spraeh- to m elhto nH novega. Veliki psi, los*. Več bo govorilo državno ^ podivjajo, radi trgajo ovce, pa pravdništvo v Novem mestu. Pri ,u<ii luanj«e živi»e »e lotijo. Hu-
zaslišivan iu so vsi d o šli prosilci domušneži povprašujejo sedaj, če,	T
bo tisti, ki ustreli namesto zveri-ilmek v™no Polno P?,sld; ludl v roparskega psa, tudi dobil od pristanišču je napravila burja ve-
jliko škode. Pet parmkov m ino-
so se pristanišča
so /iifješili znane loi.ov^ine " Iz objavili celo no'vico, da je zver iz-|lia prostem morju. Mnogo je tr-t• iT i n* r /v^lno^ ila im iio Fr»*ie trgala neki šolarki iz rok zajea in»P^a tadi obrežna vožnja. Jadrni-S i,n.Jn , '-	enkrat He nrlv Pobegnila z njim. Gotovo se je!~ Jereza" je vihar na potu iz
trdoslovenski deželi -(> to novico takoj poslali v liste kakor so ^ objavili kot resno novico. Nekdo si je celo od telefon-
vztrajali pri svoji prošnji ter so se vsi podpisi izkazali za pristne. IU
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo	ministrstva obljubljeno premijo,!* -	stailišče in
ie bilo i»o/v iiio n i i uvede n-i i	k' znaža sedaJ ž(' ,,ad	kron-1 PnPllit^ pristanišče in
j. t.iio poz\ano. naj u\.<i. naj-	j	,-t: morali zasidrati izven prista
st 1-11/1,1 iir-^ivU-'ivn nmti oti ni k-i nekega kraja so nemški listi	. „
siro/jo preiNka\o pioti onim. ki	. ______- | na nrostem inoriu. Mnoeo i
ko pišejo O tu". Ce se v
s Slovenci tako postopa, vidimo v kočevskem slučaju, kjer ima peščica Nemcev svojo nemško gimnazijo, svojega poslanca.) »"^.J1 zavoljo zverine, sploh vsi' svoje nemške šole, Slovenci pa niti ljudske šole ne, potem je to res do pičiee podobno.
vilajetu! "Freie Stimmen", to ki. brihte» ^vec, ki se mu po pre-1 rt*s enkrat "štiina"!
;ke žice. ki je napeljala po pla
kakih 30 metrov; kmetje iz lovcev brijejo norce in jim pripovedujejo. kje da so videli zver. Ne-
Nezgcda. Ko je dne 14. okt. 19-letni delavec -Josip Tome v skladišču na južnem kolodvoru v Ljubljani vozil s samotež kotu z žitom napolnjene vreče, sta po nesreči skupaj trčila s tovarišem in ga je vozičkov© oie pri tem tako sunilo v prsa. da je dobil take notranje poškodbe, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Himen. Poročil se je v nedeljo 19. okt. v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba Ivan Kržan, trgovec na Vrhniki, z gospico Anico Čopovo s Koroške Bele pri Javomiku.
Štajersko.
Strah junaških lovcev in še nc
ma razbil. Moštvo jadrnice je rešil obrežni parnik "Tergeste", last parobrodne družbe v Kopru. Enako je poškodoval vihar še več privolil1 jadrnic, prekucnil nebroj čolnov in jih gnal na odprto morje. O-brežni promet in promet v pristanišču sta bila dalj časa popolnoma ustavljena.
Samomor ribiča. Dne 18. okt.
miji cedijo sline, pa nima dovolj. ,,	.....
koraj že, da bi šel s puško nadlPoP^e^tanasla dvaribica ka
zver, je zastrupil velik kos mesa
z arzenikom, ga obesil na drevo vozič-ttako v's°ko, kakor je človek velik. in od tam kako uro daleč vlekel ovčja čreva. da bi dobila zver sled. Drugo jutro mesa ni bilo več na drevesu. Ker je bilo v mesu arzenika za debel fižol, sodi sedaj prebrisani lovec, da zver v kakem brlogu — crkuje. Pri celi zadevi trpijo največ ubogi orož-
kih 200 metrov od obrežja pri Sv. Križu na Tržaškem na morju truplo ribiča Ivana Čoka, ki je bil izginil za časa zadnje hude burje. Kakor drugi listi, smo tudi mi poročali, da je (Jok ponesrečil, a ker je imelo truplo krog vratu vrv, na njej pa precejšen kamen, je pač gotov samomor. Vzroki pa so neznani.
