V soboto 15. februarja v Spetru na pobudo “Nediže”, Občine in ZSKD Posvečeno kulturi Otvoritev retrospektive Spacalovih grafik v Beneški galeriji - Koncert Tržaškega okteta in nagrajevanje tretjega natečaja “Naš domači jezik” Praznik slovenske kulture letos v Spetru je bil Se posebej bogat. Potekal je v znamenju visokega umetniškega ustvarjanja in izražanja tržaških Slovencev, saj nam je ponudil zanimivo retrospektivo grafik Lojzeta Spacala, kasneje pa imeniten koncert Tržaškega okteta. Najprej je bila po že ustaljeni tradiciji v Beneški galeriji otvoritev razstave grafik Lojzeta Spacala, ki je bila prirejena v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ob 90-letnici umetnika. Uvodne besede je na otvoritvi povedala predsednica Društva likovnih umetnikov Donatella Ruttar, za njo je v imenu ob-činbe Speter pozdravila podžupanja in odbornica za kulturo Bruna Dorbolò, umetnostni kritik Joško Vetrih je pa spregovoril o sami razstavi. V drugem delu programa, v občinski dvorani, je nastopil Tržaški oktet, ki je dobesedno očaral pozorno publiko. Predstavil se je s pestrim programom, od skladb Ja-cobusa Gallusa do spleta ljudskih pesmi iz vsega sveta, in je navdušil številno pozorno publiko. V sobotni program so prireditelji - Studijski center Nediža in Občina Speter - vključili tudi nagrajevanje natečaja “Naš domači je- Poklon Spacalu v Beneški galeriji zik”, za katerega je dala pobudo špetrska Občina in na ta način povezali kulturni praznik s sodobnim ustvarjanjem v slovenskem narečju v Benečiji. Stiri dobitniki - Renzo in Lidia Gariup, Valentino Floreancig, Luisa Battistig in Remo Chiabudini - so še enkrat prebrali svoje tekste. Po mnenju žirije je bil nate- Renzo an Lidia sta zmagala v sekciji skupin in sta nam spet predstavila njih “Družinsko polemiko" Ora Drnovšek fa rotta verso il centro. Il nuovo governo sloveno che dovrà preparare l’ingresso del paese in Europa è cosa fatta e sarà un governo moderato, di centro. Il presidente del consiglio incaricato Janez Drnovšek (LDS) infatti domenica ha raggiunto l’accordo con il leader del partito popolare (SLS) Marjan Podobnik, accordo a cui ha aderito anche il partito dei pensionati (Desus). La coalizione a tre in Parlamento dispone di 49 voti su 90, ma probabilmente potrà contare su un consenso anche maggiore, tenuto conto del fatto che supera la divisione in due blocchi contrapposti, creatasi in parlamento all’indomani delle e-lezioni, con i partiti della “Primavera” da una parte e tutti gli altri dall’altra. čaj dober po kvaliteti, da pobuda v tem smislu raste iz leta v leto, in zato je pričakovati, da bo Občina še nadaljevala s to pobudo. Se posebno zadovoljstvo je žirija izrazila za sodelovanje otrok, ki so pokazali svojo navezanost na domači jezik, kar je treba še naprej spodbujati. beri na strani 3 in 5 V petek bo predstavitev Trinkovega koledarja ’97 V petek, 21. februarja, ob 19. uri, bo v knjižnici “-Ivan Trinko” v Čedadu, ulica IX agosto 8, predstavitev Trinkovega koledarja 1997. O knjigi bosta spregovorila urednika Marino Vertovec in Živa Gruden, prisotni bodo tudi nekateri avtorji. Ob tej priložnosti bosta tudi predstavila Jadranski koledar in Koledar Mohorjeve družbe. Venerdì 21 febbraio, alle ore 19, nella biblioteca “I-van Trinko” di Cividale, in via IX agosto 8, si terrà la presentazione del Trinkov koledar 1997. Il libro sarà presentato dai redattori Marino Vertovec e Živa Gruden, alla presenza di diversi autori. Nell’occasione saranno presentati anche gli almanacchi Jadranski koledar e Koledar Mohorjeve družbe. Marjan Podobnik Gli osservatori politici sottolineano un’altra caratteristica importante del nuovo governo, sempre rispetto all’ingresso della Slovenia in Europa. Al suo interno si trovano due opzioni opposte riguardo la politica economica e sociale, entrambe presenti nella società slovena e che devono trovare un equilibrio. Da una parte i liberal-democratici, il partito dello sviluppo economico, degli imprenditori, dall’altra i popolari, più attenti e sensibili agli interessi del mondo a-gricolo. Ma come sarà strutturato il nuovo governo Drnovšek? Il maggior numero di ministri, nove, va ai popolari, i liberaldemocratici ne avranno otto (tra questi il ministro degli esteri Zoran Thaler e quello della cultura Jožef Školč), il partito dei pensionati avrà il ministro per le attività sociali. Ne? Pohiti! Si že obnovil naročnino Novega Matajurja? ČEDAD / CIVIDALE « Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art 2, legge 549/95. Filiale di Trieste St. 7 (848) • Čedad, četrtek, 20. februarja 1997 novi tednik Slovencev videmske pokrajine CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754872 Pitta ro olivelli VENDITA: / FOTOCOPIATORI / FOTOCOPIATORI A COLORI / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA Četrtek, 20. februarja 1997 2 Un settimanale dedica spazio all’associazione cividalese ‘Bed & breakfast’ conquista i giornali Il settimanale femminile D, supplemento del quotidiano “Repubblica” del martedì, ha dedicato la scorsa settimana spazio all’attività del “bed & breakfast” che sta sempre più prendendo piede in Italia. E tra i cinque indirizzi utili a cui ci si può rivolgere per aderire all’iniziativa c’era anche quello del “Bed & breakfast in Italy”, l’associazione presieduta da Silvia Raccaro che ha sede a Sanguarzo. Risultato: molte telefonate, nei giorni scorsi, alla signora Raccaro, per avere ulteriori informazioni sull’attività. L’articolo, intitolato “L’albergo in casa”, offre u-na panoramica sui vantaggi del “bed & breakfast”, che permette di “entrare nel mondo del lavoro senza muoversi da casa propria, decidere quanto tempo impegnare, e quindi quanto guadagnare, solo in base alle proprie esigenze”. Questo mettendo a disposizione del turista uno spazio della prò- Usbergo ÌWC3S3 Perché non mettersi nel turismo con una formula disimpegnata come quella del bed and breakfast? Ecco ì requisiti indispensabili e gli indirizzi utili m Barbara unti Ef : « | ntrare nel mondo del lavoro , serva muoversi da casa propria ' Decidere quanto tempo I impegnare, e quindi quanto guacagnare, solo ut base alle proprie esigeri«!. Conoscere tante persone diverse con cui esercitare Sa propria conoscenza, magari un po' impolverata le norme erte regolamentano te attività turistiche (di cui tanno parte i 8ed and Breakfast) sono drvet se da negane a regione. Il Veneto per esempio sta discutendo una preposta di legge ad hoc che mira a definire il settore, snellire le procedure burocratiche, stanziare fondi per la formazione e l'acquisto pria casa, requisito al quale va aggiunta un po’ di passione per la cucina. Nel pezzo si ricorda che le norme che regolano l’attività sono diverse a seconda delle regioni. Il Veneto, ad esempio, “sta discutendo una proposta di legge ad hoc che mira a definire il settore, snellire le procedure burocratiche, stanziare fondi per la formazione, l’acquisto e la ristrutturazione degli immobili”. Una serie di provvedimenti che “Bed & breakfast in Italy” si augura vengano presi entro breve anche nel Friuli-Venezia Giulia. A proposito dell’associazione cividalese, il servizio ricorda ancora due particolarità: ha un occhio di riguardo per l’erboristeria (corsi in questo settore sono stati programmati, per i turisti, una volta che l’attività verrà avviata definitivamente) ed ha diritto a essere segnalato sul catalogo delle residenze, (m.o.) Državo pojmujemo različno. Če je bila za Adama Smitha in sedaj zimzelene klasike liberalizma država samo oblast, ki je morala jamčiti svoboden razvoj gospodarstva v režimu popolne konkurence, je bila za Lenina in leve revolucionarje država predvsem sredstvo za tlačenje razrednega spopada. Socialni demokrat Willy Brandt pa jo je primerjal z ovco, ki je ne smemo zaklati, ker nam daje volno in mleko. Nas skratka hrani in greje. Ta pojem, danes bi rekli “socialno prijazne države" se je uveljavil v Evropi predvsem po zaslugi velikih bojev delovnih ljudi. Sedaj to socialno državo mnogi postavljajo pod vprašaj. Tisti, ki se jim je lepo godilo, ker niso plačevali davkov, niti socialnih prispevkov svojim delavcem, sedaj pa s prstom kažejo na rdeče Številke v proračun lNPS-a. In se najde nepošten pisun, ki zamolči, da je v Italiji stroSek za “socialno državo" za 3% manjši od evropskega povprečja. Ali ti ne povejo, da v Italiji obračun pokojninskega skrbstva beleži “plus", rdeče Številke pa ustvarjajo dopolnilna blagajna in invalidnine. To pa niso pokojnine. pač pa družbena pomoč prizadetim in državna pomoč industrijcem v težavah. Zakaj morajo to plačevati samo delavci in uradniki s svojimi “marketami" ? Zakaj ne vsa družba, z davki? Ali je prav, da se danes vsi zaganjajo proti upokojencem, čeS da žive predol- go? In ne vidijo, da so slab-Se razmere na delovnem mestu krive, če je v Italiji rekordno Število nesreč na delu s posledicami (invalidnine). Pa bomo v neolibe-ristični orgiji prišli tako daleč, da se bomo veselili, če sta v Brescii zgorela dva delavca: “Dva upokojenca, dva invalida manj!” Kdo pravzaprav sili vso Evropo, naj klesti svojo “socialno državo” ? NemSki debeluhi, ki so se z zvijačo polastili vzhodne Nemčije, ljudem obljubili dobro menjavo- marke (1:2), deželo pa pahnili v črno revSčino, saj je tam 40% nezaposlenih. Tista Nemčija, ki se kriterijev iz Maastrichta drži kakor pijanec plota, da bi z izrinjanjem sredozemskega brega dejansko preprečila monetarno združitev celine pod “evrom”. Zakaj pa? Morda zato, ker je nemška marka splošno veljavna plačilna valuta vse Srednje Evrope, Balkana, Poljske, Ukrajine, Belorusije in kdo ve, tudi Čečenije. A Drenchia eTorreano si vota in aprile Sono Drenchia e Torrea-no i comuni della Benecia interessati all’appuntamento elettorale del prossimo 27 aprile, data decisa a sorpresa dal Ministero degli interni mentre stavano crescendo le possibilità del rinvio del voto al prossimo autunno. A questi comuni si aggiunge quello di Moimacco, dove il consiglio comunale è stato sciolto nei mesi scorsi dopo la morte del sindaco Renzo Basaldella. Al voto si andrà anche a Tarcento. A Torreano c’è attesa per sapere le intenzioni dell’attuale sindaco Luigi Borgno-lo, uscito vincente quattro anni fa, con una lista civica di rinnovamento, dalla corsa a tre per la carica. Bor-gnolo, nella tornata elettorale che aveva visto il crollo della Democrazia cristiana e la vittoria della Lega Nord, Mario Zufferli aveva superato un’altra lista civica ed una formata dalla De. A Drenchia invece era stato riconfermato Mario Zufferli, che non aveva avuto difficoltà a superare l’avversario Claudio Gallana, candidato in una “Lista per Drenchia” che era stata presentata all’ultimo momento, salvando il comune dal commissariamento. Zufferli, ora nel Ppi, era risultato assieme al sindaco di Mal-borghetto l’unico primo cittadino della regione eletto nelle liste della Democrazia cristiana. V Sloveniji bodo izglasovali sredinsko vlado V nedeljo zvečer je padla dokončna odločitev: Slovenija bo dobila novo vlado, v kateri bodo predstavniki liberalne demokracije, ljudske stranke in demokratične stranke upokojencev (Desus). Trojna koalicija razpolaga z 49 na 90 skupnih glasov, kar bi ji moralo zagotavljati določeno garancijo pri vladanju in iskanju podpore v parlamentu. Sicer premier Drnovšek je prepričan, da bo vlada razpolagala v parlamentu še z večjim konsenzom in sicer z 52. glasovi, ki bodo prišli od treh koalicijskih strank ter od dveh manjšinskih poslancev in od bivšega demokristijana Cirila Pucka. Povsem drugačno pa bo vprašanje večine, ko bodo za vstopanje v Evropsko U-nijo in zvezo Nato potrebovali dvetretinjsko večino, ki jo ta koalicija nima. Kocka je padla v nedeljo zvečer, potem ko so na vsedržavnem svetu ljudske stranke z veliko večino glasov sklenili, da zapustijo “staro zavežništvo” med tremi spomladanskimi strankami in da se sami podajo na pot vladanja. Jasno je, da je takšna odločitev Podobnikove stranke sprožila precej negodovanja v ostalih dveh strankah, v Janševi socialdemokratski in v Peterletovi demokristijanski, ki sta računali, da nepodpisani povolilni dogovor med tremi spomladanskimi strankami ne bo skopnel ob prvih žarkih vladnega sonca. Nekateri ugotavljajo, da bo odločitev ljudske stranke, da vstopi v vlado, pomenila začetek konca de-sno-sredinske spomladanske zaveze in da se bodo v bližnji prihodnosti tudi strankarska razmerja sil spremenila. V korist oziroma v škodo koga, nam ni dano vedeti. V Sloveniji bodo torej imeli dokaj središčno vlado, saj se bodo določene silnice proti levi in desni med seboj izničile. To je tisto, kar si je želela tudi Evropa in sicer dokaj zmerno vladno koalicijo, v kateri ni ekstremnih skupin, kar bi pomenilo tudi nevarnost znotrajkoali-cijske konfliktualnosti. Pri takšnem razpletu se postavlja vprašanje, kdo je zmagal v tej dolgotrajnem dogovarjanju in iskanju primerne vladne koalicije. Številni politični analitiki so si edini v ugotovitvi, da je največ pridobil Janez Drnovšek, ki je ohranil mesto predsednika vlade in svoji stranki zagotovil dobro polovico ministrskih mest. To pomeni tudi, da se vladna politka ne bo bistveno spremenila od zadnje, saj bodo najpomembnejše ministrske resorje pokrivali liberaldemokrat-ski ministri, velik del katerih je že sedel v prejšnji vladni ekipi. Odločitev Podobnika, da vstopi v vlado, nekateri ocenjujejo pozitivno, drugi pa drugače. Dejstvo je, da je ljudska stranka doslej * vedno delovala v opoziciji (izjema je prva Demosova vlada), medtem ko so de-mokristijani in socialdemokrati že sodelovali v prejšnjih Drnovškovih vladah. Vprašanje, ki se postavlja, je, kakšni bodo odslej odnosi med Podobnikom na eni in Janšo in Peterletom na drugi strani. Doslej skoraj nedeljivi trojčki (SLS, SDS, SKD) se bodo znašli v različnih položajih. Prvi (Podobnik) v vladni, ostala dva v opoziciji in z nalogo, da so ostri in kritični do vladnih sredin. Kaj pa se bo dogajalo v levo-sredinskem taboru, to 'r je v tisti koaliciji, ki jo je Drnovšek imel ra rezervo, da bi z njo sestavil vladno ekipo, če bi spodletel poi-skus s Podobnikom? Kaj bo rekla četrta največja stranka, Združena lista socialnih demokratov, ki si je verjetno mislila, da bo tudi zanjo mesto v novi koaliciji? Zna se zgoditi, da bodo Kocjančičevi privrženci odslej v opoziciji boljše zagovarjali vrsto odprtih socialnih vprašanj in s tem “odvzeli” argumente Janševim socialdemokratom, ki so tudi na ta račun zbrali lepo število glasov na zadnjih parlamentarnih volitvah. (r.p.) Soldati sloveni, italiani e ungheresi insieme A Celje si è svolto il Festival sloveno del teatro satirico. Il primo premio è stato assegnato al lavoro del triestino Boris Kobal “Afrika ali Na svoji zemlji" Accordo militare Dopo 50 anni di tensione e guerra fredda gli eserciti i-taliano, sloveno e ungherese hanno deciso di collaborare e di formare una brigata multinazionale che sarà utilizzata in operazioni di protezione civile e umanitarie. La firma di quest’accordo è stata formalizzata a Roma dai tre sottosegretari agli E-steri nell’ambito della collaborazione trilaterale tra la Slovenia, l’Italia e l’Ungheria. La formazione multinazionale militare svolgerà e-sercitazioni periodiche congiunte. Chi dopo Juri? Domenica 11 maggio i cittadini di Capodistria ritorneranno alle urne per eleggere il nuovo sindaco che succederà ad Aurelio Juri, e-letto deputato per la Lista u-nita socialdemocratica. Essendo le due cariche incompatibili, Juri domani cesserà di essere il sindaco di Capodistria. Fino alle ele- zioni il comune sarà guidato dall’attuale vicesindaco Irene Fister, anche lei rappresentante della Lista unita socialdemocratica. Grande favorita alla carica di sindaco, secondo indiscrezioni, sarebbe l’ex deputato liberaldemocratico Jadranka Sturm-Kocjan. Parliti a congresso A Krško si è svolto il congresso del partito democratico che alle ultime elezioni non è riuscito a superare la soglia del 3,5% ed entrare in parlamento. Nonostante la debacle elettorale a capo del partito sono stati riconfermati Tone Peršak e Danica Simčič. A Novo mesto, invece, si sono riuniti i socialdemocratici di Janša per festeggiare gli otto anni della nascita del partito. Durante i lavori hanno eletto anche il nuovo segretario generale, Tone Krkovič. Critiche dei social-democratici per l’entrata del partito popolare nel governo Drnovšek. Pisrao iz Ri Stojan SpetiC Kultura A sinistra e sotto due momenti del concerto tenuto dai ragazzi della scuola di musica di Tolmino Lezione di musica Strumentario Oijfalla Scuola bilingue di S. Pietro al Natisone con i ragazzi della Scuola di musica di Tolmino - Un modo di educare con la musica Il perfetto silenzio di tutta la scolaresca, contenuta ormai a stento nella pur grande aula blu, dimostrava il grande interesse per ciò che stava per succedere e dagli occhi fissi dei piccoli e dei grandi su quegli “strumentini”, che sembravano ancora più piccoli nelle mani dei ragazzi quattordicenni della scuola di musica di Tolmino, traspariva incredulità: giocheranno come bambinetti o faranno davvero musica? Poi le prime note, la meraviglia per quei suoni cristallini, vitrei, trasparenti come la luce, per quelle braccia che si muovono a produrre suoni in un sincronismo perfetto alternandosi come per gioco, lo stupore di vedere che quei ragazzi, già un po’ cresciuti riscono a divertirsi serenamente e fare musica allo stesso tempo! Quando è vera musica, la musica è gioco! E la cosa più bella per noi insegnanti che stavamo lì ad osservare, era di accorgersi che a questo gioco partecipava chi suonava e anche chi ascoltava. Sono stati eseguiti tre brani di Carl Orff: Igriva, Kanon, Dve skladbi; due di Pavle Kalan, animatore e direttore del gruppo: Uspavanka, Saljivka e un brano /T,' ■ 11 MiiL. ' 'V '• ti di Marko Štucin: V daljavi. La signora Kalan, anch’essa insegnante di musica, mi ha sussurrato con orgoglio che Marko Štucin, attualmente studente di composizione, ha composto il brano a 14 anni, quando studiava presso la scuola di musica di Tolmino e che, tra l’altro, è figlio dell’insegnante Jožek Štucin che conduce il corso pomeridiano di lingua slovena per i ragazzi della scuola media. Il tempo è volato: era l’ora di tornare a casa eppure gli allievi stavano lì imbambolati ad aspettare ancora suoni inusitati per le loro o-recchie: forse sarebbe stato opportuno non relegare questo simpaticissimo incontro con la musica proprio al termine delle lezioni, per lasciare spazio alla curiosità che gli strumentini suscitavano nelle orecchie dei bambini e ai loro conseguenti interventi. Nella versione italiana e slovena presso la cooperativa Lipa E’ uscita la scheda storica “La spada del Patriarca” E uscito da qualche giorno il settimo volumetto della serie delle “Schede Storiche”, serie fortunata per la diffusione che è riuscita a realizzare. Il contenuto del libretto è una breve storia politica e religiosa di Aqui-leia dalle sue origini, all’estensione della sua influenza religiosa, fino alla costituzione e lo sviluppo dello stato patriarcale. Nel libro le vicende sono trattate in modo semplice ed efficace perché non vi sono disdegnate le crudeli vicende e le lotte fra le fazioni antagoniste. In particolare vi si racconta la storia del Patriarca Bertrando di San Gi-nesio, il suo fastoso insediamento con il dono della spada e il suo atroce assassinio sulla Richinvelda da parte dei congiurati, fra cui i Civi-dalesi. Il libro chiarisce i caratteri del primo periodo feudale, il ruolo del ducato longobardo di Cividale e quello dei Franchi. Non manca un cenno alla costituzione della Gastaldia di Antro come u-no dei primi atti del sistema feudale in Friuli. Il libro è illustrato con ligure in bianco e nero quasi in ogni pagina, realizzate dalla pittrice veneziana Alessandra D’Este, insegnante presso l’Istituto d’Arte di Udine. Per una maggiore diffusione il Centro Studi Nediza ha stampato due distinte edizioni del libro, una in italiano e una in sloveno. Festa della cultura slovena a S. Pietro Mostra di Spacal e concerto del Tržaški oktet Il Tržaški oktet si esibisce nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone La giornata dedicata alla cultura slovena si è svolta sabato scorso a S. Pietro al Natisone all’insegna di due importanti appuntamenti culturali, l’apertura della mostra di grafiche di Lojze Spacai nella Beneška galerija, un omaggio all’artista triestino in occasione del suo novantesimo compleanno e, successivamente, il concerto del Tržaški oktet, tenutosi di fronte ad un pubblico folto ed attento. Il programma di canti presentato dal gruppo triestino che spaziava da composizioni di JacoLus Gallus a canti popolari e d’autore europei, è stato molto gradito ed apprezzato dal pubblico. L’ottetto che ha alle spalle oltre 25 anni di intensa attività, concerti in diverse parti del mondo ed all’attivo molti premi e riconoscimenti è stata per buona Visoko priznanje Rebuli Papež Janez Pavel II. je imenoval tržaškega pisatelja Alojza Rebulo za člana Akademije likovnih in književnih mojstrov, tako so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Akademija zaslužnih pri Panteonu ima med svojimi člani vrhunske umetnike od Berninija do Manzuja in von Ka-rajana. Po novih statutih, ki jih je pred nedavnim potrdil Janez Pavel II., akademija šteje 50 rednih in nedoločeno število častnih članov, izbranih med znamenitimi osebnostmi različnih narodov, ki so si s svojimi umentiški-mi dosežki in moralnim poštenjem pridobili svetovni ugled. Prof. Rebula, prvi Slovenec v najstarejši tovrstni usatnovi na svetu, je postal redni član v vrsti pesnikov in pisateljev. parte del pubblico davvero una graditissima sorpresa, sottolineata dai ripetuti applausi. Ma sabato scorso si è svolta nella sala consiliare di S. Pietro anche la premiazione o meglio la designazione dei vincitori del concorso dialettale “Naš domači jezik”, indetto per il terzo anno consecutivo dall’Amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone. I vincitori delle quattro sezioni, Renzo e Lidia, Valentino Floreancig, Luisa Battistig e Remo Chiabudi-ni, hanno così riproposto le proprie composizioni. La giuria ha espresso l’apprezzamento per il “no- tevole livello qualitativo dei testi presentati. Il continuo e netto miglioramento registrato nella qualità dei testi e nella loro presentazione deve stimolare l’amministrazione comunale nel proseguire sulla via intrapresa”, ha sostenuto la giuria che ha aggiunto: “Particolarmente significativa la partecipazione dei giovani che sembrano con la riscoperta dei valori legati all’uso della lingua materna, trovare nuove motivazioni nel rafforzamento di un’identità etnica fortemente minacciata dalle tendenze omogeneizzanti in atto nel ‘villaggio globale telematico’”. Ethnos e comunità L’Università degli studi di Udine ed il Centro internazionale sul plurilinguismo organizzano per oggi, giovedì 20 febbraio, alle ore 15.30, nell’aula 7 di Palazzo Antonini a Udine un seminario dedicato a temi, questioni, modelli e risultati emersi dal convegno intemazionale tenutosi presso l’Ateneo friulano nel dicembre scorso sul tema “Ethnos e comunità linguistica: un confronto metodologico interdisciplinare”, con particolare riferimento alla loro rilevanza per la ricerca in area friulana. In apertura interverranno il prof. Gian Paolo Gri, il prof. Renato Oniga ed il prof. Raimondo Strassoldo. Seguiranno altri interventi e la discussione. Per l’interesse del tema trattato e per la qualità scientifica dei contributi (10 relazioni principali e 26 comunicazioni presentate da studiosi italiani e stranieri), il convegno aveva riscosso grande interesse nell’ambiente accademico e tutti i numerosi partecipanti avevano espresso alla conclusione un aprezza-mento per l’iniziativa ed i suoi risultati. Sloveno a Udine Ti interessa la realtà slovena della nostra regione? O stai semplicemente ricercando radici slovene sottaciute o negate, che avverti in modo ancora confuso? Perchè non avvicinarsi allora alla storia, alla cultura e alla lingua slovena? Ti aspettiamo all'Istituto tecnico industriale “A. Malignani” di Udine dove, da oltre dieci anni, si tengono corsi di sloveno frequentati con successo da qualche centinaio di persone fino ad ora. Incontriamoci quindi lunedì 24 febbraio alle ore 17 al “Malignani” di Udine, dove vi verranno proposti due corsi: uno per i principianti assoluti ed un altro per chi già conosce qualche parola slovena. Per ulteriori informazioni chiama i numeri 25006 di Udine, oppure il 727490 di S. Pietro, cioè il Centro scolastico bilingue che, insieme con il Malignani di U-dine, organizza da molti anni questi corsi. Knjiga o Trenti vasi Soča Med bralce je te dni prišla zanimiva knjiga oziroma monografija o Trenti in vasi Soča. Izdala jo je založba Kmečkega glasu iz Ljubljane ob podpori številnih sponzorjev. Avtorja nove knjige sta priznani gorniški fotograf Jaka Čop in Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parka, ki ima v Trenti svoj informacijski center. Čopove izjemne fotografije in Bizjakovo besedilo predstavljajo bogat dokument in priročnik v-sem, ki želijo spoznati lepote iz Zgornjesoškega območja, kjer so še ohranili z-načilnosti in prvine iz nekdanjega časa, kar daje tem krajem še poseben čar in jih dela privlačne. Posočje: novi grbi za občine Občinske uprave iz Bovca, Tolmina in Kobarida si prizadevajo, da bi obnovile svoje občinske grbe. Medtem ko bo tolminska občina obdržala nekoliko spremenjen grb nekdanje občinske skupnosti, sta ostali dve upravi šli v smer prenove. V Kobaridu imajo največ preferenc za slavčka, kar bi simbolno spominjalo tudi na pesnika Simona Gregorčiča. Ker so okoli te izbire mnenja še deljena, bodo pripravili javno razpravo, na kateri bodo sprejeli dokončno odločitev. V Bovcu pa mislijo, da bi na grb postavili kozoroga, ki je bil na natečaju predlagan za simbol bivše bovške krajevne skupnosti. 4 _ Anna Micelli alla guida deirassociazione resiana Una presidente per la Pro-loco Pogreb “babaca” v rezijanski Bili Ob muziki domačih citiravcev na vaškem trgu V Kanalski dolini bodo Prešernov dan počastili v petek 28. februarja v Naborjetu Praznik slovenske kulture Tudi letos so Rezijani spremili pusta na zadnji poti. Pogreb je potekal na pepelnično sredo v Bili, kjer so se za to priložnost zbrali številni domačini, tudi iž drugih vasi. “Babac” je ves izmučen in izmozgan od večdnevnega rogoviljenja ležal na parah v dvorani domačega društva Sangiorgina, kjer so mu namesto žalostink, tako kot se za pusta spodobi, igrale citire in bunkule. V bele halje oblečeni in s kapucami pokriti pogrebci so mu odplesali kar nekaj rezijanskih ritmov, preden so nesrečneža spravili v trugo, si ga naložili na ramena in se v dolgem sprevodu odpravili skozi vas na trg, kjer je Babaca pričakalo veliko domačinov, veselih in žalostnih. Veselih, ker brez veselja pusta sploh ne more biti in žalostnih, ker bo treba na novi pust čakati celo leto. Na vaškem trgu si je okoli truge pokojnika kar vrsta ljudi prizadevala, da bi ga znova obudili k življenju, toda vse je bilo zaman. Niso pomagale molitve župnika, pa tudi ne prisotnost kardi- Predstavili bodo knjigo Venosija in Šumijeve “Govoriti slovensko v Kanalski dolini" pubblicazione della terza e-dizione dell’opuscolo turistko “Benvenuti in Val Resia”, distribuito sia in vallata che nei maggiori uffici turistici; l’organizzazione dei concorsi del balcone fiorito più bello e dell’albero di Natale; la partecipazione all’organizzazione di diverse iniziative quali le manifestazioni a ricordo del ventennale del terremoto, la pulizia di sentieri, il patrocinio a due serate gastronomiche, organizzate dal ristorante Val Resia e, a fine anno, la tombola della Befana che ha permesso anche un’entrata extra all’associazione. Per l’anno in corso ci sono in programma ulteriori attività ed iniziative, condizionate tuttavia dalle disponibilità finanziarie. Ci sono poi state le elezioni per il rinnovo delle cariche sociali. Il consiglio direttivo risulta così composto da Anna Micelli di S. Giorgio, Luigia Negro di Oseacco, Catia Quaglia di Stolvizza, Luca Zanaga, A-nita Paletti, Sergio Chine-se, Bruno Tosoni di Prato e Sandro Quaglia di Stolvizza. Il sindaco Luigi Paletti è membro di diritto. Il direttivo ha poi nominato come presidente Anna Micelli die a sua volta ha nominato suo vice Luca Zanaga e segretaria Luigia Negro. Come revisori dei conti son stati eletti Antonio Buttolo di Stolvizza e Danilo Lettig di Prato. Il primo appuntamento della prò loco è stato fissato per sabato scorso 15 febbraio, quando si sono riuniti nella sala consiliare tutte le associazioni ed i comitati festeggiamenti di Resia al fine di stilare il calendario delle manifestazioni per l’anno in corso.