Duhovnik tat in prodajalec
niki, ki so morali po planinah pri PWtadfc mmk. V trgovini Artur čredah straŽiti. Sedaj, ko so Čre-'ia Schatzmayerja na cesti Nuova de že spravili s planin, jim menda v Trstu ie ukradel neznan tat za
800 K različnih znamk. Drugi
na
ponoči ne bo treba prežati zver. Junaki so res ti Mihelni, ki dan P° iz™eni tatvini je našel kažejo velikansko kora žo, kadar policijski agent v neki kavarni sedijo za mizo pri topli peči in ob moža> Je prodajal od mize do
če so mize poštne znamke. Policijski a-
. . _ . ,	A	. . kozarcu dobrega Štajerca;__
kaj. Zver. ki se potepa po plani- y ^ ^ jfan za£nejo kolena gent je prodajalca aretiral in ga nah na Štajerskem, postaja cira- .	.	. odvedel na policijo. Tam je mož
dalje bolj zanimiva. Hudomušni! *lbltl' treseJ° kot bllka na vodl i priznal tatvino in izpovedal, da nemiki itaieraki lovci so jo kr-!1"* svojem strahu vidijo ze zver -e ]aaci dahovnik Natalij Muizza,
stili "kmečki strah", toda zdi sej ter si kličejo: "Michl, schiesst je bil dalj časa.tudi v Zadra.
____
Iščem LUKA KINDA. Doma je iz Zalega loga na Gorenjskem. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Davis, W. Va.. in sedaj nc vem, kje se nahpja. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi.— John Tavčar, Box 162, Cliff Mine, Pa.	(6-10—11)
Iščem svojega brata ANDREJA DOBROVOIjJC. Slišal sem, da se nahaja nekje v Little Falls. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat, zato prosim, da se mi oglasi. — John Dobro volje, care of Frank Jašovec, R. 1. Delhi, Iowa.	(6-8—11)
OPOMIN.
Tem potom opominjam onega rojaka, ki je stanoval pri meni v aprilu 1910 in se preselil v mesecu maju, ne da bi poravnal svoj dolg, da to stori v teku treh tednov. Nahaja se baje nekje v Indiana County. Ako se ne oglasi v določenem času, ga bodem obelodanil s polnim imenom.
John Grošelj, P. O. Box 277, Lowber, Pa.
(6-8—11)
Iščem svojega očeta JOSIPA BREZEC. Doma je iz vasi Ig pri Ljubljani. V Ameriki biva že nad 26 let in 16 let je že preteklo, ko sem zadnjič Čul od njega. Ne znam, če j<: živ ali mrtev. Ker ima pa v stari domovini posestvo, bi rad izvedel, kaj namerava s posestvom napraviti. Ako se ne oglasi v teku dveh mesecev, smo polnoletni dediči prisiljeni uvesti postopanje, da se ga proglasi mrtvim. Prosim cenjene rojake, če bi morda kedo kaj znal o njem. da mi poroča, za kar mu bodem hvaležen. — Joseph Brezec (sin), Box 159, Forest City, Pa.
Mr. FRANK KOVAČIČ,
-d je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Na-oda", kakor tudi druga naroči-a.
4
Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio, in okolici.
Vedno in povsodi so šli naši ro-iaki na roko našemu potniku in ^a lepo sprejeli, zato smo uver-jeni, da bode tudi novemu potni tu na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar aajtopleje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
% %
ji
V^J	«HSE»	«HfE>
% %
I
4
—t—«—fc

Važni nasvet.
V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim boleznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobolj, slab '.ek do jedi, neredni odčistek, zobobolj, nahod, bolezni ledvic, sr-benju kože itd. — je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za pomoč da ne troši zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam? — Edino le tja, kjer je že stotine bolujočih dobilo uspešna zdravi-'a za jednake in slične bolezni in to je:
THE PARTOS PHARMACY v New Yorku.
Vsaki, kateri naroči najmanje za $1.00 od zdolaj označenih -:dravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914. — Izre-žite dolnji Cupon za brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem uaznačite točiio za kakšno bolezen želite zdravila in kateremu pri-iožite potrebni denar ter naslovite na:
THE PARTOS PHARMACY,
.1
160—2nd Ave.	New York, N. Y.