(In) naia, ki se je z občutenimi besedami poslovil od Babaca. Posebni zdravnik krajevne zdravstvene enote se je še posebej potrudil, da bi v omaganem pustu našel še kaj življenja, toda po nekaj poskusih mu ni ostalo drugega, kot izdati potrdilo o smrti “zaradi prekomernega popivanja in ponočevanja”. V svitu prižganih bakel so nato zaprli Babacevo krsto in jo skupaj s pustovo od žalosti umrlo vdovo zažgali. Pogrebci so ob zvokih citir in bunkul skušali pregnati žalost in vtis je, da jim je to kar upselo. Ob koncu pogreba se je vsem nekam mudilo. In kako bi se ne bi, saj je bila na sporedu dolgo pričakovana nogometna tekma med Italijo in Anglijo. Tako je tudi tokrat zmagala televizija, Babac pa bo s svojimi norčijami spet prišel na svoj račun čez eno leto. (d.u.) Kulturni delavci iz Kanalske doline se bodo tudi letos poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku. To bodo storili v petek, 28. februarja ob 19. uri v prostorih Beneške palače v Naborjetu. Prešernov dan je v tem kraju postal že tradicija in priložnost za srečanje med krajani in prijatelji iz italijanskega in koroškega zamejstva ter iz matične domovine. Večer v Naborjetu bo priložnost, da se bodo spomnili na Salvatoreja Venosija, katerega knjigo “Govoriti slovensko v Kanalski dolini”, ki jo je napisal v sodelovanju z Ireno Sumijevo, bodo predstavili prav na petkovem kulturnem večeru. Domača recitatorja, ki sta sodelovala na lanski Prešernovi proslavi v Beneški palači sredi Naborjeta Kulturni spored na Prešernovi proslavi v Kanalski dolini bodo obogatili z nastopom glasbene skupine s Koroške ter z nastopi domačih recitatorjev, ki obiskujejo pouk slovenščine. Nekaj priložnostnih misli bo na kulturnem prazniku povedal v imenu prirediteljev Anton Sivec. Kot smo povedali, Prešernova proslava v Naborjetu se vključuje v sklop pobud, ki jih v zadnjih letih z uspehom uresničujejo v Kanalski dolini. Septembra so stekli tečaji glasbene vzgoje in slovenskega jezika v Ukvah in Zabnicah. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se je na letošnje tečaje slovenščine vpisalo rekordno število otrok: 32, kar priča o umestnosti in pravilnosti izbrane pobude. Tudi za glasbeno vzgojo vlada veliko zanimanje, saj je letos otrok, ki obiskujejo tečaje klavirja, flavte, kitare in harmonike, skoraj 25. L’assemblea ordinaria dei soci, convocata dall’associazione turistica Pro loco Val Resia si è tenuta venerdì 24 gennaio nella sala consiliare del municipio di Resia. L’associazione, riattivata dall’amministrazione comunale, ha ripreso la sua attività nel 1993 dopo un periodo di inattività negli anni del terremoto. Durante l’assembla si sono duscusse e approvate le attività ed i bilanci 1996 e 1997, seguiti dal rinnovo delle cariche sociali. Nella sua relazione il presidente Flavio della Pie- tra ha ricordato l’attività svolta dall’associazione nell’anno appena trascorso, attività per altro limitata dalle poche disponibilità finanziarie. Tra queste la Cerkno: laufarji tudi na znamkah Pojavili so se tudi v muzeju v Bruslju Cerkljanska laufari-ja, ena od najbolj znanih pustnih stvarnosti in ustvarjalnosti na Slovenskem, bo odslej zanimiva tudi za filateliste iz celega sveta. Vodstvo slovenskih pošt je namreč na treh znamkah, ki so jih izdali januarja meseca, nati-snilo tri glavne cerkljanske laufarske larfe (to je maske izrezljane iz lipovega lesa). V teh dneh so tudi “laufarske” znamke bile na razstavi v muzeju pustnih mask v Bruslju, kar je še povečalo pomembnost tega pustnega običaja na Cerkljanskem, ki vsako leto v te kraje privablja veliko število obiskovalcev in ljubiteljev starih pustnih običajev, Laufarija je namreč najbolj priljubljena ljudska igra. Člani lau-farskega društva, ki jih vodi Jure Cuk, skrbno pazijo, da se držijo starih pravil, ki so se ohranila skozi stoletja in so najpristnejši pričevalec neskomercializirane pustne etnološke zanimivosti. Naš domači jezik Polemika pred večerjo v družini Kako je bluo ankrat an kako je donašnji dan SO UDOBIL v sekcij» skupin: 1- Lidia an Renzo; 2 - Mattia an Francesco; 3 - Beneške korenine; 4- Guido an Franco; od otruok: 1 - Valentino Florean-cig, 2 - Davide Tomasetig, 3 - Ljuba Crainich, 4 - Eva Golles; mladi: 1- Luisa Battistig, 2 - Andreina Trusgnach, 3 - Vladimiro Predan, 4 • Adriano Qualizza; od 40. lieta naprej: 1 - Chiabudini Remo, 2 - Aldo Clodig, 3 - Lucia Trusgnach, 4 - Giulio Venturini. Lieta ’45: an tiedan s Kozakmi tu naši vas L - Ki skuham za viče-rjo? R - Sa imaš tisto kakuoš, ki san pamesu včera. L - Ja, ma če ni Valle Spluga jo na bo tiela hči. R - Ji dan ist preklet Valle Spluga gor čez šobe. Al vieš, de kar san biu ist mlad, če so ubuogi ljudje jedili kakuoš je muoru bit bolan al človek, al pa kakuoš. L - Nu, na prav tistih reči, donas življenje se je spremenilo an niso razvajeni sa-muo te mladi. Si razvajen an ti. Al dielaš ti kot ankrat? Al jo zažagaš ti no palčico brez motorja? Sa na posi-ečeš vič no pest trave, če ni-emaš bencine an še takuo se ti na da. Sada, ki na dielaš vič du fabrik bi mu redit no kravo, prase, kajšno kakuoš, ki bi jo lahko snjedli an če na bo buna. Pa ti na znaš ko druge učit! R - O vsi hudiči, kajšne jih praviš. Ma kje živiš ti? A si padla donas gor z lune dol na sviet. Sa jo na smiem redit krave! Al vieš al na vieš, de tek ni kimet jo na smie redit. An še deb jo smeu, kam bi kla-dla mlieko. Al io maš kvoto tu mlekamic? Kravo, ja. Boš čakala devet miescu za predat no telè za 200 taužint an če cješ kupit no tisto majha-no bambolco - čaj, kuo se kliče - Barby. Barby ja, tista košta pa 250 taužent. Ni tri-eba doluožt, ku petdeset tau-Zent tah adnemu telet. Prase, si jala! O ja prase Marzu vietar je pihu do po Čedade tiste parve dni dičemberja lanskega lieta, kar jest san hodila gor po korzu pruot ferramenti Piccoli. Butige so glih odperja-li an tisto jutro san imjela iti na dielo šele za pudan. Ta par Piccoli san kupila cveke za obiest nieke kvadre. Prašala san, kje je Perin za ga pozdravit. Poklicali so ga, an on, ku mi je zagledu me je naglo jau: “Glih sada je bla tle toja mat, tel moment je šla von. Ce pohitiš jo lohni še ušafas...” Hitro san plačala an šla von gledat po korzu, če je tan bla moja mama. Mraz je biu an malo judi je hodilo okuole ob tisti ur. Zmisnila san se, de marskajšan zameni mojo mamo z mojo njanjo. One so dvie sestre, ki so ratale v lietah zlo podobne: “Kaduo yie, če je zaries moja mama donas tle po Cedade?” san pomislila. Sla san skuoze Zenski plac do Moschionove butige. V roki san darzala zavite tri velike posterje, ki san jih želiela dat v šuažo. Na posterjih je bla podoba “Belega angela”, ki stoji v nieki cierkvi blizu Beograda. Blizu seje Božič an mislila san jih šenkat. Tist liepi angel je bi mi bluo useč an menè, pa pravajga kupit an diet tu an star svinjak tle v vas - boš videla al boš miela tle tu an tiedan cajta unito sanitario. Prase smardi an ljudje ne-cjejo vic čut smraje. An kas’ jala še? A ja, ka-kuoša. Kakuoša, ja. Ce bi jih mogli redit na taužinte bi nam dal stuojke milijonu kontributa, če pa jih cješ redit samuo deset za miet doma kako icè, za bit na mest z lečan te bo koštu kako-šnjak najmanj 20 milijonu. Antà na vien kamu bi jih re-diu, sa če nieso Valle Spluga jih necijeta. L - Ma genjo, san te sita poslušat! 2e bo kuo. R - Bo, bo, ma obedan na vie kuo. Molimo, molimo za de na pridejo nazaj tajšni cajti, ki smo muorli puhe lovit za mesuo pokušat - an kuo so bli dobri. Ošcja, šele se zmislin ankrat, ki san ga cvaru an mi ga je tiela sestrà uzet an koščič; san piuvnu gor na anj za de mi ga na uzame. Ce pridejo nazaj tajšni cajti bo slaviš kot ankrat an takuo ki gre sviet napri an tajšne leče, ki runajo, je malo upanja, če ostane donas človek brez diela na bo mu vič preživiet, zak na bo smeu vič redit ne krave, ne praset, ne kakuoš. Na bo smeu vic lovit ne puhu, ne raku, ne pužu, zak je vse zavarovano - protetto - an brez placjat na smieš vič pobrat še ne gobe. L - Ma muč ankrat, sa biu zaries ta par mene tisto jutro. Ta par sebe san imiela tudi tri stare fotografije, ki so me puno všeč, če jih vi-din obiesene namest kvadru. Ta na adni je moja nona Felicita, kar je bla mlada; druga kaže adnega godca, ki sedi na klop pred staro hišo, pred njim pa so pu-obi koskrit, ki plešejo s Čečam. Dva od telih puobu sta moja strica, adan je brat od moje mame, te drug pa brat od mojga rancega oči. Oba sta šla v Rusijo an se niesta vič varnila. Na trečji, narlie-uši fotografji je moja mama, ki ima 15 liet; sedi na travi, je lepuo obliečena an počesana. Tapar nji sedijo druge tri čeče an vse daržijo v rokah an liep pušjac rož, na glavi pa imajo an flok, ki jin darži kupe duge ricotaste lase. Včasih gledan tisto fotografijo an pomislin, kuo se niesmo nič podobne jest an moja mama. Kar Moschioni me je zagledu par njemu mi je jau: “Priet mat, potlè pa hči! Glih sada je šla von toja mat!” San ga vprašala: “Kuo more bit, de poznaš mojo mat, ki si Cedajc?” Me je odguoril: “Sa si glih ku ona!” pridgaš že 30 liet, de bo nazaj lakot an mizerija. Ce san bila tebè poslušala smo se bli že ubil. Tek ima dobro vojo an pamet se niema ki bat, pa pameti ti jo na morem dat. Potolaži se ankrat an popij kajšan glaž vina manj za de ti na krepjejo še tiste cellule, ki so ti ostale tu možgienju. R - A moreš viedet, de pamet mi na moreš dat. Paš kuo, če jo niemaš! An za moje cellule bod breskarbi, zak kar mi jih pu krepje, jih bon meu useglih vic ku ti, takuo ki ražonaš. Al vidiš al na vidiš, de sviet gre narobe! L - Magar bi šu zmieran takuo narobe. Donas si sit an živiš modernasto, zatuo muč an bod veseu, sa runajo usieh sort leče za pomagat gorskin ljuden an kar bo tle tode še turizem boš videu, kuo bo lepuo. R - Ošcja an tale je fina, ma za Božjo vojo povejmi ti kajšni bojo tisti turist, ki bojo hodil po naših vaseh, kjer za kupit an paket cigaretu al an giomal kor narest 50 kilometru poti. Al vieš, de du Somalji ga ušafaš buj blizu! L - Magar bi bli deleč 500 kilometru cigaret an giornali, sa muorjo bit pru gjornali, ki so te vederbal. Vič ki bereš, buj ratavaš na-uman! Nu, sada povejmi, ki skuhan takuo, kar boš jedu, lohni boš muču. Renzo Gariup Lidia Zabrieszach Jest pa nazaj: “An kaj j’ paršla tle dielat?” On pa prave: “Vidiš” v rokah je daržu podobo Marije iz Medjugorja: “tolo Marijo mi je parnesla”. Na tuole mu odguorin: “Na zamier, če sada jo grem gledat! Tle ti pustin tele posterje, ku potlè prin nazaj!” Ce po placu, gor an dol po korzu san hodila ku zno-rijena. Sama sabo san guori-la podglasan an san že priet viedla, kere bojo mamine besiede an kua ona ostane kar me bo zagledala. Pred velikimi čedajskimi vetrina-mi san stala an se gledala ku tu špiegu. Vidla mikano Je bluo miesca ženarja lieta ’45, vojska je šla h kraju. Dol od Čedada do Podbunie-sca mostje, ki vežejo čez Nedižo, so vsi ležal na dnè. So jih bli podarli partigiani. Po dolin je bluo vsè tiho, sa motorine an motosege jih nieso bli še stvaril; petelin, otroc an kajšan zvon so podarli tolo tihost. Usè tu an žlah se je začu-lo košpanje od konju. Tod Briščah adna duga karavana Kozaku s konji so se pejal pruot Podbuniescu. Muost podbuniesk, ki veže čez Nedižo, je biu naret s hlodian an so ga bli padarli samuo an kos, pa vaščani so ga bli parstrojil an takuo so rival pasat an Kozaki an so jo ovi-hnil čeu Sčigla. Tan so zape-jal njih voze pred senike an nabasal kar so mogli, so spraznil nomalo kakošnjake an so se vamil tode, ki so bli paršli dol mes Priešnjo. Sčigunj so bli zlo zaskar-bjeni. So sklenil, de ku so ušafal pot, lahko se povame-jo. Smo začel parkrivat reči an zakrivat kakošnjake s si-erščan an s fažinam, ubil vse peteline, so bli nadužni an so čičico an se zapoznala tu nji: jest, v mojih spomi-nah... Tu adni ročici san tiščala konac mamine kikje takuo, ki mi je ona kuazala, saj, se je bala de se zgubim.. Niesmo ble vajene hodit kupe če po mieste. Ona, mlada an kuražna žena, velika an močna kmetica, jest pa lahna ku perje ampa za njo ku teškuo brieme, ki ga nie mogla prenest. Z mano je miela same težave. Vozila me je h miedihu an prosila za me tisto medižino ki bi me ozdravela. Kajšan me je pozdravu, oglednila san se an mu odguorila. Pogledala san na uro an pomislila se varnit h Moschionu. Potle san nesla strojit pas od moje ure h Stringherju. Za mano pa pride not moja kužina Piera, ki nos pušto če po Cedade (ona bi bla hči od tiste nja-nje, ki je podobna moji mami). Smo se pozdravile an začele guorit. Ona je mislila, da jest an moja mama smo ble kupe do malo cajta priet, zatuo me je jala: “San vidla an tojo mamo tle vo-ne.”