Imenik in cenik najglavneiih zdravil:
Za čistenje krvi, želodca in redno stolico Proti glavobolu
^roti slabem spanju in za živčne bolezni Za bolezni želodca Zoper izpadanje las Za porastenje las, brlc in brade Za prišče (mazulje) po koži in za gladko kožo Za impotenco (oslabelo naravo) in onanijo Za kašelj, prsne in plučne bolezni Za reumatizem in kostobolje Za sifilis Za akutni triper Za kronični triper Za polueijo in gubitek Za beli tok žen Za zlato žilo (Ilermohoidc) Za bolezni oči j (vnetje) Za osivele lase Za bolezen ledie Proti kostobolu (Gicht) Za srbenje leože
Partola $1.00 Partocura $.100 Partone Elixir $1.00 Partowill $1.00 Partolin I. $1.00 Partolin II. $1.00 Partocream $1.00 Partobrace $1.00 Partocough $1.00 Rheumabalsam & Powder $2.00 Partobisquits $4.00 Triplets št. 1. $2.00 Triplets št. 2. $2.00 Triplets št. 3. $2.00 Triplets št. 4. $2.00 Partopile $1.00 Erlauer Water & Salve $2.00 Elsawater $1.00 Partoherb $1.00 Partopain $1.00 Partoevl Salve $1.00
Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slo-nski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto.
CUPON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR.
Prigibno pošiljam $......za......................
ter brezi-lačni koledar za leto 1914.
Ime in priimek: ............
No. cr * )x ............ City ...
Va——*—V *——*—
.. Staate ......
—9—9—*—
| Največja in najstarejša notarska' in odvetniška pisarna.
KONZUL MAX SHAMBERG
ustanovljena leta 1866. Lastniki:
Dr. L. Friedfeld, avstrijski (odvetnik in W. Haberfeld' 416 Sixth Ave., Pittsburg, Pa.
Obrnite se na nas v vsih notarskih, | i tožbenih, dedinskih in konzularnih poslih.
NAZNANILO.
Bdina zaloga
Družinskih in Blaznikoviti
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi:
UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York
*U pa:
6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
»ti .t-jt_> t O
1 Josip ScharaboB
4 blizu Union postaje « 415 West Michigan St., ji
(	Duluth, Minn.
f Pošiljam dciar ▼ staro do- k
J nofioo in prodajam paro-4 brodae ii žekaiske Katka.
(23-10-11-12) tf P »

» t »
■ - ■■
Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 40— -25 in 50 c galon; črnemu vinu pa .10—35 in 40 c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico denarja'in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete.
Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL
Kedor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na:
Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Cola ker on ga naroča po eele kare.
"GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI nOLARJE NAROCTTK SE NAN-Ti

^ ^ ^ ^	o^fc ^
! Skrivnosti Pariza, f
€
Slika iz nižin življenja.	^
i
i A
fsp ismi F.ngcne Sne. — Za "Glas Naroda'' pritrdil J. T.
^ e*PJ ^ ^ ^ ^
(Nadaljevanje.) IX.
Uzorno gospodarstvo.
—	To, kar Vam bom povedal, Vam bo ostalo za vedno v spominu — je nadaljeval oče Chatelain. — Pomislite, nekega dne je rek. 1 naš gospod: — Jaz sem zelo bogat; dobro: zato pa še ni po-trba. da I »i dvakrat na dan obedoval; kako bi biloT ee bi dal onim za jesti, ki nimajo ničesar? Da. tako l»o. Hitro na tlelo! — in go->pod j.- res šel brez obotavljanja na delo. — Kupil je pristavo, vodstvo je pa poveril pošteni, v«,ega spoštovanja vredni ženski. Po-»eitvo ji je izročil z bes dami: — Ta hiša ho kakor božja hiša, odprta vsem dobrim ljudem, zaprta pa vsem slabim. Bogatin, ki ne d*je miloščine, j'- ?lab bogatin. — Tako je rekel gospod in prav je : . i
Prn>im V.1S dovolite nekaj — ga je prekinil I čitdj. — Ali bi odstopili pohabljencu kakor sem naprimer jaz. košček polja, oziroma i al. kotiček, kjer hi se preživel do smrti? (e hi bilo to mo-•»ečc, dobri ljudje, bi bil Vašemu gospodu do konca hvaležen.
Ropar j" govoril i/, srca. Zavidati je bil začel te dobre, zadovoljne ljudi in k< sal He je svojih zločinov.
Oče Chatelain ga je začuden pogledal.
—	Toda 1 iu ni mož, zdi se mi, da niste ravno tako revni.
—	Oh, moj !"og! Oči s«'iii iz^ulul. hočete še več. — Nekateri •jodj so tako oz,:i srčni, tako trdi. kruti--
—	Tako krut in ozkosrčcii ni nikdo. da M se mu Vi ne zasmilili k sree. Zakaj ni storil oni gospodar, pri katerem ste bili v službi ničesar za Vas?
—	On j< /e umrl j< odvrnil I čit -lj po kratkem premisleku — moja uajbolša opora —
—	Kaj pa ee !>i šli v zavod za slepe?
—	Ker nisem s- dovolj star.
1'hogi mož, res. pomilovanja ste vredni.
Ali mislite, da l>i m- me usmilil Vaš gospod, katerega sicer ne poznam če bi ne dobil v Loures nobene pomoči ?