... Poviedala san ji: “Si že ta trečja, ki me prave, de je an moja mama donas tle po Cedade... Na viem zaki se piel an ta pred Kozak. Sluo je naprej an dobar tiedan an kozaki so se povar-nil. Tolo volto so odpel njih konje an parvezal okuole mrieže od adnega varta, ki je biu skor okouan na sred vasi. Ceu našo hišo so se nabasal na štieri, so vargli na mizo dvie kakuoše an začel skupst, so jih odarli an vargli cele kuhat tu lonac. So muorli bit zlò lačni. So jih vzel uon z loncà še pu saruove, vargli na mizo an targai ku žvine an zalial s tisto župo. Lačni smo bli tudi mi. Mama je ložla uret vodo za pulento an ložla cvriet špeh tu ponuco. Kadar so začul duh od prasečine teli Kozaki so se skadil uon s hiše ku to hude pred vieruhan. Pa so se nabasal gu kambro, tuk smo spal mi otroc. Takuo, de mi smo se muorli stisint al iti du hlieu. Drugi dan zguoda z bra-tran te guaršin smo komadu-val Zvino u hlieve an se par-kaže an Kozak, ki ga j bluo puna vrata. Za trombo od sena smo imiel parpetega ka-štrona. Tenčas skor Vsaka družina je daržala uco al ka- na moremo srečat...” Lovila san jo če po Cedade, čula san de ona nie bla daleč od mene, ampa takuo blizu da glaboko v mene san nosila an poslušala nje glas. Kar smo šle kupe tu butigo, san čula le tisto vprašanje: “Al ste Slovinj?” “Al znate guorit po slovin-sko?” Drugač je biu nje glas kar je guorila tist izik, ki jest ga niesan še poznala, čudno se mi je zdielo vse, zastopila san samuo njene težave. V težavah pa san dozoriela, puno nardila za zbrat elemente te prave moje podobe an identitete. Ju-bezan za našo kulturo an za naš materni izik je donas moja notranja bogatija. Stopila san tu makino za iti na dielo. Niesan vič mislila na mojo mamo, ma na naše judi, tiste ki so pruot našemu iziku. Pravijo de kor gledat naprej an ne nazaj. Jest vierjen pa, de kar san sada, donas, je rezultat cielega mojga življenja. Tisti dan v Cedade, jest an moja mama, se niesma srečale, ampa, donas v mamini hiš stoijo kupe dvije posvečene podobe (Marija an Beli angel), ki so ble v Moschionovi butigi. Luisa Battistig Strana za tisto malo une za kalcine plest. Kozak je vete-gnu an nuož, ki je imeu za pasan, odriezu štrik an ulie-ku kaštrona pred hlieu. Zuna so ga čakal še ni štieri an vargli žvino na tlà na harbat an tiščal za noge. Poklicu je bratra an uprašu, s katerin krajan ustaja sonce. Je bluo težkuo jih zastopit pa no malo po sloviensko an puno z rokam, brat je pokazu pruot Stari gori. An so obamil žvino z glavo pruot tode, ki ustaja sonce. Z nogo je par-daržu glavo, z nuožan preri-ezu gargak, kri je šla uon ku urielac, de mu je bla napunla še boto. Zvina je še cabala an na naglin preriezu dol čez trebuh an uon venesu usè tu an kos, jetra, plucja an sarce, katero je po pot še močnuo tuklo an na naglin nesu kuhat cieu lonac. Buj pozno smo zaviedel, de tele je biu an njih “ritual” an de njih viera jin je prepo-veduvala jest prasečino an pit vino. Nabasal so se okuole mize an uon z loncà venesli tele blok, za pasan so imiel usak suoj nuož an začel rie-zat, žvina je bila stara an malo kuhana an teli kozaki so bili parlietni, jin je manj-ku vič ku kajšan zob, so ru-nal koščice ku šuposte an dol požgerjal. Von z gajofe od jope so venesli usak suo-jo sù. So imiel niešne čudne jope usè pune gajof: tu adni so daržal su, tu drugi tabak, tu adni karte od giomala zrie-zene tu koščiče, tu adni so imiel sude an zlatinjo, ki so porupal tode, ki so šli. So finii jest, so venesli uon z gajofe tabak, ki je biu še tu periati an ga tacal na miz an zavijal tu tiste karte od gior-nala. So bli takuo fardamano zakadil hišo, de bruozar mama se je zmisinla na špeh an ponuco, de so se uganil. Tuole je šluo naprej an dobar tiedan. Mi smo muorli usak dan hodit natezavat kope za fuotrat naše krave an njih konjè. Padlo je bluo no kuarto snega, senuo je zmanjkuvalo, kakošnjake so imiel vas cajt jih uon ušafat an jih spraznit an so vse pobral. Moreta samuo popensat v kakin stanu so bli nahal vse. Sestra je šla u kambro za luošt kiek na mest pa se je zlò ustrašla, kadar je vidla, de kušin se je skor gibu, tar-kaj uši, ki je bluo zdol. Smo muorli čakat de so paršli Marikani, de so nan pamesli D.D.T., de smo se rešil od tiste štrafinge. Remo Chiabudini Lovila san mojo mamo če po Čedade četrtek, 20. februarja 1997 6 Dežela v korist goratih predelov Za tri leta predvidenih v proračunu 167 milijard Verjetno se vsi spominjamo, da je na letošnjem Dnevu emigranta predsednik deželnega odbora Cruder izrecno omenil dosedanje pomanjkljivosti države in dežele v odnosu do goratih področij, hkrati pa je tudi napovedal, da namerava deželna uprava z letošnjim proračunom nameniti temu vprašanju večjo pozornost. Sedaj je proračun v razpravi, zato velja pobliže pogledati, kaj je mogoče pričakovati novega v tem poglavju, seveda če bo proračun prihodnji teden odobren. Intervencijo dežele je možno sintetično opisati v štirih točkah. Predvsem se podčrtuje potrebo po reorganizaciji sedanjih gorskih skupnosti, ki naj bi v okviru splošne revizije ureditve krajevnih avtonomij dobile večje in jasnejše pristojnosti. Drugi pomemben cilj je izvajanje zakona 97/94 (novi zakon za gorata področja), ki je predvideno v duhu vse večjega ovrednotenja krajevnih dejavnikov. Z razliko od preteklosti je sedaj predvideno dogovarjanje in skupno načrtovanje med vsemi pristojnimi ustanovami na evropski, vsedržavni in krajevni ravni. Z zakonom se namreč ustanavlja državni sklad za gorata področja, v katerega naj bi se stekala sredstva iz ustreznih evropskih, državnih in deželnih skladov. Tu je naša & dežela nedvomno storila pomemben korak naprej, s tem, da je že lani izdelala nov program deželnega razvoja, ki vključuje pobude Dežele v korist gospodarstva goratih predelov. Sedanji predlog proračuna pa predvideva za tri leta 40 miljard lir, ki jih bo deželni sklad za razvoj goratih področij uporabil sporazumno in v dogovoru s krajevnimi družbenimi dejavniki. Tretja točka poglavja je tudi zelo pomembna, ker govori o razvoju proizvodnih dejavnosti na hribovitih območjih, kjer je treba zmanjšati očitno zaostalost za deželnim povprečjem. Za to je treba aktivirati tudi posebne ugodnosti, ki jih nudijo evropski programi, pozornost pa je namenjena tudi ponovnemu ovrednotenju gorskih turističnih centrov. Proračunski dokument kot četrti cilj omenja zaščito teritorija in okolja z okrepitvijo preventivnih posegov v hidrogeološko ravnovesje, ki je, kot pričajo pogoste posledice poplav, v precejšnji nevarnosti. Tudi tu se podčrtuje potrebo po izkoriščanju evropskih programov kot so Obiettivo 5b, Leader II in Interreg II, ki bi omogočil učinkovitejši pristop k zaščiti okolja s promocijo alternativnih turističnih pobud in izkoriščanjem alternativnih virov energije. Vsekakor gre pri tem načrtu za pomemben korak naprej, tudi ob upoštevanju dejstva, da je deželna uprava doslej zelo slabo izkoriščala možnosti evropskih virov. Če navedene postavke prevedemo v številke, vidimo, da deželni proračun namenja za tri leta 127 miljard raznim sektorjem na goratih predelih. Če tem dodamo že omenjenih dodatnih 40 miljard novoustanovljenega fonda za gorata območja, znaša skupna številka 167 miljard. D. Na obisku pri njegovi direktorici dr. Janežičevi Od lani deželni servis za manjšine Pred vrati njenega urada v ulici sv. Frančiška 37 v Trstu te presenetijo prav nič sramežljive strešice na tablici z njenim priimkom. Tega pač ne po deželnih, ne po drugih javnih uradih ni videti prav pogosto. Dr. Janežičeva z neprikritim ponosom pove, da je bil za te strešice potreben postopek, ki je trajal dve leti, a ta povratek k izvoru in nedvoumni narodni identiteti je bil zanjo bistvenega pomena. Tako ima obiskovalec tega urada takoj občutek, da sedi v njem prava oseba, ki se zaveda, da je obstoj manjšinskih dejavnosti in ustanov vse prej kot birokratska zadeva. Dr. Adriana Janežič se ukvarja s križi in težavami slovenskih društev in ustanov v naši deželi od novembra 1993, ko je ta problematika še spadala pod deželni resor kulturnih aktivnosti. Tedaj je bila problematika manjši-skih dejavnosti še razpršena na pet različnih deželnih servisov, to pa je bil izvirni razlog za velike zamude pri evidentiranju ter obravnavanju prošenj in potem seveda tudi pri izplačevanju prispevkov. Šele s prihodom dr. Janežičeve se je dokumentacija začela postopoma koncentrirati pod eno samo streho, dokončno pa pro- Dr. Adriana Janežič blem še danes ni rešen. “Odločilen korak naprej je bil storjen šele lani, ko je bil meseca maja odobren deželni zakon št. 15 o zaščiti furlanskega jezika in kulture. Potem je bil avgusta ustanovljen deželni servis za deželne in manjšinske jezike in dobila sem imenovanje za direktorja”, pove dr. Janežičeva, ki je prepričana, da se bodo zamude začele pospešeno odpravljati šele sedaj, ko imajo manjšinske dejavnosti za to ustrezen servis. Ta urad deluje izključno v funkciji Slovencev in Furlanov, to se pravi, skrbi za izvajanje dveh zadevnih deželnih zakonov (46 in 15). Pred kon- cem lanskega leta je bil odprt tudi sedež v Vidmu, kjer sta bili na novo zaposleni dve osebi. V Trstu je dr. Janežičeva dobila še eno dodatno delovno moč, po njenem mnenju pa je potrebno zaposliti še eno osebo, ki bo nastopila službo v teku februarja. Na vprašanje v kolikšni meri bodo vse te novosti pospešile postopke za izplačilo grmade zaostalih prispevkov je Janežičeva mnenja, da bo mogoče večji del nakopičenih problemov s tako delovno strukturo rešiti do konca letošnjega leta. “Treba je dokončno združiti evidenco vseh dejavnosti manjšine v okvir tega urada in vse bo šlo bisteno hitreje. Najvažnejši ukrep pa je vsekakor sprejetje zakona, ki poskuša racionalizirati vse postopke in o katerem se sedaj razpravlja v okviru deželnega proračuna”. Direktorica urada poudarja tudi pomen sodelovanja med deželnim uradom in slovenskimi organizacijami, ki je bilo že doslej dobro, a se ga da še izboljšati. “Zamude in napake javne uprave so nedvomno velike, toda z novimi ukrepi in večjim sodelovanjem" trdi Janežičeva ”je mogoče odpraviti mnogo zamud”. (D.U.) Vanni al PM Pititto “Perchè non sono stato interrogato?” I fatti di Stremiz Sul rischio della strumentalizzazione interviene il sindaco Beccaci La responsabilità certa è del fascismo Manifestazione dell'Anpi con Cruder a Udine Dežela: proračun v razpravi Predlog deželnega proračuna je bil prejšnji teden obravnavan v pristojnih komisijah. Ta teden je na vrsti razprava v deželnem svetu, ki ima na programu tri dni zasedanja, zaključek razprave in glasovanje pa sta predvidena prihodnji teden. Po razpravi v komisijah se utrjuje prepričanje, da bo proračun sprejet, čeprav, kot je znano, deželni odbor nima večine. Odobritev naj bi omogočilo vzdržanje svetovalcev stranke komunistične prenove, ki je na to pripravljena pod pogojem, da se v proračunski dokument vključijo nekatera pomembna dopolnila, predvsem kar se tiče razporeditve sredstev za socialne storitve, obstaja pa tudi zahteva po ustanovitvi globalnega sklada za politiko zaposlovanja. Glede slovenskih ustanov so bile v komisijah na predlog Miloša Budina sprejete pomembne novosti, ki zadevajo zlasti anticipacijo finančnih sredstev in poenostavljene postopka. Upati je, da bo glasovanje ugodno tudi v deželnem svetu. La piccola frazione di Stremiz in comune di Faedis è salita negli ultimi giorni a-gli onori delle cronache. Qui, su ordine del pubblico ministero romano Giuseppe Pititto, ormai famoso per le indagini sulle foibe, i carabinieri di Cormons hanno portato alla luce i resti di sette persone, giustiziate nel 1944. Il fatto si inserisce in un’azione di guerra che ora viene presentato come un fatto oscuro e tenebroso, ma che non era stata mai nascosta. Quel che stupisce è che le vittime siano state dimenticate in quella fossa comune fino al 7 febbraio scorso. Quel che invece preoccupa è il clima che si sta creando, la disinformazione che si sta diffondendo - “Cercate le foibe di Faedis” titolava sulla prima pagina il quotidiano udinese con un parallelismo inaccettabile -, il tentativo di delegittimare la guerra di liberazione, di infangare le formazioni partigiane ed in particolare in questo caso la Garibaldi Natisone. Il suo commissario politico Giovanni Padoan, 88 anni, vittima in questi giorni anche di pesanti minaccie, non ci sta. Ancora una volta si è assunto la responsabilità del fatto sulla stampa locale, come per la verità ha sempre fatto. E ne sono testimonianza gli Istituti storici del movimento di liberazione e gli archivi deU’ANPI. I condannati di Stremiz e-rano camicie nere, spie fasciste al soldo dei tedeschi, disertori. Si trattava insomma di prigionieri di guerra colti nell’atto di agire contro la resistenza, ha spiegato Padoan. Le esecuzioni erano pubbliche ed i condannati venivano confessati dal sacerdote. “Se si vogliono giudicare obiettivamente gli avvenimenti di quel periodo occorre immedesimarsi in quel clima tragico e non con il metro del presente tranquillo dietro una scrivania”. “In quel periodo qui non era più Italia”, ricorda Vanni. “Noi facevamo parte del Terzo Reich hitleriano e la nostra regione si chiamava Adriatische-Kuestenland. E tutte le forme armate, carabinieri, finanza, questura, poli-eia speciale, bersaglieri, alpini e il reggimento del colo- nello De Lorenzi operavano agli ordini del Gauleiter Rainer che aveva scatenato la guerra del terrore ancora più violentemente che in altre parti d’Italia. Guai al partigiano che cadeva nelle loro mani.” “Dato che sono chiamato in causa come il massimo responsabile” prosegue Vanni “perchè il procuratore non ha diposto per un mio interrogatorio?”