Zal, da ni to posestvo boinišniea oziroma ubožnica. — Ce pride ;.ak revež, mu damo prenočišče in brane.
—	Torej ne - nem imeti nobenega upanja?
T s.', n Naš trospod je zelo dobrotljiv in sposoben za vse.
—	Mislite? — j«' vzkliknil Cčitelj — mogoče se mi bo pa vendarle posrečilo, -laz seru z malim zadovoljen.
—	Rekel sem Vam, da je naš gospod vsega zmožen. Ce Vam dovoli tukaj osT.ili se Vam ne bo treba potikati po kotih, ampak ] ostopalo >•■ bo : Vami kot /. drugimi posli. Za Vašega sina se bo zavz.-l vaški župnik. Pred vsem morate seveda govoriti z našo d o b r o gospo p o m o č n i e o.
—	Kako?
Tako pravimo naši gospodinji. Ce ji boste ugajali, je stvar lahka. Ona j«' ravno tako radodarna kot gospod.
Dobro, gi.voril bom /njo je vzkliknil Učitelj zadovoljno, misli č, da s.- j<- vedno oprostil iz Sovine sužnosti.
lirotnee ni bil nič kaj zadovoljen.
Dobri o. - s,, je oglasil Hromeč — kaj bo pa rekla moja dobra t> ta. tnada >sa Sova, ki t • tako vroče ljubi. Ona te ne bo za-usiila in bo najin'/-' prišla s svojim bratrancem Barbilonom sem.
Dobri mož ima nekako čudno sorodstvo — je rekel Ivan Rene in sunil s komolcem svojo sosedo Klavdino.
Kaj s i iie ješ! — je zašepetala Klavdina — kaj se norču-

Sovi Vaša sorodnica? ►rodu iea je.
Z; »I s.- je bil ž i v resnici bat; da bi ga zaveznica ne razkrinkala, če bi jo zapustil.
Ali hoiVt lo osebo obiskati v I.ou.es? — je nadaljeval oče i 'batelain.
Da, toda noji m se. da ima inoj sin malo pr'dobro sodbo c
li jej.
Dobri oče, ne jaz se ne motim. — Teta Sova je dobra. — Ali ti t:i pomagalo ono zdravilo ki ti ga je dala za rano? — Delaj / ®č« tom tako ko* jaz je rekla — in sam Bog t** bo blagoslovil. — Oh, dobra teta te tako ljubi, tako zelo ljubi, da —
Z<* dobro, /e dobro. To m * nikakor ne bo oviralo če bom prosil gospodinjo pomoči. Gospod Chatelain, obljubili ste mi, da mi boste nekoliko več povedali o gospodarju tega posestva.
Da, obljid il si in Vam in bom tudi obljubo izpolnil. Ko je bilo k upi.: no povstvo, si je nabavil nekaj izvrstnih konj in goveje
—	Dovolit ali bi mi povedali, kako se imenujeta najemnica ■n gospodar'	" » I*"
Va-»a radovednost mi je popolnoma umljiva. Gotovo mislite. da sta b.»£\,. Aiiko plemenitega rodu? Ne, nikakor ne! Naša ijuba jjospa se inn-nuje madama Georges, naš gospodar pa gospod R udolf.
—	.Moja /t na'.. . Moj mučitelj! — je za mrmral Učitelj; imeni sta ga zadeli kakor strela iz jasnega neba.
X. Noč.
Rudolf!... Madama Georges!
Učitelj ni mogel vrjeti, da bi bila mogoče to zmota. V oni strašni noči se je Rudolf dovolj jasno izrazil, kakšno prijateljstvo in sočutje goji do m p da me Georges.
Pri tem sre'anju je spoznal, kako ga je napravila usoda za svojo igračo.
Bežati je hotel.
Spomin na Rudolfa ga je navdajal s čudno grozo. In ta človek s.- mogoče nahaja v tem hipu v hiši. Komaj je prišel ropar malo k hebi, je vstal, pouodil Ilromeu roko in vzkliknil:
—• Midva bova odšla. — Pelji me! Oditi morava!
Posli so se začudeno spogledali.
Oditi hoč >*n — sedaj? Kaj vendar mislite, dobri mož? — je r« kel oče Chatelain. — Kaj Varna ne pade v glavo? Ali se je Vam ;.motilo v glavi?
Hromeč je tai:oj sprevidel cel položaj, skrivnostno je pokimal t glavo in zastoka!. Potem je položil kazalec na čelo in pokazal navzočim. da niso možgani dozdevnega očeta popolnoma v redu.
Oče Chatelaia mu je pritrdil, češ, da razume in ga pomiluje.
Hromeč nikakor ni hotel zapustiti v tej temni noči gostoljubne hiže.
_ Moj Bog, ubogi oče — je rekel — ali te je zopet začelo? Pomiri se in ne sili nikamor. Kaj ne, dobri ljudje, da ne boste pustili oditi ubogega očeta?
—	Le miren bodi, otrok, mi mu ne odpremo vrat. — Po noči mora ostati pri nas.
—	Ne bost - me prisilili, da bi ostal tukaj. Preveč bi bil nadležen Vašemu gospodu — Rudolfu. — Saj ste mi rekli, da pristava ni bolnišnica. — Se enkrat, pustite me!
—	Nadelžni da bi bili našemu gospodu? — Le pomirite se. —• On žal ne stanuje tukaj in nas le redkokdaj obišče. — Pa tudi če bi bil tu, hi mu ne delali nadlege. — Hiša res ni bolnišnica, toda poved 1 sem Vam, tla damo vsakemu revežu za eno noč prenočišče.
(Dalje prihodnjič.)
katere se dobe v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrst* izdelujem ii popravljam po najnižjih cenah, a tlelo trpeiuo in zanesljivo. V popravo zane. eljivo vsakdo pošlje, ker ecm te nad let tuna] vtem posla in sedaj v svojerr lastnem d trnu. V popravek v zamer, kranjske kakor vse drage harmonike te-računani po delu kakoreno kdo zahtev* brez nadatjnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O
431 pamikov	1,30G. 819 t on.
Hamburg-American Line.
Največja parobrodna družba na svetu.
1 —
—.80 —.40
—.SO
MOLITVENIH!:
DUŠNA PASA, vezan« s zlato obrezo
Marija varhinja v usnje vezano RAJSKI GLASOVI Kajski Glasovi v usnje vezano Sv. UUA, elegantno vezano Sv. URA v alonovo kost vezano SKRBI ZA DUŠO. elegantno vezano 1.2o SKRBI ZA DUŠO v slonovo kost
vezano	1.20
VRTEC XKCKSKI, v platno veznno —40 EVAXGELJSKA ZAKLADNICA —.60
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski Ahnov nemško angleški tolmač AngieSCina brez učitelja Angl. elov. in slov. angl. slovar
Dobra kuharica Domači zdravnik, vezan Domači živinozdravnik Hitri računar Katekizem mali Mala pesmarica Navodilo za spisovanje raznih pisem
Nemščina brez učitelja Novi domovinski zahua Odvetniška tarifa Pesmarica, na-grobnic« Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstva Pouk zaročencem Prva računica
Ročni slovensko-nemški slovar
—.25 —.50
Najdenček Ma jutrovem A a preriji Naseljenlci Navihane!
Navodilo za spisovanje raznih pisem
1.20 Nedolžnost preganjana In poveličana 1.20 j Nesrečnica
Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinskl Odkritje Amerike O jfctiki Pariški zlatar Pasjeglavci Pavli ha
Petrosini. znani N. T. detektiv Pod turškim larmom
Poroka po pomoti Pot »pokorni k» —.40 Pota ljubezni 110 zvezkov —.40 potop
53.00. Potovanje v Lillput —.75 Poslednji Molil kanec — 50 Požigalec —.40 ' Pred nevihto —.15! PrlhajaC " —.SO Pregovori, prilike, reki
j Pri Vrbčevem Grogi
—.75 Princ Evgen £ a vojaki
—.50 Punčika
_.80 RepoStev
—40 Revolucija na Portugalskem
l._l Ribičev sin —.60, Rinaldo Rinaldlnl
X._' Robinzon
—.70 Roparsko življenje —.10 Rusko-japonska vojska 6 zvez. —.50 Sad greha _.25 Sita, mala IIindostanka
RED STAR LINE.
[Plovitba medlNew Yorkom in Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
ZEELAND
11,»04 torn
roruLMD 11.710 ton
F - - mwmrr
nooMLum
11,710 to« YADS1LAJTB
11,017 ton
Sadjereja v popovorih Schimpffov nemško-ttiovenski slovar 1.20 Skozi širno Indijo Schimpffov slovensko-nemSki slovar 1.20 Slovenski fialjivec
_ 2o Regularna, direktna, potniška in ek:--_'2u	pre^ra prog« med:
-"NEW YORKOM in HAMBURGOM,
-	3o BOSTONOM in HAMBURGOM,
PHILADELPH10 in HAMBURGOM Z:Sj BALT1M0REM m HAMBURGOM
—60 oskrbljena z največjim parni kom nasvetu —r401	"IMPERATOR',
;;	9i:> čevljev dolg, 50,000 ton.