. “A quanto pare” prosegue rivolgendosi al pm Pititto “lei ha preso per oro colato le denunce del signor Marco Pirina. Dico questo perchè lei non mi ha mai convocato per mettermi a confronto con lui.” Un invito a non strumentalizzare la vicenda di Stremiz viene dal sindaco di Faedis Franco Beccari. "Ho il terribile sospetto che molti pensino di strumentalizzare il ritrovamento dei resti umani di Stremiz per contribuire all’attuale tentativo di dipingere tutta la Resistenza come una pseudo-rivoluzione comunista messa in atto da bande di criminali ed assassini e questo, francamente, mi pare inaccettabile”. La città di Udine ed il Friuli hanno rinnovato domenica 16 febbraio al muro esterno del cimitero della città friulana, alla presenza del presidente della Giunta regionale Giancarlo Cruder, il ricordo dei 23 partigiani osovani e garibaldini fucilati PII febbraio 1945 da un plotone della milizia fascista al servizio dei tedeschi. L’ordine dell’eccidio di ostaggi detenuti nelle carceri udinesi era stato impartito da Trieste diretta-mente dal “Gaulaiter” del Litorale Adriatico Rainer, in segno di rappresaglia per l’ardito colpo di mano compiuto pochi giorni prima da una squadra di gappisti garibaldini alle muni-tissime carceri di via Spalato. Un azione che allora appariva impossibile a realizzarsi in una città militarmente occupata dall’esercito tedesco supportato da squadre fasciste. Il gruppo riuscì a liberare un’ottantina di reclusi, tra i quali alcuni partigiani condannati a morte, due sacerdoti e militari alleati. La risposta arrivò la mattina dell’ll febbraio del ’45 con il barbaro eccidio dei 23 partigiani. Non v’è dubbio che nella Resistenza vi siano stati anche errori e qualche stortura, ha dichiarato il presidente Cruder, oratore ufficiale alla manifestazione di domenica a Udine. Ed il riferimento alle vicende ed alle polemiche dei nostri giorni era più che e-vidente. Ma ciò non può nulla togliere al grande patrimonio storico, civile e morale della guerra di Liberazione. A proposito delle foibe poi il presidente della Giunta regionale ha affermato che il silenzio è stato troppo lungo, che la verità va sempre favorita e ricercata avendo tuttavia chiro il concetto che “l'unica responsabilità sicura e certificata è il fascismo che causò una guerra devastante per noi e per interi popoli”. “Se c’è qualcuno che vuole pareggiare i conti -ha concluso Cruder - tocca a noi affermare che non tornano”. Aktualno novi matajur četrtek, 20. februarja 1997 7 Inviati ai dieci Comuni di lingua slovena i decreti con i contributi previsti dalla legge regionale 5 del 1994 Cultura, ecco i progetti finanziati Stanziati per gli anni 1995 e 1996 complessivamente 900 milioni - In questa prima analisi i progetti promossi attraverso varie associazioni dai Comuni di S. Pietro al Natisone, Pulfero, S. Leonardo, Stregna e Taipana Sono arrivati nelle scorse settimane, in dieci comuni della Slavia friulana (Pulfero, S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Savo-gna, Stregna, Drenchia, Grimacco, Taipana, Luse-vera e Resia), i decreti firmati dalla Direzione regionale dell’istruzione e della cultura con i quali si stanziano i contributi relativi alla legge regionale 5 del 1994. La data di emissione è del 18 dicembre 1996. Si tratta, come è noto, del provvedimento che permette la realizzazione di progetti specifici, corsi promossi da enti, associazioni ed istituzioni scolastiche relativi alla lingua, alla cultura ed alle tradizioni locali. Il decreto, che prevede uno stanziamento complessivo di 900 milioni (di questi 400 sono riferiti al 1995, 500 al 1996), prende in esame le domande che sono state presentate dalle amministrazione comunali e che contengono proposte di progetti da attuare in relazione alle finalità della legge regionale. Dai primi dati in nostro possesso risulta che al Co- Comune di S. Pietro al Natisone ne Ente gestore Progetto Importo 1 Dom Pubblicazione volume su storia, arte, ambiente, cultura, evoluzione sociale ed economica delle Valli del Natisone 45.000.000 2 Comune Relazione concorso dialettale “Naš domaci jezik” 5.000.000 3 Comune Ristampa/acquisto 250 copie “Atlante toponomastico” 10.000.000 4 Lipa srl Realizzazione corsi di attività educativa linquistica nelle scuole di ogni ordine e grado 55.000.000 5 Lipa srl Realizzazion libro di lettura in due volumi da utilizzare nelle scuole e nei corsi 15.000.000 6 Circolo “Studenci” Ricerca e stampa pubblicazione “Erbe e frutti nelle Valli del Natisone-I nostri vecchi le chiamavano così” 7.000.000 7 Unione emigranti sloveni Realizzazione videocassetta sulla vita quotidiana nell 'ambiente delle Valli del Natisone 13.000.000 8 Lipa srl Realizzazione volume “Cantiamo” 6.000.000 9 Lipa srl Realizzazione pubblicazione “I kozolci della Benečija” 7.600.000 10 Lipa srl Ristampa volume “Fra gli Sloveni di Montefosca” 3.000.000 11 Lipa srl Fornitura libri per la biblioteca per utilizzo didattico 3.000.000 12 Lipa srl Realizzazione di videocassette documentario + opuscolo esplicativo 6.900.000 13 Lipa srl Realizazzione 8 cartelloni didattici illustrati a tema e richiamo ortografico 7.200.000 14 Lipa srl Pubblicazione volume “Gli Slavi in Italia” 3.000.000 15 Lipa srl Pubblicazione volume “La Slavia Italiana” 3.904.000 1 TOTALE COMPLESSIVO 190.604.000 n'-' Ente gestore Progetto Importo 1 Dom Pubblicazione volume su storia, arte, ambiente, cultura, evoluzione sociale ed economica delle Valli del Natisone 20.000.000 2 Lipa srl Corsi lingua cultura musica tradizioni aperti a varie fasce di età 40.000.000 3 Circolo “Castagno” Ricerca, archiviazione e conservazione documenti e scritti sulle Valli del Natisone 16.000.000 4 Circolo "Studenci" Ricerca e stampa pubblicazione “Erbe e frutti nelle Valli del Natisone-I nostri vecchi le chiamavano così” 5.000.000 5 Unione emigranti sloveni Realizzazione videocassetta sulla vila quotidiana nell’ambiente delle Valli del Natisone 10.000.000 6 Comitato Pro Clastra Monografia sulla toponomastica del Comune di S. Leonardo 34.325.000 ITOTALE COMPLESSIVO 125.325.000 ne Ente gestore Progetto Importo 1 Dom Pubblicazione volume su storia, arte, ambiente, cultura, evoluzione sociale ed economica delle Valli del Natisone 25.000.000 2 Comune Pubblicazione volume “Pegliano e la chiesa di S. Nicolò” 14.000.000 3 Comune Pubblicazione volume “Canti sacri tradizionali” nel Comune di Pulfero .. . . 22.000.000 4 Circolo “Studenci" Ricerca c stampa pubblicazione “Erbe e frutti nelle Valli del Nalisone-I nostri vecchi le chiamavano così” 4.000.000 5 Lipa srl Corsi scolastici a vari gradi e livelli 54.426.000 ITOTALE COMPLESSIVO 119.426.000 ns Ente gestore Progetto Importo 1 Dom Pubblicazione volume su storia, arte, ambiente, cultura, evoluzione sociale ed economica delle Valli del Natisone 11.000.000 2 Comune Pubblicazione canti tradizionali 22.000.1X10 Comune Corso, lingua c/o Centro vacanze 8.565.000 4 Associazione “Oblizza in festa” Realizzazione costumi storico-tradizionali 3.000.000 5 Circolo “Studenci” Ricerca e stampa pubblicazione “Erbe e frutti nelle Valli del Natisone-I nostri vecchi le chiamavano così” 3.000.000 TOTALE COMPLESSIVO 47.565.000 na Ente gestore Progetto Importo 1 Istituto istruzione slovena di S. Pietro al Natisone Corso di lingua, cultura, tradizioni aperto a tutte le fasce d’età 75.796.000 ITOTALE COMPLESSIVO 75.796.000 Volitve na Koroškem, tudi tokrat Slovenci ne bodo nastopili skupaj Devetega marca bodo na Koroškem upravne volitve, na katerih bodo občani izvolili svoje župane in občinske odbornike in svetovalce. Volilna preizkušnja je izredno pomembna tudi za slovensko narodnostno skupnost, saj imajo edinole na tem nivoju (ob volitvah v Kmetijsko zbornico) koroški Slovenci možnost, da vplivajo na upravne izbire in lahko izvolijo kar precej občinskih svetovalcev in tudi za izvolitev nekaterih slovenskih Zupanov obstajajo realne možnosti. Slovenci tudi ob tej priložnosti ne bodo nastopili skupaj, marveč se bo- do predstavili v različnih strankah in grupacijah. Ce poenostavimo, lahko rečemo, da bo laično-levičarsko opredeljeni del manjšine podprl svoje kandidate na vsekoroških listah, v prvi vrsti socialdemokrate in zelene. Katoliško usmerjeni del manjšine pa bo v glavnem podprl etnično Enotno listo. Položaj na Koroškem zrcali približno stanje pri nas, ko napredno-lai-čni del manjšine podpira in se vključuje v vsedržavne stranke in gibanja, katoliško usmerjeni del pa podpira Slovensko skupnost. Kar zadeva kandidature za župa- na, obeta se zanimiv dvoboj v Selah, kjer imata največ možnosti dosedanji Zupan Bertej Wasner (SPÒ) in podžupan Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. V Železni kapli je glavni kandidat Enotne liste Jožef Smrtnik, ki bo za županovo mesto konkuriral socialdemokratu Petru Haderlappu. Na Bistrici bo podžupan Andrej Wakounig (EL) skušal zamešati karte Janku Pajanku, ki je kandidat SPÒ. V Pliberku bo Enotna lista za župana kandidirala Frica Kumra, čeravno ima boljše izglede za uspeh dosedanji župan Raimund Grilc. «C0#A vQouCj*ik mune di S. Pietro al Natisone è stato concesso un finanziamento di complessivi 190 milioni 604 mila lire. Gli enti gestori dei progetti sono stati l’amministrazione comunale, la cooperativa “Dom”, la cooperativa “Lipa” (come si vede dal prospetto pubblicato qui ha fianco ha presentato dieci dei quindici progetti), il circolo culturale “Studenci” e l’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia. Il Comune di Pulfero otterrà, grazie a questa legge, 119 milioni 426 mila lire. Le domande sono state presentate dalla stessa amministrazione, dalla cooperativa “Lipa”, che vi realizzerà corsi scolstici a vari gradi e livelli, dalla cooperativa “Dom” e dal circolo “Studenci”. A S. Leonardo toccheranno 125 milioni 325 mila lire. Gli enti chiamati a realizzare i progetti saranno la cooperativa “Dom”, la “Lipa”, il circolo “Castagno”, il circolo “Studenci”, l’Unione emigranti sloveni ed il Comitato Pro Clastra. Per quanto riguarda Taipana, a beneficiare del finanziamento di 75 milioni 796 mila lire sarà l’Istituto per l’istruzione slovena attraverso un corso di lingua, cultura e tradizioni locali aperto a tutte le fasce di età. A Stregna, infine, l’amministrazione comunale ha richiesto un contributo per la pubblicazione di un libro contenente i canti tradizionali della zona ed un corso linguistico da realizzarsi in occasione del centro vacanze. Anche a Stregna la cooperativa Dom ha presentato il suo progetto per la pubblicazione sulla storia, l’ambiente, l’arte, la cultura e le tradizioni delle Valli, così come il circolo “Studenci” quello sulla flora vista attraverso i nomi in sloveno che si usavano una volta, e che ora si stanno dimenticando. Il progetto sui costumi tradizionali del comune di Stregna verrà invece realizzato dall’associazione “Oblizza in festa”. I decreti della Regione, decisi in base alle priorità indicate dai Comuni e dopo che sono stati valutati positivamente i singoli progetti, fissano anche le prossime scadenze per gli enti che realizzano i progetti. Entro il 30 giugno prossimo le amministrazioni, ovviamente attraverso le associazioni che li hanno presentati, dovranno realizzare i progetti che riguardano l’ambito scolastico. Per gli altri progetti, entro la stessa data dovrà essere trasmessa alla Regione una relazione sullo stato dei lavori, che dovranno essere completati entro il 30 giugno 1998. C’è poi tempo fino al 31 dicembre 1998 per tra- smettere, regolarmente liquidata ed approvata, tutta la rendicontazione della spesa sostenuta in relazione ai progetti, assieme ad una relazione e, dove è pertinente, ad una copia dei progetti realizzati. Con un atto successivo, al momento dell’operatività del bilancio regionale del 1997, il contributo verrà liquidato in un’unica soluzione. Otroci iz Tipane, ki so lani obiskovali pouk v slovenščini četrtek, 20. februarja 1997 8 Un incontro con Cecotti e Fontanini a S. Pietro Lega, nel mirino Cruder ed i Rom Cruder come, anzi peggio, di Biasutti, i Rom come la peggior specie, la Padania come la Slovenia, il Sud come la rovina del Nord. Due rappresentanti di rango della Lega Nord, Sergio Cecotti e Pietro Fontanini, il primo consigliere regionale ed il secondo parlamentare, entrambi ex presidenti della Regione, lunedì sera ce l’hanno avuta davvero per tutti. Nella locanda “Al giardino”, davanti ad una ventina di persone, Cecotti ha esor- dito dicendo che “per la prima volta va reso omaggio all’onestà intellettuale di Biasutti”, perché “non ha mai presentato un bilancio regionale falso, con numeri truccati”, come invece, sostiene Cecotti, sta facendo Cruder, l’attuale presidente della Giunta regionale. Il consigliere leghista non dà l’idea di barare, tanto che aggiunge “lo hanno ammesso loro stessi”. Ma perché truccare i conti? “Ritengono di poter usare il bilancio come volantino prò- Ce Fontanini zapre vrata • •• “Se ne smie dat nič adnemu, lei ne spoštuje in ne zna živiet s tistimi, pri katerih je gost”. Takuo je pravu v pandiejak “padanec" Pietro Fontanini tu Spietre. Guoril je go mez tistih, ki ponavadi jih vsi kličejo cigani, an vsi vedo lepuo, kduo so, kuo živijo, ka’ dielajo. Od jutra do vičera kradejo, al pa hodejo po ciestah an te uprašajo petstuo franku za karjančo, an so umazani, takuo umazani, de ne moreš viervat. Vsi, od parvega do zadnjega. Nieso ljudje, so, ka’ vien ist, kiek podobnega žvini. An ka’ nas briga, če imajo svojo staro kulturo, svoje tradicije, svojo zgodovino. Nieso ku mi, “padanci”, ki smo zaries an narod, ki imamo naš jezik an našo kulturo za sabo, ki nie-smo umazani, ne krademo nobenemu an kajšan krat tudi šenkamo petstuo franku, če kajšan po ciestah prave, de niema sudu za kupit za jest, an začne se jokat... Ne: Fontanini nima pru. Na more imiet pru adan, ki takuo misle od adnega druzega, ki ga ne spoštuje, ki ga neeje v svoji družini. Pru mi, ki vemo, ka’ pride ree iti po sviete, an potukat na vseh vratah, muormo zastopit tele reči an odpriet naše vrata drugim. An vse tuole Severna Liga an tud kajšan drug muorajo zastopit, če ejejo, de Italija gre v Evropo. M.O. pagandistico” ha detto Cecotti, che è parso avercela soprattutto con il Ppi, che nonostante qualche giravolta avrebbe ancora gli stessi connotati della Democrazia cristiana. Sull’altro fronte, quello parlamentare, Fontanini, voce sempre più somigliante a quella di Bossi, se l’è presa con le agevolazioni ai Rom e con la legge che ora permetterà agli extracomunitari il voto alle amministrative. Poi fuoco e fiamme sulla Bicamerale “che ha dichiarato irricevibile una nostra proposta che riguardava il referendum sull’autodeterminazione dei popoli”, cosa che “in Italia non si può nemmeno discutere” mentre “l’Italia ha detto sì all’autodeterminazione della Slovenia”. Stranamente, Fontanini non usa mai la parola “Padania” e non spiega quale popolo del nord Italia dovrebbe autodeterminarsi. In un finale in crescendo, ecco emergere, sulla scia del congresso della Lega appena concluso a Milano, il divario ormai insopportabile “tra due realtà economiche, una sviluppata, l’altra assistita, che chiede continuamente soldi allo Stato per tirare avanti”. Ha vita facile, Fontanini, a ricordare gli esempi del Banco di Napoli, di Gioia Tauro... Il sud come palla al piede del nord, ma la causa di tutto ciò sta al centro, nella Roma ladrona. Conclusione, meglio staccarsi: il nord in Europa, il sud per conto suo. Secondo il deputato, dalla secessione “saranno favoriti sia il nord che il sud, a perdere sarà Roma”. Michele Obit “Quel reportage poco informato” La troupe di una tv locale nel paese di lainich Strano modo di fare giornalismo da parte dell’inviato di Telefriuli, per la circostanza il signor Terenzani, in occasione della trasmissione televisiva “Reportage” messa in onda martedì 28 gennaio alle ore 23 ed a-vente per tema anche le problematiche di alcune frazioni delle Valli del Natisone tra le quali appunto lainich, e non Iainic come si ostinava a ripetere il Terenzani (perchè non ci si premura a documentarsi almeno sulla pronuncia della località in cui ci si reca?). Non ci sono stati problemi ad entrare nelle case, in un’ora impossibile visto che la gente “valida” in quei momenti era sul lavoro, ed intervistare alcuni abitanti sprovveduti estorcendo le risposte e quasi costringendo gli interlocutori ad ammettere l’impossibilità di u-na vita decente quassù o comunque innescando argo- Indennità compensativa C’è tempo solo fino a venerdì 28 febbraio per presentare la domanda per l’indennità compensativa erogata dalla Comunità montana Valli del Natisone a-gli agricoltori che hanno più di 3 ettari di terreno e che allevano ancora bestie. Nel 1996 le domande presentate sono state 272 e ora la Comunità si sta apprestando ad e-rogare i contributi per un ammontare complessivo di 509 milioni di lire. mentazioni che presentano tutto l’insieme a tinte fosche. Ma perchè il signor Terenzani non si è premurato a farsi spiegare del come è maturata questa situazione? Poteva venire da me, rivolgendomi qualche domanda in merito, e gli avrei risposto così: il mondo politico e di riflesso le amministrazioni locali degli anni ’60 e ’70, ci hanno messo in condizione di abbandonare questa terra poiché eravamo di peso, quindi niente piani regolatori, niente incentivi, nessuna misura per arginare lo spopolamento ed il degrado, drastica riduzione dei servizi, agevolazioni di qualsiasi natura per le zone di montagna, zero. E chi più ne ha più ne metta. Avrei pure ricordato al signor Terenzani che all’inizio della scorsa stagione autunnale, dalle colonne di giornali locali, ho manifestato tutto il mio sdegno con cui i cosidetti turisti domenicali, con famiglia al seguito, invadono le Valli del Natisone e ne fanno terra di conquista depredando tutti i prodotti della terra che trovano sul loro cammino e con verificarsi di casi, non rari, in cui i proprietari dei terreni vengono minacciati fisicamente da questi predatori di città i quali, il giorno dopo, hanno la spudoratezza di indossare gli abiti di galantuomini considerando più che legali le malefatte compiute (tanto “quelli” sono dei poveri disgraziati...). Nota a margine non trascurabile: il sottoscritto, 50 anni di età, dopo un “esilio” all’estero ed a Cividale per i motivi elencati, ha avuto il coraggio di ritornare stabilmente quassù conscio di incontrare difficoltà di diversa natura, ma spinto da ideali forse a qualcuno incomprensibili ma certamente da non rimpiangere questa scelta come del resto altri valligiani hanno fatto o sono in procinto di farlo, per cui è fuori luogo emettere verdetti troppo frettolosi sul destino di questi luoghi. Precisazione: attualmente a lainich i nuclei familiari, ad abitare stabilmente, sono nove e non tre come si leggeva in sovrimpressione a conclusione del servizio. Quando si dice disinformazione... Ultima curiosità: cosa si voleva dimostrare con questo “reportage”? Grazie per l’ospitalità (Berto) Severino Podrecca lainich - San Leonardo Incontro foraniale tra giovani La consulta giovanile foraniale ha organizzato per mercoledì 26 febbraio, dalle ore 20 alle 22, presso le suore dell’Assunzione in via Alpe Adria 88 a S. Pietro al Natisone, un incontro a cui sono invitati tutti i giovani dai 16 anni in su che desiderino intraprendere un cammino di amicizia e condivisione con altri coetanei. Animerà l’incontro don Francesco Rossi, sacerdote stim-matino di Udine che collabora all’animazione liturgica della zona pastorale di Pulfero. Lettera al direttore La Planinska družina e i ‘soliti ignoti’ del Matajur Egregio sig. direttore, l’anno passato, tra le altre cose, abbiamo avviato le pratiche per la realizzazione del rifugio Dom sul monte Matajur ed organizzato, sempre sul Matajur, il 25® incontro delle associazioni alpinistiche di confine al quale hanno partecipato più di 2 mila persone ed è stato quasi ignorato dai giornali. In quell’occasione abbiamo posto nella chiesetta sulla cima una targhetta in lingua slovena a ricordo dell’incontro, naturalmente, dopo aver avuto il benestare del parroco di Montemaggiore. Così come è successo per le tabelle stradali, ora anche la nostra è stata malamente rimossa dai “soliti ignoti”. Vorrei fare ora una breve parentesi per chiarire alcune cose riguardo alla nostra as- sociazione. Siamo nati come tale 4 anni fa, spontaneamente, trovandoci in dieci in osteria. Siamo partiti dal fatto che prima di essere sportivi, alpinisti, sciatori e così via, siamo gente della Slavia con tutto quello che comporta, sia come lingua che come cultura, le quali non vogliamo assolutamente rinnegare. In nessun’altra delle associazioni sportive presenti sul territorio avremmo potuto essere e sentirci quello che siamo. Abbiamo in questo modo scelto, non solo uno sport fine a se stesso, ma un modo di vivere, convinti an-' che dal fatto che questo è un momento importante di socializzazione. Siamo quindi semplice-mente un’associazione sportiva della Slavia e non un’associazione a delinquere come qualcuno vuole farci apparire. Il fatto di essere arrivati a quota 200 soci ci ha dato ragione e soddisfazione. Tutto questo purtroppo ha dato fastidio a qualcuno che ha ancora paura che tra la gente della Slavia si sviluppi una coscienza di appartenenza etnico-linguistica non proprio “italianissima”. Per quanto riguarda il rifugio Dom ci riserviamo di discuterne in altra occasione anche perchè dovremmo occupare troppo spazio per rispondere alle troppe false notizie, alle inesattezze volute o meno e alle considerazioni di fantomatici giornalisti, accademici e difensori della natura che per 50 anni sembra siano rimasti congelati proprio sotto le nevi del Matajur e che ora la parola magica “sloveno” ha improvvisamente svegliato. Vogliamo solo precisare che l’amore per la montagna e l’educazione al rispetto della natura ribaditi nel nostro statuto, sono ben poca cosa rispetto all’amore che nutriamo per la nostra terra e per il Matajur, la nostra montagna, simbolo e padre dei beneciani. Aggiungiamo inoltre che il rifugio in questione non sarà un albergo, ma una piccola costruzione di due stanze più il sottotetto (per un totale di 390 me, compresa la cubatura del tetto, questo per gli addetti ai lavori) e che non verrà costruito accanto alla chiesetta, ma molto più in basso. Tornando alla nostra targhetta, diciamo che è stata finora il fatto di più grande impatto ambientale provocato dalla nostra associazione sul Matajur. “É interessante fare notare che in tutti gli anni del dopoguerra nella Slavia non è stato scoperto un solo autore di provocazioni antislovene. Ovvia- mente questi (manovalanza locale) sapevano di non rischiare nulla poiché godevano di sicura copertura, appoggio e protezione a vari livelli”. Così leggiamo nel libro “Gli anni bui della Slavia” di Naz che consigliamo di leggere per farsi un’idea di quello che succedeva e tuttora purtroppo succede nelle Valli del Natisone. A questo punto riteniamo sia ormai inopportuno ed i-nutile fare denunce contro i “soliti ignoti” perchè altrimenti saremmo presi sicuramente per stupidi, se dopo 50 anni non avessimo capito la lezione. In fin dei conti poi questa targhetta, che co- munque rimetteremo al suo posto, è piccola cosa. Resta comunque il fatto che di nuovo è stata cancellata dal Matajur la parola magica che ancora desta tanta paura. La prima volta per amor di cronaca è stato quando tanti anni fa la chiesetta è stata ricostruita e la pietra con l’iscrizione slovena posta nella chiesa originaria dalla gente di Montemaggiore è stata sepolta nel pavimento dagli amanti della montagna e della nostra terra. Planinska družina Benečije il presidente Igor Tuli SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres NA PREHODU v soboto, 22. februaija, ob 16.30 in v nedeljo, 23. februaija, ob 9.30 v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji TZ r novi matajjur Kronaka =====^ y '/rfh7sfó rave.. Ka’ se je gajalo an ka’ se bo v sauonjskem kamunu Priet smo jnist uganjal, seda puodemo šijat an v telovadbo Motiv iz Sauodnje Pust nie šu mimo brez pustit sledu v sauonjskem kamunu. Kamunska aministracjon je organizala v prestorih Suole v CepleSišCu pustovanje za none (an za navu-ode). Zbralo se je puno judi an vsi so pru zvestuo gledal diapozitive, ki skupina taz Tarsta jih je parnesla kazat. So ble diapozitive, ki so kazale pust po Nediskih dolinah: od blumarju do pusticju an takuo napri. Ra-monika od Liža je arzvese-lila pru vse, od te malih do te velikih an vic ku kajšan jo je an zaplesu. Posebna giurija je vebrala te narlie-use an simpatik maSkere. Za imena pa na vemo, ker... so bli takuo lepuo omaškerani, de je bluo pru težkuo jih zapoznat. Drugi dan, v nediejo 9., skupina iz Sauodnje se je lepuo napravla an sla zno-rievat po vaseh kamuna. So bli ries lepi: novici, Sindak, pajaci... Na Piancavallo Pro - loco VartaCa je organizala za telo nediejo, 23. februarja, izlet, gito na Piancavallo. Tam je še snieg, zatuo se bomo lahko smuCali (Sijal). V korieri je Se kajsan prestor, zatuo pohitita za se vpisat. Za druge informacjone, obarnita se do ošterije par KranCine v Sauodnji (tel. 714000). Telovadba (ginnastica) Le domaCa prò - loco je organizala an teCaj telovadbe (corso di ginnastica), ki bo v telovadnici, paleStri od Suole v Sauodnji. Se začne v pandiejak 24. februarja an bo vsak pandiejak an vsako sriedo zviCer, takuo de bojo mogle hodit vse žene an CeCe iz kamuna. Lahko pridejo tudi moški, sa tudi njim stor dobro se gibat nomalo. SPIETAR - farna cierku v saboto 22. februarja ob 18. uri SVETA MASA PO SLOVIENSKO piele bojo Beneške korenine Toni an Rina sta kupe že Stierdeset “Dragi tata an mama Antonio an Rina Fantig, za Sigurno na moremo tu an par varstic napisat an vam stuort zastopit, ki dost vas imamo radi. Uri-edni sta velikega spoštovanja, ker sta parSli do 40 liet poroke an vse tele lieta sta jih preživiela z veliko ljubeznijo an spoštovanja adnega do druzega. Vas zahvalemo za vse kar sta nardil za nas an za ka-kuo sta nas lepuo uCil. Je pru lepuo imiet takega tat an tako mamo, pru takuo take none. Vaši otroc Genni, Chiara an Marino, vaSa zeta Claudio an Emmanuel, vaSa majhana navuoda Davide an Francesco. Vse narbuojše vam žele tudi parjatelji družine Rucli an tisti taz Milana Dopinto an Calesso”. “Novicam” iz Marsina želmo vse narbuojše tudi mi iz Novega Matajurja. jih Te pretekli miesac so hodile v Sestriere, za svetovna tekmovanja smuCanja (campionati mondiali di sci), vsake sort skupine od vsieh kraju. Paršu je tudi an pullman, na koriera “ko-maraCu”. Pa zavojo ledu njih koriera se j’ popuzni-la dol pod adno gla-boko rupo an od štie-ranpedeset, ki jih je bluo na nji, se j’ rie-šu samuo adan. Ti drugi trianpetdeset so se subit parkazali na vrata od svetega Petra an vprašal, de naj jim odpre vrata za iti v Nebesa. Pa ko svet Petar je zaviedu, de so vsi “komaraC”, jim je poviedu de muore-jo iti dol v pakù, ker na sviete “komaraC” so griešniki! Takuo poCaso po-Caso, nomalo prežal-vani so se pobral pru-ot paklu, kjer zluodi jih je hitro veselo sparjeu. Kajšan tiedan potlè je umaru tudi tisti, ki je biu preživeu v tisti strašni nasreCi an se parkazu tudi on na vrata od svetega Petra. Hitro ga je popra-šu: - Kje so moji parjatelji “komaraC”? Svet Petar mu je hitro odguoriu: - Dragi muoj, so vsi dol v pakle an ker “komaraC” so vsi griešniki, muoreš iti dol tudi ti. - Takuo tudi tel zadnji se je milo pobrau dol h zluodju. Ko se j’ parkazu na vrata od pakla se j’ zaCeu trest od mraza! - Kuo j’ tiste, de tle v paklu je tajšan mraz? - je vprašu adnega premarzljene-ga Clovieka, ki je se-deu tu piCu - an gor na sviete pravejo pa de tle imata zmieram velik oginj an veliko ico! Ka’ sta ostali brez darvi? Sa’ Ce jih imata potriebo vam jih napravejo tarkaj, ki bota tiel, Giovanin an Bepin du S. An-drat an Cuodar an Cek gu Oblic, ker jih že celo zimo sieCejo, an same bukove an gabrove, brez malo-manj nic kostanja! - Ne, ne! - mu je hitro odguoriu tist premarzljen Človek -darva imamo, na par-manjkajo nikdar pa že od kadar je paršlo tle v pakù tistih trianpetdeset “komaraCu” se neCe obedan vic spregnit za potaknit oginj!!! V Ješičjah so tudi lietos spoštoval pusta Na drugi fotografiji so le tisti puobje, parložli pa so se jim še druga dva an sta, s Cepame roke, Alberto Buco-vaz iz Podguore an Romano Duriavig - Kuosu iz Podsri-ednjega. An de so bli koSkrit se je zaviedu vas kamun! Tri dni so godli, an dan so se odpoCil, an potlè so imiel še dva dni praznika! PoStudierita, takuo, ki so bli mladi, so bli že pokušal granak kruh emigracjona. Po sviete so bli Sli že priet, ko so šli h konškritam. Troštamo