_2o' 'n z velikimi poznanimi parniki: —.20 Kiiurin Aug. Victoria, America, President Lia-—.20 c*la. Presides! Grant. CleTeland, Cincinnati ?S-
—	»a	P,efor'«» Pens«ylracia, Graf Waldersee, —' Pr'o* Adalbert. Prinr Oskar, Bosnia, Salamanca, _'20' Arcadia in Barcelona.
_[20 Najboljši ugodnosti v medkrovju in
tretjem raw redo. NIZKE CENE. Iivrstna postrtžl a za potnike. Za vse podrobnosti obrnite ae na:
Hamburg-American Line,
41 Broadway, New York City
ali lokalne azente.
Slovar slov. nemfikl (Janežlč - Bar-
tel) nova izdaja Slovar nemško slovenski (Janežlč-
Bartel) nova izdaja Slovensko-anpleSka slovnica Slovenska slovnica Slovenska pesmarica, L in n. zvezek, vsaki po Spisovrik ljubavnih pisem Spretna kuharica Srednji katekizem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki katekizem Vošf-ilni listi Zbirka domačih zdravil Zgodbe sv. pisma
Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 2. 3. In 4. zvezek vsaki po
S prestola na morišče 2.60 Stanley v Afriki
Stezosledec S.60 Strašna osveta $1.00 1 Sveta Notburga $1.25; Srečolovec
i Sanjska knjiga velik* —.60 Sanje v podobah —.40 Šaljivi Jaka $1.25 Stoletna pratika
_.30 Strah na Pokolskem gradu,
_..40 Šopek lepih pravljic
_.50 Strelec
_.60 Strahovalci dveh kron
_40 Tegethof
_20 Turki pred Dunalem
_.50 Tisoč in jedna noč
_50 Tiun Ling
Timotej in Pllemon —.601 Tri povesti grofu Tolstoja Trije rodovi
100
Uporniki
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE i Y.obun , 4 _
j \ ojna leta 2000
KNJIGE.
Andrej Hofer, Avstrijska ekspedicija Avstrijski junaki, broi.
vezano Flaron L.audon Baron Trenk
Bele noči____
Belgrajski biser
Beneška vedeževalka
Beračeve skrivnosti sto zvezkov
Beračica
Bitka pri Vlsu
Boj s prirodo
Boj za pravico
tiojtek
>"!ožični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Fran Josip Ciganka ^Iganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov Cvetinu. borograjska Cvetko ■ 'as je zlato Človek in pol Črni bratje
Darinka mala Crnogorka
j Vojska na Turškem
_»nI v snfcl?" sama
_"|0, V delu rešitev
"n V gorskem zakotju
: Vrtom'-----------
Veliki
_jq »cum trgovne
_20 ■ v°Jna na Balkanu
_'20 v srca globini
_Žalost In veselje
_ 2e| ZadnI grof celjski
13 zvezkov
Za kruhom —I 20' Zarolt;i o polnoči
_tuje grehe
_15 I Zlate jagode
_40 j Življenjepis Simona Gregorčiča
—.10!
Z ognjem in mečem
_Zmaj iz Bosne
—.261
—.16 — 20
Zenlnova skrivnost _sa; Krasni roman "Prokleta":
I 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji uhjalec " 3. zv. Na pokopališču v FremlcourtU
4.	zv. Skrivnosti starega Mardochea
5.	In 6. iv. Ugrabljeni groflč 7. in 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano
—20 6.— —.40 —.26 —.25 1,— —.20 — 20
2. SO
SPILMANOVE POVESTI:
IT VAŽNO ZA VSAKEGA
SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuj« a koal New York bodisi v stari kraj ali t>a iz starega kraja naj obiič« PRVI SLOVENSKO-HRVATUa
M OT BL
AUGUST EACH, -46 Washisgtcc St., Now York, Corner Cedar Si Na razpolago ao veda« Hat« sobe in dobra domala krasa po lizkih eemak.
Pozor, rojaki!
9Ek -v	Dabii mam ta
V	1 WBfct,4	Washington«
f a<f|l £ fi^ga	«»svoje zdm-
« 1	vU« aerimlna
V	, t\ t	številko, k te-
hfr , JSF ^te ko
1	Po dol cena
iMa ac uu jb poarečllo is »Miti pravi Aloen tlnktu «r*o in Pomade orool Izonri-
____ajoineariB"
sa. t •	n eU' c i bilo. od kt t«,
r- -rcikltn in .fcrU. e ^ d- Id Uijocamc-
° o pocotncacn araat^e in ne luno Tefi Upam • b- cm »afvrIL, Rarr.o tako tecaklic v S. tedr Ib
**aat . trki DcpoitKicc« •motcic. KeomeUcem *
okaii n%;ifc »o fcrif ^ » a Boaolncma oa-
are* n* -no&Ea l^a-raTte*). cetne nrgp .Sn os> -
1 , ..pni negi a odstranijo. Dm ie to '»aifm b 4fi0t}. P!MU oc mik kntarac« toi^i -■ attain.
JAKOB VAHClC
LAPLAND 18,Mi »OB.	* '
Kratka in adobm« pot aa potnike t Avatrtje, km Omka,
r«uko, Hrvatako, in (JtlieijD, kajti med A a twerp »m ia imtno* .aaimi deželami ie dvojna direktna železniška rreza.
Poaebno ae le cfcrbi za udoaaoct potnikov medkrovja, Tret^ *sred obstoji od icalih kabia 2. 4, % ia 8 potnikov.
Zz nadaljne infnrroacije. een^ in voža«	obmiti m je
RED STAR UNE
N«. f Brwiviy
NEW TORI.
M Stmt« Street, BOSTON. MASS. 131? Wnfaiat Street. PHILADELPHIA. PA CIS Steond Ave.. SEATTLE. «ASH.
5. E car. 1» k Midiwn £u.. CHICAGO. UX. 130C "F' Street. N. W. WASH1NGT0WM. D. t.
219 St. Ckario Street. K£W ORLEANS. LA., II A Loc-jjI Street«. ST. LOUIS. MO.
>13 Mala Street. WINNIPEG. MAN. 31» Geerr Street^ SAN FRANCISCO. CAL.1
121 S*. 3rd Street.« MINNEAPOLIS. H INN.
31 Heipital Street. KONTREAL. CANADA.
ROJAKI, NAHOČAJTJE 8* NA "GLAS NARODA". NAJ.
TEČ JI IN NAJCENEJŠI D^TK-t_
C0MPAGNIE GENERALE TRANS ATL ANTIQUE.
dtužba.
LA
(Francoska parobrodna
Pir*ktaa črta
Ao KAVKE, PASHA, iVIC£, INOMOSTA in LJUSLJA9TR.
PoAtnl Elcmpre« parnlkl «oi« PROVENCE" 'L/ SAVOIE" *.?-A LORRAINE" "FRANCE"
2*1	a* trt flMt	am 6*.lir: rinki
P. O. Bu «
ClCketaod. O
Peteljiea žvljenje treh kranj. bratov —.20		1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.2»
Devica Orleanska	—.20	2.	zv. Maron krščanski deček	—.25
Don Kižot	—.20	3.	zv. Marijina otroka	—.20
Doma in na tujem	—.20	i.	zv. Traški judek	—.25
Dobrota in hvaležnont	—.60	5	zv. Ujetnik morskega roparja	—.25
Dve čudopolne povesti	—.20	6.	zv. Arumugan sin indijanskega	
_>ve povesti	—.20		kneza	—.25
Sno leto med Ir.dijunc-*	— 20		zv. Sultanovi suSnJt	—.20
Erazem Pred Jamski	—.20	8.	zv. Tri indijanska povesti	—.20
Evangeliji	—.50	9.	zv. Kraljičin nečak	—.30
Hvatahija, dobra hči	—.20	10.	zv. Zvesti sin	—.25
Fabioia	—.35	11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.80
FVa Diavolo	—25	12.	zv. Korejska brata	—.20
leorge Stephenson, oče Seleznlo	—.25	13. zv. Boj ln zmaga		—10
Godčevskl katekizem	—.20	14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.20
1 lozdovnlk. 2 zv«z&a	—.80	15.	zv. A ngelj sužnjev	—.25
Orof Montekristo	3—	16.	zv. Zlatokopl	—.20
Grof Radecki	—.20	17.	zv Prvič med Indijanci	—.20
Grofica beračica, sto aveckov	4—	18.	zv. Preganjanje Indijanskih misi-	
Grizelda	—10	11.	jonarjev	—.M
Hedviga, bandltova nevesta	—.20		zv. Mlada mornarja	—.20
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR r>RŽ. NAROČITE SE NANJ.
pm ritKl «o> "CHICAGO" 4LA?OU4AXE' <ltOCHiM<eEAU,' "WAGABA"
Olavoa agencija: STATE ST^^I, NEW YORK,
corner Peer! St., Chcaebrotigh Bnlidiss, Farsiki o^plaiei« od sedaj naprej vedno ob četrtkih ia pristaaliča itet 57 iNortii River ia ob sobotih po iz i.r»*»*»!iKa M $nrtb Riror, N.
•LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 #LA LORAINE 3. dee. 1913. •LA PROVENCE 19. nov. 1913. ~LA SAVOIE 10. doc. 1913. f FRANCE 26. novembra 1913. t FRANCE	17. dec. 1913.
post Jona plotrem*
T lAftl'
•ROCTLVMBEAU odpl. s pora. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. Št. 57. dne 22. nov. 1913. ob 3. popoldne rROCHAMBEAU odpl. s pom. št v. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s poni. št. 57. dne 27. dec. 1913. ob 3 popoldne.
e&rsiLi z avczt'f zdunscnovaal tmei« paiivs vijaki. Paniki s križem tisajo po itžri vijaka.
Avstro-Amerikanska
(preje bratje Cosulich)
NajpripravneJSa in najcenejša parobrodna Cita za Slovence jn Hrvate.
v
CP
ta
Hildegarda Hlapec Jernej Tllrlanda
Ilubad, pripovedke, I. In n. sresek po
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem
Izdajavee
Islandski HblC
Izlet v Carigrad
Irdajalca domovina
Ivan Resnicoljub
Izanami, mala Japonkm
Izidor, pobožni kmet
Jama nad Dobrušo
Jaromll
Jazbec pred sodnijo Jetnikovl otroci Jurčevlčevi zbrani aplal 4. zv. Tihotapec 6. zv. V vojni krajini 6. zv. MoC in pravica 9. zv. Med dvema stoloma 11. zv. Veronika Deseniška Kaj se Je Marku sanjalo Kako se je pijanec izpreobrnil Kapitan Marijat Kraljevič In berafi. Kraljica Draga Kako postanemo stari KrlStof Kolumbo Krvna osveta Knea črni Jurij Krvava noC v Ljubljani Lailjivi Kljukec Leban, sto beril
Ljubezen In maičevanje, 102 avea.
Maksimlljan
Marjetica
Marija h£l polk ova
Materina žrtev
Mati, Bocijalen romat
Miklova Zala
Mir božji
Mlrfe" Poštenjakov!«
M!r<L samotar Mlinarjev Janez Moč ljubezni Močni baron Ravbar * Mrtvi goatač Musolino
Na različnih potih Na valovih južnega morja Narodne pri povesti, L, n., tU. In 4
zvezek, vsaki po Na divjem aapadu Na bollSču Na Indijskih otokih
-.201 —.60 —.20
ZBIRKA
TALIJA.
GLEDALIŠKIH
IGER.
Rrat sokol	—.20
Cigani	—.40
Dobro došli	—20
Doktor Hribar	—.20
Dve taSčl	—.20
Idealna taSča	—.20
Medved snubač	—.20
Ne kliči vrajra	—:30
Nemški ne znajo	—.20
Pot do src«	—.20
Pri puščavniku	—.20
Prvi ples	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.20
Revček AndreJCek	—.40
Rokovnjači, narodna igra	—.40
Starinarica	—.20
Trije tičkl	—.30
—.SS 1.— —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.60 —.50
$1.00 91 00 51.00 91.00 fl.OO —.20 —.60 1.—
—.15; NewyorSke,-s cvetlicami, humoristlč-—.20 ne, božične, novoletne In veliko-—.30 nočne po komad	—.01
—.20 ducat po	—.M
—.15 Narodna nošnja ln mesta Ljublja-—.201 ne, ducat po	—.BS
—.40 Z slikami mesta New Torka po —.05 —.20 Razne svete podobe po	—.01
RAZGLEDNICE:
—.20
ducat
K.—] Album mesta New York
—.20 —.50 —.20 —.50
1.— —.40 —.70 —.20 —15 —.40 —.60 —.20 —.20 —.tO —.20 —.11
s slikami, mali veliki Ave Marija
krasnimi
—.35 —.70 —.10
ZEMLJEVIDI:
Avstro - Ogrske, mali	—.10
Avstro-Orgske, vezan	—-50
Kranjske dežele, mali	—.10
Združenih držav, malt	—.10
veliki	—.25
Evrope, vezan	—.KO
Gorenjske z novo bohlnjzko ln trtl-
fiko železnico	—.2S
Celega sveta	—.25
Balkanskih držav	—.15
_.20 Zemljevidi: New York, Colorado, IUlnola,
—.60] Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, ...» Wyomiag in West Virginia vsak 25 c
i
Novi parnik na dva I vijak a "Martha. Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rek d-
Cena rožnib]j(istko?] z Ntw Yorka za IU. rared so do:
____________—.2? I komad.
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poitni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pil ritk cenah fo vračunasa.
Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav
ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEF L
TRSTA ...................................................$36.00
LJUBLJANE ..................................... $37.18
R£KE .....................v..................... $36.—
ZAGREBA ....................................... $37.08
KARLOVCA ...................................... $37.25
Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več.
II. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, drugi $50.00 do $65.00.
Phelps Bros & Co* Gen. Agents, 2|(Washington Street, NEW YORK.