se, de tele fotografije dajo kuražo puobam tle z naših kraju: bo težkuo, de se jih tarkaj zbere v adni vasi, lohni še v adnim ka-mune ne, vseglih pa bi bluo lepuo imiet koškrite ku an-krat. Ries lietos se ni vidlo puno mašker okuole po naših vaseh za pust, an lohni pru za tuole, tiste, ki so se parkazale so ble lepuo spa-rjete po vserode. Na fotografiji je skupina iz JešiCjega (tisti od društva “Sant’Andrea”), ki v nediejo 9. februarja se je lepuo ošminkala, preoblie-kla an Sla okuole po vaseh. Kamar je parSla je parnesla veseje, smieh an duh pravega pusta. Čakal so jih po vaseh an klical so jih tudi po hišah, kjer so jim ponujal vsega. Z njih dobro voljo so preletal Ravne, Oblico, Duge, Gniduco, Polico, Sriednje, Zamier, Skruto-ve, USivco, Kosco, naza- dnjo so paršli v Ošnije, an sniedli pastošuto, ki so kjer so se usedinli za mizo jo zaries zaslužil. Kar so bli koškriti je biu pravi senjam Ce donas guormo o ko-škritu, malomanj de se na še zmislemo, ka’ so. Duo jih vide vic okuole? Ankrat kar so bli konškrit nie biu senjam samuo za nje, pa tudi za vso vas. Cez dan so šli na “vizito” an zviCer je biu ples v kajšnim senike. Na tiste cajte nas spominjajo tele dvie fotografije. So puobje klaše 1945, an kar so šli h koškritam je bluo lieto 1964. Na parvi fotografiji so samuo puobje iz Ravni, z njimi je tudi godac, ki so ga bli kordal za telo parložnost, Glavin iz Hos-tnega. S Cepame roke so Silvio Floreancig, TinaCu; Carlo Predan - Na klane tih; Paolo Floreancig - Suoštarju; Italo Piccinini, Mihielu an Luciano Predan - Kruocu. Četrtek, 20. februarja 1997 10 Bibliografia delia 22 guerra mondiale - IX N. Revelli - L’ultimo fronte - Giulio Einaudi editore 1989. Nel libro sono raccolte le lettere dei soldati caduti e dispersi nella seconda guerra mondiale. Questa ne è la seconda edizione che contiene una relazione sui lavori della commissione ministeriale istituita dal governo per accertare le circostanze e le responsabilità della strage di Leopo-li, dove i tedeschi uccisero duemila soldati italiani che non erano ancora rimpatriati dalFURSS dopo la ritirata del gennaio-febbraio 1943. Gli accertamenti furono affidati dal presidente del consiglio Spadolini ad una commissione d’indagine, di cui fece parte anche l’ex-tenente degli alpini Revelli, volontario in Russia. La commissione non approdò ad un documento u-nitario perché le conclusioni subirono degli intralci frapposti dai rappresentanti del governo. Revelli ne trae delle considerazioni molto critiche perché chi era stato testimone di quelle vicende non ebbe a-scolto. Anche le lettere dei caduti, le ultime ricevute dai loro cari prima di morire, hanno una storia. Ritirate alle famiglie da parte delle autorità (a dimostrazione che il congiunto era stato realmente al fronte) finirono in buona parte abbandonate in qualche magazzino in attesa di finire al macero. Fortunatamente Revelli riuscì a trovarle e salvò anche quelle, insieme alle tantissime che gli furono prestate dalle famiglie. Ora questa lettura, preceduta da u-na breve biografia del soldato, è certamente la più vera testimonianza del soldato in guerra perché immediata e destinata ad una lettura privata. Tuttavia per passare attraverso le maglie della censura e poter comunicare con i genitori, le mogli, i fratelli i soldati sono ricorsi a vari espedienti, e comunque le lettere non hanno potuto dire tutta la verità. Qualche ufficiale lasciò alla moglie un reticolo quadrettato con la carta della Russia, simile alla “battaglia navale”, per poterle riferire dove si trovava. Si leggono lettere di fiducia, di paura, di speranza, con motti fascisti atti a depistare la censura, oppure lettere senza freno, stranamente sfuggite alla censura. Alpini, che si arrabbiano, che imprecano, che si ritengono superiori a tutto, che piangono: un ritratto inconsueto, ma vero. «State bene perché a star male ci sono già io infelice», chiude la sua lettera un alpino del Saluzzo. Particolarmente commoventi le ultime lettere del soldato caduto, ancora ignaro del suo destino che era già segnato. Una lettura che vale cento libri di storia. Piero Fortuna, Luigi Grossi - Il Tempio di Car-gnacco al soldato ignoto • Ghiande) ti 1991. Il volume si compone di due parti. Prima parte: la Campagna di Russia; in questa c’è il racconto particolareggiato della campagna, a partire dall’allestimento del CSIR e l’anno dopo dell’AR-MIR. I capitoli sono: stop davanti a Mosca, obiettivo Ura-li, il piano contro l’ARMIR, l’ultima spallata. Il racconto della guerra e della ritirata è il riassunto di un libro più esteso degli autori «Il tragico Don», ed è tuttavia sufficiente a informare ampiamente il lettore su tutti gli aspetti della guerra italiana in Russia. Vi sono riprodotte numerose fotografie e alcune cartine. Seconda parte: il Tempio di Cargnacco. Basteranno i titoli dei capitoli: la costruzione del Tempio, l’arrivo del soldato ignoto, il Tempio e le sue opere d’arte, le testimonianze. Anche la seconda parte ha un ampio corredo fotografico a colori principalmente sulle o-pere ornamentali ed artistiche che arricchiscono il Tempio. E. Franzini - La campagna di Russia/ libro-ricordo del CSIR e dell’ARMIR -La tipografica Treviso 1952. Dopo la guerra il sottotenente Egidio Franzini del 1° reggimento alpini prese, a titolo personale, l’iniziativa di raccogliere in un albo-ricordo in cui riportare brevi biografie, fotografie e indirizzi dei reduci della guerra in Russia. Sacrificando il riposo, gli svaghi ed i risparmi scrisse e spedì ben 40 mila lettere in I-talia e all’estero, chiarendo le ragioni della sua iniziativa, con l’avvertenza che l’inclusione nell’albo sarebbe stata assolutamente gratuita. Malgrado ciò, afferma l’autore, le risposte furono poche e ricevette anche offese e volgarità per i pregiudizi politici che si erano creati attorno al suo progetto. L’intento era patriottico, ma non fu compreso. Ugualmente, anche con l’aiuto dei comuni che fornirono i dati, il libro fu fatto. Si divide in più parti. Prima parte: l’elenco delle decorazioni ai reparti combattenti in Russia, una storia abbastanza dettagliata del CSIR e dell’ARMIR, e le motivazioni alle medaglie. Seconda parte: la storia, con osservazioni puntuali sulla cattura e sulla prigionia, la questione dei prigionieri trattenuti dalle autorità sovietiche, l’elenco dei campi di concentramento e degli ospedali per prigionieri in URSS. La terza parte contiene l'albo-ricordo vero e proprio, l’elenco dei caduti, dispersi, reduci, dalla prigionia e combattenti in Russia proprio che raccoglie circa 8 mila nomi ed oltre un migliaio di fotografie. Sono riportati anche alcuni nomi di alpini della Benecia. L’intento del volonteroso autore purtroppo è riuscito solo in parte. (segue) M.P. S telo zgodbo je Valentino Floreancig uduobu natečaj “Naš domači jezik” Pravca od kaše Ta par adnim grofu je dielu an puob, ki je imeu zaries prevelelik petik An dan je par šla 'na pekjarca, ki mu je jala, naj snje tkaj kaše, ku ona Za tolo parložnost vam cjem poviedat ’no pravco, ki jo je gor par naši hiš an star stric pravu otruocim že kakih šestdeset liet od tuod, an muoj stric Bepic jo je pravu mene, kar je paršu gor h nam an me je varvu tu naruoC. Ankrat je živeu an puob, ki je biu puno, puno mocjan an se nie ustrašu obednega diela. Kar pa je paršu ta za mizo, je snjedu vic ku deset judi. An dan je mama spekla ’no pec kruha an ga je prašala, naj ga znese tu izbo. Kar je znesu vas kruh an je šla cja za ga pokrit, nie ušafala še ne marve. Grede, ki ga je nosu je puob vas kruh snjedu. Tele krat je obupana mat poklicala puoba an mu jala, de z njih gruntam na morejo pardielat tarkaj, ki on snje, zatuo je buojš, de gre gledat dielo po sviete an ušafa kakšnega gospodarja, ki ima puno sveta an puno par-diela. Tvr/ V Takuo je puob šu an uša-fu dielo ta par adnim grofu. Parve cajte je bil grof rad, de je ušafu takega dobrega djeluca, ki je nardiu vse te težke diela. Kar pa kuhar mu je povi-edu, de mu je že spraznu vse shrambe z njega velikim petikam, je grof odlo- Valentino Floreancig ču, de ga muora pošjat proč. Puob pa nie teu iti an obe-dan se nie upu ga parsilt. Zatuo so ga tiel pa ubit; pa nieso mogli ušafat tega de’b tuole naredu. Kar so že obupal se je na uratih parkazala na stara pekjarca. Kar je zaviedela za težave grofa, se je zasmeja- la an obecjala, de jih bo ona rešila od telega pogluobne-ža. Kuazala je skuhat an brušnjak an ga nastavt gor na mizo. Potle je poklicala puoba an mu jala, de on naj snje tkaj kaše, ku ona. Puob je začel jest an ona glih takuo. Samuo de pekjarca je bla parvezala ta pod brado mi-jah skrit ta pod kikjo, ki ji je paršu dol do trebuha. Kar sta spraznila kotù kaše je jala pekjarca: “Sada bomo videl, kduo je snjedu vic kaše”. “Kuo se more videt” je jal puob. “Takole” je jala pekjarca an uzela barjac an prerieza-la mijah, ki je imiela tam na trebuhe. Pu loncà kaše se je vekidalo dol na tla an potlè je jala: “Sada bomo videl pa dost si snjedu ti” an mu dala barjac tu pest. Puob je pa-rjeu barjac an se preriezu trebuh. Takuo je pekjarca nardi-la, kar je bla obecjala. Valentino Floreancig Ko so otroci v neki šoli učili starše Ko so otroci v neki šoli učili starše in dedke in babice, so očetje vsi po vrsti sedeli v zadnji vrsti in najrajši brali časopis. Ko so ga prebrali, so iz časopisnih listov naredili aviončke in ladjice in jih spuščali po razredu in po mizi. Tako so imeli otroci veliko dela, ko so aviončke in ladjice pobirali in jih očetom za kazen zaklepali v predal. Mame so neprestano klepetale. Nobeno opozorilo ni nič zaleglo. Dedki v drugi vrsti so dremali. Le včasih je kateri pogledal na uro, ali bo kmalu odmor. V prvi vrsti so sedele babice in pletle rokavice, nogavice, kape, jopice in šale ali pa čisto majhne vzorčke. Klobke volne so se kotalile po tleh, da so se niti zapletale v vozel in babice v kreg. Otroc so potem reševali vozel teh volnenih niti in babice mirili. Ob koncu pouka so rekli: “Sola za starše je naporna stvar”. “Prav nič ni naporno” so rekli starši “Jutri pridemo spet”. Ela Peroci (Iz revije “Rodna gruda”) SKRITA PODOBA POBARVAJ SAMO POLJA S PIKO Šport —-——= ------------------------------------------------ Non è bastata la rete di Peddis per battere una Cividalese rimasta in nove Allievi, ultimi minuti fatali Buoni pareggi per la Valnatisone e gli amatori di Drenchia - Poker della Polisportiva contro la squadra di Sedilis -1 Merenderos vincono in casa e si mantengono in corsa četrtek, 20. februarja 1997 Due reti su punizione di Iacuzzi tengono a galla la barca sanpietrina. La Valnatisone è passata per prima in vantaggio sul campo del Costalunga grazie ad un tiro da fermo spettacolare del centravanti azzurro. I padroni di casa, all’inizio della ripresa, prima si sono portati in parità con Scala e quindi in vantaggio con Germano. AIO’ dal termine la seconda prodezza del bomber sanpietrino riportava le cose a posto. Nelle file azzurre da segnalare l’esordio di Emanuele Bertolutti, classe '79. Impegnata con l’ultima della classe, la Savognese non è riuscita a scardinare la porta degli udinesi del Celtic. Battuta d’arresto degli Juniores della Valnatisone sul campo di Faedis. I ragazzi allenati da Moratti hanno subito una rete in contropiede. Alcuni minuti più tardi i padroni di casa sono stati costretti in dieci per l’espulsione di un loro Veleslalom na Liv Turistično društvo Livek organizira tekmovanje v veleslalomu na Livku, ki bo v nedeljo, 2. marca, ob 10. uri. Poimenske prijave z letnico rojstva sprejemajo do žrebanja, ki bo v soboto, 1. marca, ob 18. uri, in sicer v trgovini na Livku, v Tik-u (Pavel Mašera), v osnovni šoli v Kobaridu (Slavko Melinc), pri Antonu Medved, tel. 85260. Tekmovalci bojo plačali Startnino ob prijavi in sicer do 18 let 200 SIT, vsi ostali 500 SIT. Dvig štartnih številk bo eno uro pred pričetkom tekmovanja na Startu. Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji bojo dobili medaljo. Za druge informacije pokličita Tanjo na tel. številko 714144 (zvečer). SPtCOGNA S FIG Us,» difensore. Nonostante tutta la buona volontà messa in mostra i valligiani sono stati definitivamente castigati dalla seconda rete dei gial-loblù. Buono l’esordio tra i pali del giovane portiere Mauro Specogna. Combattuto incontro degli Allievi della Valnatisone a Cividale. I ragazzi allenati da Bruno lussa sono scesi in campo privi di Marco Domeniš, squalificato, e Wall/n esordio ter Rucchin, infortunato. positivo per Nonostante queste defezioni Emanuele la squadra è passata in van- B'ertolutti taggio al 10’ con una con- Del Ben suggella il primato VALLI DEL NATISONE - TURKEY PUB CIVIDALE 1-0 Valli del Natisone: Sirch, Vo-grig, Mauri, Paiani, Szklarz, Carlig, Stefano Medves, Francesco Fanna (Notarnicola), Del Ben, Dorbolò (Scaravetto), Clavora (Pollausza-ch). Turkey pub: Caporale, lussa, Gallerani, Tomasin, G. Cicuttini, Pace, Tomasetig, A. Cicuttini, Me-roi, Koren, Volarič. Pulfero, 15 febbraio - Interessante derby di vertice, disputato con grande agonismo ma anche sufficiente sportività, quello giocato sul campo di Podpolizza. Buona l’affluenza del pubblico che ha assistito ad un incontro che per gli ospiti poteva essere il trampolino di lancio per insidiare i valligiani nella corsa alla promozione. Nelle file degli “škrati” da rilevare le assenze di Fanna e Zuiz. La partita, vivace ed equilibrata, ha registrato frequenti rovesciamenti di fronte. I padroni di casa sono passati al 35’ del primo tempo a seguito di un’azione corale che portava Del Ben, su preciso servizio di Clavora, a siglare il suo settimo centro stagionale. Nella ripresa una grande parata di Sirch, due clamorose occasioni mancate da Fanna ed un rigore non concesso per l’atterramento in area dello stesso giocatore dimostravano il divario in campo. I migliori dei ducali sono stati Meroi, Tomasetig e Caporale, mentre nelle file dei locali si sono messi in evidenza Dorbolò, Sirch e Simone Vogrig, che ha annullato il temuto Volarič. Simone Vogrig Dal 15 febbraio look rinnovato per la struttura cividalese Riaperto il poligono di tiro Nihče od tekmovalcev iz Slovenije ni zablestel na svetovnem smučarskem prvenstvu Nezadovoljiva ocena za slovenske smučarje V Sestrieru se je v soboto zaključilo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki je prineslo kar nekaj presenečenj. Dve sta gotovo naj večji: Norveška je postala najboljša ekipa, kar zadeva zbrane kolajne, pa so presenetile tudi italijanske smučarke, ki so zbrale kar 3 zlate medalje. Obračun slovenske smučarske odprave v Sestrieru pa ni najboljši, čeravno že pred samim prvenstvom ni vladalo veliko pričakovanje. Tako v ženski kot tudi v moški konkurenci so slovenski smučarji dosegli povprečne rezultate in nihče izmed njih ni stopil na zmagovalčeve stopnice. Casi Bojana Križaja in Mateje Svet so očitno za nami. (r.p.) Dopo la doverosa chiusura invernale il poligono di tiro a segno di Cividale sabato 15 febbraio ha riaperto i battenti. I tiratori avranno la bella sorpresa di trovare un look rinnovato in funzionalità, insonorizzazione e colpo d’occhio favorevole soprattutto del poligono con pistola grosso calibro. Tutto è stato predisposto per l’accoglienza al meglio dei numerosi tiratori che approdano alla sezione di Cividale dalle Valli del Natisone, dal Cividalese, dal Tarcentino, dal Manzanese e dall’Isontino. Oltre all’attività di tipo ricreativo c’è un programma che vedrà impegnati i tiratori in gare a livello nazionale per la classifica sportiva nazionale, incontri bilaterali e triangolari tra le sezioni del Friuli-Venezia Giulia e scambi di visite con gare in Slovenia e Austria. Il poligono ospiterà poi la fase comunale dei Giochi della gioventù delle scuole medie inferiori. Lo scorso anno ben due giovani tiratori sono arrivati fino alla fase finale, che si è svolta a Tirrenia. clusione da fuori area di Gianluca Peddis. Nei minuti di recupero si è registrato il pareggio dei padroni di casa siglato da Pavan. Nel secondo tempo raggiungevano anzitempo gli spogliatoi Pavan ed Oscar Podorieszach. Ancora fatali, per gli azzurri, i minuti di recupero che vedevano Lopriore siglare la rete dell’insperato vantaggio. La sconfitta toglie alla Valnatisone tutte le speranze di vittoria del campionato. Turno di riposo per i Giovanissimi dell’Audace, che hanno approfittato della sosta per effettuare un’amichevole con il Tolmin. La gara, giocata a S. Pietro, ha registrato un perfetto risultato di parità (2-2). E’ stato un buon test in vista dell’incontro con la capolista Flu-mignano, in programma domenica mattina a Scrutto. Il Reai Filpa di Pulfero ha giocato lunedì sera a Tarcento. Ancora uno stop casalingo, nel campionato di Seconda categoria, per il Pub Sonia e Luca di Drenchia. Due volte in vantaggio grazie alle reti di Leonardo Crainich e Roberto Comu-gnero, i valligiani sono stati raggiunti dagli ospiti del San Lorenzo di Manzano. Nel campionato di Terza categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha respinto l’attacco del Sedilis, terzo in classifica, con una prestazione convincente. I ducali sono partiti come al solito al rallentatore. Hanno corso qualche rischio prima di sbloccare, alla mezz’ora, il risultato grazie al gol di Giovanni Dominici. Nella seconda frazione di gioco sono saliti in cattedra i padroni di casa, che hanno dilagato. Il secondo spettacolare gol è arrivato su semirovesciata di Olivier Cantoni, seguito più tardi dal fratello Francisco che ha sfruttato un bel passaggio in centro area superando il portiere in uscita. Il poker lo ha realizzato su punizione Nigro mandando il pallone ad insaccarsi tra il portiere e la traversa. Prima del fischio finale c’è stata u-na buona occasione per il Sedilis, sprecata malamente. Hanno ripreso il loro cammino, dopo la pausa invernale, gli Over 35 del Bar al Campanile di Cividale. La squadra ha fatto tremare la capolista Botte andando a segno per prima con Franco Zanuttig. Purtroppo nella ripresa, a causa di alcuni infortuni ed una espulsione, il Campanile è stato costretto alla resa. Nel campionato di calcetto i Merenderos di S. Pietro al Natisone hanno ottenuto un largo successo casalingo. Lo Spaghetto di Grimacco ha giocato martedì sera a Cividale contro il fanalino di coda Rualis. Risultati 1. Categoria Costalunga - Valnatisone 2-2 3. Categoria Savognese - Celtic 0-0 Juniores Faedis - Valnatisone 2-0 Allievi Cividalese - Valnatisone 2-1 Amatori Tarcento - Reai Filpa n.p. Valli Natisone - Turkey pub 1-0 Pub Sonia e Luca - S. Lorenzo 2-2 Poi. Valnatisone - Sedilis 4-0 Botte - Al Campanile 2-1 Calcetto Merenderos - Da Rico 10-3 Rualis - Spaghetto n.p. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Forgaria 3. Categoria Cormor - Savognese Juniores Valnatisone - Natisone Allievi Fortissimi - Valnatisone Giovanissimi Audace - Flumignano Amatori Reai Filpa - Pantianicco Montegnacco - Valli Natisone Rojalese - Pub Sonia e Luca Moruzzo - Poi. Valnatisone (24/02) Bar Campanile: riposo Calcetto Merenderos: riposo Rubignacco - Spaghetto (25 febbraio) Classifiche 1. Categoria Pagnacco 40; Torreanese 39; Tarcentina 37; Cividalese 35; Valnatisone, Corno, Costalunga 32; Vesna 31 ; Riviera 27; Opi-cina 26; Union 91 25; Tavagnacco 20; Reanese 18; Medeuzza 17; Forgaria 13; Zaule 11. 3. Categoria Libero Atl. Rizzi 44; Stella Azzurra 38; Moi-macco 35; Fulgor 34; Ciseriis 33; Rangers, Lumignacco 27; Faedis 22; Gaglianese 21; Cormor 17; Savognese, Fortissimi 13; Ni-mis 9; Celtic 8. Juniores Serenissima 40; Valnatisone 33; Romans, Cussignacco 32; Cividalese 31 ; Natisone 29; Faedis 28; Lucinico 25; Sovodnje, Azzurra 17; Fortissimi 16; S. Gottardo 14; Fogliano 12; Corno 9. Allievi Bressa 42; Cividalese 40; Pagnacco 39; Sangiorgina 38; Valnatisone, Faedis 35; Cussignacco 34; Natisone 31; Basaldella 29; Pozzuolo 26; Lestizza 22; Buonacqui-sto, Bertiolo 20; S. Gottardo 18; 7 Spighe 10; Fortissimi 9. Giovanissimi Flumignano 44; Savorgnanese 42; Bressa 41; Audace, Sangiorgina Udine 25; Pagnacco, Gemonese 22; Astra 92 21 ; Cussignacco 20; Buonacquisto, Rive d'Arcano 15; Majanese 10; Cassacco 3. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 26; Fagagna 21; Chiopris 19; Mereto 18; S. Daniele, Invillino 17; Manzano 16; Warriors, Chiasiellis, Pantianicco 15; Tolmezzo 13; Tarcento 8. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 25; Treppo 23; Amaro 22; Turkey Pub, Vacile 19; Team Calligaro, Rubignacco 16; Racchiuso 15; Reai Buja, Montegnacco 13; Pers S. Eliseo 12; Gemo-na 5. Amatori (2. Categoria) Deportivo 27; Alla salute 24; Pub Sonia e Luca Drenchia 23; Godia, Grigioneri 21; S. Lorenzo 19; Rojalese 16; Bocal 15; Re-manzacco 11; Piaino 8; Povoletto 6; Ador-gnano 4. Amatori (3. Categoria) Poi. Valnatisone 25; S. Margherita 24; Pian di Paluz, Sedilis 21; Xavier 18; Fandango 17; Campeglio, Sammardenchia 15; Cavalicco, Moruzzo 14; Gunners 13; Mon-falcone 3. četrtek, 20. februarja 1997 SVETLENART Kozca Se ’na Cičica V par miescu so se v naši vasi rodili tarje otroc an tuo nas ries veseli. Parvo je paršu Mattia Dortih, potlè se je rodila Martina Goma-tova, tele dni se je rodila pa Lara. Srečan tata je Claudio Cesnich iz naše vasi, srečna mama je pa Romina, ki iz Kal (podbonieški kamun) je paršla živet tle h nam. Lari, ki je parvi otrok mlade družine, želmo puno sreče, zdravja an veseja. Gorenja Miersa Smart v Rusonovi hiši Velika an poznana družina Carlig - Rusonova iz Oš-nijega je zgubila adnega sina. V čedajskem Spitale je umaru Giuseppe. Imeu je 67 liet. Bepic, ki je živeu v Gorenji Miersi, je zapustu brate, sestre, kunjade, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Podu tani v četartak 13. febra-rja zjutra. Skrutove Žalostna novica V Premarjage je biu v pandiejak 17. pogreb Car-mele Saccavini, uduove Zu-liani. Imiela je 81 liet. Carmela je bla mama od Vittorine, ki kupe z možam Amedeam an z otruok darži veliko butigo v Skrutovem. SREDNJE Gorenj Tarbi Žalostna iz Belgije V sriedo 12. februarja je paršla v Kurjakuovo družino žalostna novica: v Belgiji je umaru sin an brat Giuseppe (Bepic), klaša 1922. Bepic je živeu v Belgiji že od lieta 1946, kadar je zapustu rojstno vas za iti di-elat v mino. V Belgiji je za-poznu tudi čečo, ki je ratala njega žena, Marie Louise. Imiela sta dva otroka, adno čečo an adnega puoba, ki se kličejo glih ku mama an tata. Tele zadnje cajte Bepic ni biu pravega zdravja, vse- glih pa je biu kuražan an pru tu saboto se je poguoriu z mamo an s kunjado, ki živta v Gorenjim Tarbju. V sriedo 12. je umaru. Na telim svietu je zapustu ženo, hči an sina, mamo Perino, bratra Sandra, ki živi v Gorenjim Tarbju an Za-nuta, sestre Vidjo an Argijo, ki takuo ki smo napisal, žive tudi oni gor v Belgiji, kunjade, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Belgiji. P0DB0NESEC Gorenj Marsin Smart parlietne tene V poliklinike v Vidme je mierno za venčno zaspala Maria Zorza uduova Oballa - Skoukina po domače. Nona Marija je učakala ries ve-soko starost, 97 liet. Zapustila je sina Guida, hčere Livjo an Marijo, kunjado Ernesto, navuode an pranavuode. Venčni mier bo počivala v Gorenjim Marsine, kjer je biu nje pogreb v nediejo 16. febrarja. SPETER Barnas Pogreb v vasi V počitniškem domu v S-pietre je umarla Virginia Stulin uduova Causerò iz Barnasa. Učakala je 83 liet. Imiela je sinuove, zeta, navuode, sestre, kunjade an puno žlahte. Nje pogreb je biu v Bar-nase v pandiejak 17. popu-dan. Ažla Zazvonila je Avemarija V Veroni je zaključu svoje življenje Giuseppe Tropina tle z Ažle. Imeu je 86 liet. Zapustu je sinuove, nevieste, zeta an navuode. Podkopal smo ga v Ažli v saboto 15. februarja popu-dan. DREKA Ocnebardo - Manzan Smart še mladega mota Rino Crainich - Biziku po domače iz Ocnegabarda je imeu samuo 63 liet. Na naglim je umaru v videmskem Spitale v nediejo 16. febrarja. V veliki žalost je pustu ženo Marijo, sina Walterja, mamo, taščo, brata, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Rino je živeu že puno liet v Manzane, pa je biu zlo navezan na rojstno vas an zve-stuo je prebieru Novi Matajur, ki mu je pamašu novice iz rojstnih kraju. Venčni mier bo počivu v Manzane, kjer je biu njega pogreb v torak 18. februarja. Senjam v novi telovad GRMEK Liesa “Nina nana” je udobila Senjam beneške piesmi V nediejo 9. novemberja je biu na Liesah, v novi “pa-lestri”, tretji Senjam beneške piesmi, ki ga je organi-zalo kulturno društvo Rečan. Kot je znano, Senjam biu muoru bit že v nediejo 12. otuberja, a je biu preložen zaradi slavega vremena. V manj kot miesac dni so člani, soci, društva Rečan s prostovoljnim dielam (lavoro volontario), dogradili “palestro”, takuo da se je v nediejo 9. novemberja senjam varšiu pod strieho. Za senjam so parpravli devet novih piesmi. Na začetku sta spreguorila predsednik društva Rečan Aldo novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale '18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 +IVA 19% Clodig an garmiški župan Fabio Bonini. Predstavljala sta Elda Vogrig an Augusto Laure-tig, godu je ansambel “The new diamonds”. Kot parvi (ne v konkor-šu) je zapieu zbor Pod lipo taz Barnasa. Lepuo ga je vodu Nino Specogna. Na tuo so paršle na varsto nove piesmi. Zenski zbor “Rečan” je zapieu “Rosica neba” na besedilo Valentina Birtiča an na glasbo Valentine Petri-cig. Sledila je piesam “V mino”, katere besedilo je napisu Aldo Clodig, glasbo pa Faustino Nazzi, zapiela sta jo Checco an Gabriella. Kot tretjo so zapieli beneški otroci piesam Alda Klodic-ča an Antonia Qualizza “Nina nana”. Cetarta piesam je bla “Sila”, besiede Aldo Clodig, glasba Franco Cernotta, zapieu jo je tri jo Remigio Cernotta, Mario Bergnach an Franco Cernotta. Peta piesam je bla “Zima”, ki jo je zapiela Nilla Ruttar, besiede an glasbo je napravu Rinaldo Luszach. Zad za njo je zapieu Renzo Birtig piesam “Beneški sem fant”, besedilo Valentin Birtič, glasba Angela Petri-cig. Zadnje tri piesmi so ble “Pomlad”, ki jo je napisu an uglasbiu Toninac Qualizza, zapieu jo je pevski zbor “Rečan”; “Stupienjo za štu-pienjo”, besiede an glasba Checco, ki jo je tudi zapieu kupe z Gabriello an potlè še “Vesela sem bila”, napisu jo je Valentin Birtič, glasbo sta napravle Angela an Valentina Petricig, zapiela jo je Lucia Costaperaria. Je bluo težkuo vebrat te narlieušo, nazadnje so odločili an dali parvo nagrado, parvi premjo beneškim otrokam za piesam “Nina nana”. Na drugo mesto je paršla piesam “Sila” an na trecje pa “Beneški sem fant”. Udobili so pokale an plakete. Vsem konkurentam pa so dal an diploma od društva “Rečan”. (Matajur, 15.11.75) Predajam ramoniko, ki je bla malo nucana. Jo moreta videt v gostilni v Lombaju. Telefonajta na štev. 730823 (zvičer) an v-prašajta po Paolu. Vendo fisarmonica a piano usata poco, visibile a Lombai di Grimac-co, presso l’osteria “Alia francese”. Tel. al 730823 (ore serali). Chiedere di Paolo. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. FEBRUARJA DO 2. MARCA Skrutove tel. 723008 OD 22. DO 28. FEBRUARJA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak .četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar. v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guarcjia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak an petak od 11.00 do 13.00 Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 ( od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina IžCedadav Videm: ob 6.10*, 7.00,7.26 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 1327*, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35*, 7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 . . , čeztiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad........... 7081 Bolnica Videm............5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo.....'............787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 “LA MARMI,, Dl NEVIO SPECOGNA S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA