SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja; Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zajede«
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z• celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve nliee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e I e f 6 n - š t e v. 74.
Štev. SO.
V Ljubljani, v ponedeljek 6. februvarija 1899. Letni!* XX VII
Napad lia ljudsko posojilnico.
Šef-redakter »Slov. Naroda«, dr. Ivan Tavčar, še ni zadovoljen z lavorikami, katere je doslej žel kot grobokop slovenske narodne ideje in ljut sovražnik vsega, kar utegne pospeševati blagor in napredek slovenskega ljudstva. Ta novodobni De sc h m a n n še ni zadovoljen, da je ravno v zadnjem času s svojim hujskanjem po »Narodu« tako neizmerno oškodoval za obmejne Slovence toli važno društvo, kakor je »Naša straža«. Na svoje dosedanje razdirajoče delo hotel je šo postaviti krono s sobotnim člankom, katerega je hinavsko krstil »Dopis iz trgovskih krogov«.
članek jc sicer brezmejno nesmiseln — a na drugi strani zopet tako podel in hudoben, da moramo nanj reagovati, ker je to naša dolžnost nasproti slovenskemu občinstvu in nasproti javni morali. Nasproti takemu herostratskemu postopanju moramo javno apelovati na vse poštene ljudi, naj si bodejo katerekoli politične stranke! Idimo k stvari.
Gališka hranilnica v Lvovu je v hudih stiskah. Nastal je takozvan »run« nanjo; t. j. vložniki zahtevajo trumoma svoje hranilne vlogo nazaj in v tednu dni morala je ta hranilnica izplačati več milijonov gold. hranilnih vlog. Vzrok temu je, ker se je mej ljudstvom raznesla vest, da je navedena hranilnica pri nesrečnih posojilih zgubila več miljonov goldinarjev. Zato so se vložniki zbali za svoje vloge in zahtevajo jih nazaj.
In navedena vest v resnici ni bila prazna.
Vodstvo gališke hranilnice v Lvovu bilo je namreč popolnoma v židovsko-liberalnih rokah. To vodstvo je brezvestno gospodarilo — s tujimi milijoni. Mej drugim je brez jamstva
posodilo celih pet milijonov neki Židov-sko-liberalni tvrdki Szepanovski, Volski e tutti cjuanti. Poleg te imelo je še več židovsko liberalnih tvrdk neomejen kredit. Tako je prišlo do neizogibnih zgub — gališka hranilnica zgubila je milijone in naravna posledica tega je bila, da vložniki svojih vlog niso več smatrali varnimi in da zahtevajo vračilo.
Tak je dejanjski položaj neke velike hranilnice — v Galiciji! Kaj pa ima gališka hranilnica v Lvovu opraviti z »Ljudsko posojilnico« — v Ljubljani? Vsak pameten človek bode rekel, da nič. Toda blagi »rodoljub« dr. Ivan Tavčar, ki se zajedno v istem listu »Slovenskega Naroda«, v katerem je zlil svoj žolč na »Ljudsko posojilnico«, pod črto daje po svojem literaričnem hlapcu slikati kot idealna prikazen v slovenstvu — ta blagi rodoljub je našel zvezo mej 1 vovsko hranilnico in »Ljudsko posojilnico« Smisel njegovega članka je: Kakor so godi sedaj gališki hranilnici v Lvovu — tako se utegne tudi Se goditi »Ljudski posojilnici« v Ljubljani. In jasno označeni n a m o n njegovega članka je: Nahujskati vložnike »Ljudske posojilnice«, napraviti brez vsacega vzroka na to posojilnico ravno tak »run«, kakor-šen se dogaja pri blagajni gališke hranilnice v L v o v u. Res blag namen, vreden v uredništvu »Slov. Naroda« zbrane družbe !
Seveda računi pri tem dr. Tavčar zgolj z omejeno pametjo svojih ožjih somišljenikov!
Po navadni pameti soditi, gališke razmere ne vpljivajo na kranjske. Če pa že hočejo iz poloma gališke hranilnice izvajati kake sklepe za naše razmere — potem sc morajo ta izvajanja gibati ravno v nasprotni meri, nego »Narodova« modrovanja.
Gališka hranilnica v Lvovu je — hranilni c a in ne posojilnica. Torej jo je treba kot vzgled vzeti hranilnicam in ne posojilnicam. In gališko hranilnico je ugonobilo židovsko — 1 i-beralno vodstvo — torej jo je treba za vzgled vzeti takim našim hranilnicam, kojih vodstvo je v liberalnih rokah. Takih hranilnic je več na Kranjskem: taka hranilnica jo n. pr. mestna hranilnica ljubljanska itd., itd. Kedo pa jamči n. pr. za tistih pet milijonov hranilnih vlog, ki so vloženi pri mestni hranilnici ljubljanski ? Gališka hranilnica v Lvovu je imela 4 milijone reservnega zaklada — a vse to ji ni nič pomagalo. Mestna hranilnica ljubljanska pa ima le malenkosten reservni zaklad — občinsko imetje pa, ki jamči za hranilnico, je pod blaženim gospodstvom liberalne »Narodove« klike zabredlo v take dolgove, da je danes nesmisel, o kakem aktivnem »premoženju« ljubljanskega mesta govoriti. Kako lahko bi tedaj bilo, vznemiriti občinstvo, ki ima denar naložen n. pr. pri ljubljanski mestni ali pri katerikoli hranilnici. To bi bila nekoliko bolj naravna izvajanja, če bi se že na vsak način ehotlo gališke razmere uporabiti za naše odnošaje, nego pa napad na »Ljudsko posojilnico«.
»Narodovo« hujskanjo zoper »Ljudsko posojilnico« se stvarno odpravi s par besedami.
»Ljudska posojilnica« n i hranilnica, temuč zadruga z neomejeno zavezo; to se pravi, vsi njeni člani jamčijo solidarično (vsi zajednega in jeden za vse) z vsem svojim imetjem za vse zadružne zaveze, t. j. za vse hranilne vloge.
Po letnem računu za leto 1898 imela je »Ljudska posojilnica« koncem leta 18^8 hranilnih vlog nekaj čez 1'/» milijona gld. Imetje članov
LISTEK.
Laž življenja in resnica življenja.
Spisal I. Joergensen.
(Dalje.)
Tako, dragi prijatelj si morate Ti in Tvoji slikati najpopolnejši stan človeštva! In gotovo je nekaj takih, katerim vgaja tak pogled v bodočnost.
Toda kako se je godilo St. Mill-u, onemu poštenemu oznanjevalcu koristolovne morale, ko se jo hotel v svojem 21. letu razveseljevati nad mislijo vzvišenega namena, kateremu je posvetil svoje življenje, namreč nad napredkom človeštva do najvišje mogoče sreče ? On ni bil navdušen, marveč potrt, on se ni radoval, pač pa je obupaval, kajti to popolno srečno človeštvo zdelo se mu je najbolj ostudno, najbolj praznotno od vsega .. .
Stuart Mili si je opomogel po tem »napadu«, kakor on imenuje to okolnost. On jc še nadalje deloval za napredek, o čegar brezvspešnosti jc bil do dna svoje duše prepričan.
Ko se je pa postaral, spisal je drobno knjižico, ki sc imenuje »teizem«. V tej knjižici pa priznava svojo vero v trpečega Boga, kate-
remu pomagati s čistim, blagim življenjem je najvažnejša dolžnost človekova, spoznava vero v drugo življenje, katero bo tako, kakoršne pogoje zanj bomo določili tukaj na zemlji.
Toda na to spoznanje se nismo ozirali. Ljubši nam je bil diletantski materijalizem in agnostici-zem modrujočih zoologov. Prijatelj, zakaj nismo poslušali Milla, ko nas je hotel spreobrniti v »te-iste« ?
* * *
Ti praviš: Vednost je dokazala nesmiselnost in nemožnost krščanstva in brezpogojno se je treba klanjati dokazom vednosti brez ozira na osebna nagnenja.
Prijatelj mili, tudi jaz sem se držal teh vzornih teorij ! Samega sebe sem miloval z Renanom, da sem nerad a prisiljen zatajil vero, katero bi najrajše ohranil. Zdel sem so samemu sebi liki mučenik in junak, ker sem svoje sladkosti polne iluzije daroval na žrtvišču neizprosne resnice.
Vse to jo zelo lepo — a vse to je neresnično. Ko bi bil res rad ohranil vero svojih detinskih let, zakai sem pa natezal tedaj svoja ušesa, ko so zaropotala trobila svobode ? In pa vsaj ni bila to sladkost, čemur sem sc hotel odreči — to je bil
jarm, katerega sem hotel vreči raz sdbe. Imeti sem hotel zemljo, »nebesa pa prepustiti angeljem in vrabcem.« To jo bilo bojno geslo, to je bil klic v vojski. Življenje, srečo, slavo sveta so kazali nam stoječim na vrhu gore skušnjav. In mi smo se sklonili in molili njega, ki nam je zatrjeval, da jo v njegovi moči nam dati vso to!
To je naše in vsake resnične svobodomiselnosti prava geneza. Vem, da jih ima še mnogo, ki se zakrinkujtjo v modrijanski plašč striške ljubezni do resnice. Toda vsi odkritosrčni pesniki so že davno izdali skrivnost, skrivnostni nauk nevero. In ta skrivnost sc ne glasi: »Danes se jc resnica prikazala na svet«, marveč: »Danes je stari Pan vstal od mrtvih «
Veren in neveren, to sta namreč le teoretični imeni. Borba pa je dejanjska, borba mej voljo in sicer mej voljo duha in mej voljo mesa, mej krščanstvom in paganstvom, mej Bogom in svetom, mej Kristusom in antikristom.
To je ono pravo nasprotje: Kristjan in pagan. Nekateri izmed onih, ki so v teoriji neverni, živijo dejanjski še od krščansko vzgoje, od krščanskih spominov. Toda počakaj jedne generacije in videl boš, kako bujno paganstvo se bo razklilo iz duševnega polja, s katerega so pomedli vse krščanske snovi.	(Dalje sledi.
»Ljudske posojilnice« pa, ki jamči brezpogojno za vse posojilnične zaveze, t. j. za hranilne vloge, iznaša po malem računano več kot dva milijona goldinarjev, smelo pa trdimo, da tudi 3 milijone. Imenik zadružnikov je vsakemu na vpogled!
Za hranilne vloge pri »Ljudski posojilnici« je tedaj tudi v slučaju popolna varnost, če bi gospodje, ki to posojilnico vodijo, ves vloženi denar — v vodo vrgli!
Toda pri »Ljudski posojilnici« se ne meče denar v vodo, temuč nalaga se modro in previdno v posojilih proti popolni varnosti in pa pri drugih uglednih denarnih zavodih. Imena mož, ki so na čelu »Ljudske posojilnice«, so zadostno jamstvo za modro in previdno gospodarstvo; ra-zun tega pa dejstvo, da »Ljudska posojilnica« doslej ni niti krajcarja pri svojih terjatvah zgubila.
Saj so pa tudi gospodje, ki »Ljudsko posojilnico« vodijo, osebno z vsem s v o j i m i m e t -jem odgovorni za modro in previdno gospodarstvo. In to je ravno, v čimur se »Ljudska posojilnica« tako ugodno razlikuje od hranilnic. Pri hranilnicah namreč ni takega odgovornega vodstva. Brez lastne odgovornosti gospodarijo tam tuji ljudje s tujim denarjem. In to je ravno gališko hranilnico v Lvovu privedlo v pogubo: brezvestno liberalno vodstvo je tuj denar razsipalo mej svoje liberalne somišljenike !. Pretresljiv vzgled liberalnega gospodstva !
Vse to »Narod« odnosno dr. Tavčar dobro ve. Toda kaj ga vse to briga? Njemu je le na tem, hujskati zoper denarni zavod, kateri ne stoji pod liberalnim upljivom, katerega so marveč zasnovali in do krasnih uspehov privedli obče-znani katoliški slovenski možje! »Narod« sam ne more trditi niti enega samega slučaja, v katerem bi bila »Ljudska posojilnica« lahkomi-šljeno kak denar izposodila.
Vrhu tega sam priznava, da nima nikakega vpogleda v gospodarstvo »Ljudske posojilnice«. A v jedni sapi trdi, da je baje konsumnim društvom — ki bodejo po »Narodovi« trditvi vsa kmalu »falirala« — posodila velike svote. Cujte resnico : Vsem konsumnim društvom skupaj, kar jih je na celem svetu, je »Ljudska posojilnica« posodila celih dva tisoč (2000) goldinarjev! Pardon! Posodila je še nekemu konsumnemu društvu 3000 gld. — to pa proti intabulaciji na I. mestu hiše, za katero razni kupci ponujajo vsak hip 5500 do 6000 gld.!
Ker smo že pri tem, pristavimo naj, da je »Ljudska posojilnica« znana že povsodi, da tako previdno in strogo postopa pri izposojilih, kakor noben drug ljubljanskih kreditnih zavodov. Nešteti so slučaji, da so se prosilci za posojila pri »Ljudski posojilnici« odbili, ki so potem denar »na svoj obraz« brez težave dobili pri zavodih, ki so več ali manj v liberalnih rokah.
Ljubljana nima zavoda, ki bi modreje in pre-vidneje postopal pri izposoje vanju denarja, nego »Ljudska posojilnica«.
Toda čemu o vsem tem govoriti? Saj »Narod«, odnosno dr. Tavčar, itak vse to prav dobro ve. Njemu se gre le zato, klerikalcem kako zasoliti! To je, kakor znano, j edina morala idealnega dr. Tavčarja. Kar ga jezi, je nastopno.
»Ljudska posojilnica« postala je v kratkem času jeden prvih denarnih zavodov na Kranjskem. Še »Narodu« je pred par meseci to pripoznanje spodletelo. Ugled »Ljudske posojilnice« je velik na slovanskem jugu naše države. To je vzbudilo zavist nekaterim v kolu »Narodove« klike in že zdavna so sklenili, kar jim je narekovalo narodno-nemčursko srce, porabiti prvo priliko, da planejo po našem vzornem zavodu. Vodstvo »Ljudske posojilnice« je bilo že nekaj časa na to podlost pripravljeno.
Ali je pa blagi dr. Tavčar kaj pomislil na posledice svojega nespametnega podjetja. Ali je pomislil, kaj se zgodi, če bi se mu njegova podla nakana posrečila? Ali je pomislil, da je mej člani »Ljudske posojilnice« tudi precej š nje število pristašev liberalne narodne stranke? Ali je pomislil, da bi gonja proti »Ljudski posojilnici« utegnila iste prisiliti, svoja posojila brezobzirno iztirjati — da bi potem boben pel po celi deželi? Ali je pomislil, da je
»Ljudska posojilnica« slučajno tudi par sto-tisoč goldinarjev razposodila pristašem »Narodove« klike in da bi ista usoda zadela tudi njegove somišljenike. Ali bode morebiti tem nesrečnim žrtvam svojega lastnega glasila — dr. Tavčar ali g. Malovrh potrebni denar posodil, da zamorejo nemudoma plačati »Ljudsko posojilnico« ?
Ali dr. Tavčar ve, da »Ljudska posojilnica« brez ozira na politično strankarstvo vestno spolnuje svojo nalogo kot vseslovenski denarni zavod in da je zlasti že mnogokrat priskočila tudi liberalno-narodnim posojilnicam?
Iz tega se vidi, kako brezvesten in — neumen je »Narodov« napad.
Brezvesten, ker mu je bil namen, privesti do brezmejno žalostnih posledic, do uničenja nebrojnih marljivih eksistenc.
Neumen, ker obrača ost proti velikemu številu deloma celo odličnih lastnih somišljenikov »fcjlov. Naroda«, ki so člani ali dolžniki »Ljudske posojilnice«.
Zares, strast slepi!
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. februvarija.
Deželni zbori snidejo se sicer vsled odgo-ditve državnega zbora mnogo preje, nego je bilo prvotno določeno, toda tako kmalu se zasedanje deželnih zastopov vendar še ne skliče, ker osrednja in deželne vlade še nimajo pripravljenega v to potrebnega materijala. Praški »Politiki« poročajo o tem nastopno z Dunaja: V kratkem se zbero na Dunaju načelniki vseh avtonomnih deželnih uprav, da se posvetujejo z vlado o prihodnjem deželnozborskem zasedanju ter da jim vlada naznani svoje namene. Poslednje se tiče posebno češkega in moravskega deželnega zbora. V ta dva zastopa ima vlada največje zaupanje, ker tu pričakuje rešitve narodnostnega vprašanja. Nikakor toraj merodajni krogi ne bodo presenečeni, ako prične vlada ob pričetku ali morda še pred zasedanjem že davno napovedano spravno akcijo. Kajpada je še vedno nerešeno vprašanje, jeli sedanji trenotek, po odgoditvi parlamenta, ugodneji za take poskuse, kakor pa so bili dosedanji meseci. — Češki deželni maršal knez Lobkovic je minulo soboto že odpotoval na Dunaj.
Komunike združenih nemških strank. Po odgoditvi državnozborskega zasedanja sošli so se zastopniki nemške ljudske stranke, nemških naprednjakov, liberalnih veleposestnikov in krščanskih socijalcev v posvet ter po daljšem razpravljanju izdali obširen komunike, katerega glavne misli so nekako sledeče: Nemške opozicijske stranke obžalujejo (!) povstanek sedanjih javnih razmer, katere so provzročile Badenijeve jezikovne naredbe. Parlament je popolno obnemogel in vidno se manjša gospodarska moč prebivalstva. V nevarnosti so politična prava državljanov, ustava in ugled monarhije na zvunaj, ob jednem je pa zelo otežkočeno skupno bivanje avstrijskih narodnostij. — Obširno govore potem o nagodbenem vprašanju in njega rešitvi s pomočjo § 14. ter izjavljajo, da se je v zadnjem času nabralo toliko gradiva za razburjenost mej nemškim narodom, da treba resno v boj vsakemu zavednemu nemškemu boritelju. Koncem komunikeja se pa glasi, da ko-nečni namen nemških opozicijonalcev ni boj in razdor mej prebivalstvom Avstrije, marveč njih boj velja le zistemu. V boj proti temu je potreba s premislekom, odločnostjo in jedinostjo. — Zastopniki »zatiranega« naroda priznavajo toraj neizmerno škodo, ki so jo provzročili s svojim divjaškim postopanjem državi in njenemu prebivalstvu, a vendar še sedaj ne marajo odnehati od svojih budalostij samo radi Badenijevih jezikovnih naredeb, ki pa, kakor znano, niti več v veljavi niso, marveč so na njih mesto stopile že davno znatno spremenjene Gautscheve naredbe. Najbolj neumna pa je trditev, da se nemški obstrukcijo-nisti ne marajo boriti z narodnostimi, marveč le z zistemom. Dosedanja njih taktika je osvetlila neresnico te trditve. Za mirno, trajno spravo niso nikdar marali ter redno odklanjali vsaka tozadevna povabila, dobro vedoč, da je le boj,- brezobziren boj njih konečni cilj in namen.
Kompromisna pogajanja na Oger-skem prav slabo napredujejo in vedno bolj pre-
vladuje mnenje, da iz te moke ne bo kruha. Glavni mešetar Koloman Szell biva sedaj na Dunaju. Odšel je iz Budimpešte tako, da nihče ni vedel, kedaj in kako. Budimpeštanski krogi so izvedeli o tem še le iz dunajskih poročil. Z ministrom Fejervaryjem sta se podala k zunanjemu ministru grofu Goluhovskemu, in tudi z grofom Thunom sta dalje časa konferirala. Kaj je prav za prav dovedlo ta dva moža na Dunaj, ni jasno. Nekateri trdijo, da sta voditelja pogajanj že poročala o konečnih predlogih združene opozicije, toda temu oporekajo drugi, ko trdijo, da je opozicija še le včeraj izročila svoje definitivne sklepe. Glavne misli odgovora opozicije so znane in na podlagi teh ne dospo do nikakega vspeha.
Kmečki nemiri v Kumuniji. Iz Bukarešta dohajajo zadnji čas poročila o velikih nemirih mej kmečkim prebivalstvom v jednem delu Rumunije. Vsled socijalistične agitacije, katere glavni vodja je neki uradnik Nadeje, je prebivalstvo tako razburjeno, da bi ne prizaneslo niti kralju samemu, ko bi prišlo do potrebne veljave. Socijalisti agitujejo mej priprostim ljudstvom, posebno z načrtom glede razdelitve velikih latifundij mej manjše posestnike. Vlada baje temu načrtu ni hotela pritrditi, ker bi pretila seveda zanjo in gotove kroge velika nevarnost in sploh v načrtu izražena misel ni bila popolno dozorela. Sploh so pa postopali socijalisti popolno tako, kakor delajo po vseh drugih deželah. Vlada skrbi za red z vojaštvom, toda tudi v vojaške kroge je žc zelo prodrl revolucijonaren duh. — Vse to nevarno gibanje imajo na vesti vladaželjni liberalci. Povodom zadnjih volitev so se zvezali s socijalisti proti konservativcem, toda sedaj jim morajo so-pomoč drago plačevati z mnogimi predpravicami. Le tako pa je bilo mogoče, da so uporneži v kratkem času ustanovili si že nad 70 klubov in razvili po celem delu strastno agitacijo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. februvarija.
(Kje je vpliv?) Pod tem naslovom skuša sobotni »Slov. Narod« osmešiti naše trditve o vplivu »slov. kršč. narodne zveze« v desnici ter v podkrepilo nadalje poroča, da je parlamentarna komisija desnice minuli četrtek izvolila komite za konečno redakcijo izjave desnice: tri nemške klerikalce, dva Čeha, jednega Poljaka in — nobenega člana naše zveze. To »Narodovo« poročilo pa je povsem neresnično. Iz ust člana parlamentarne komisije smo namreč zvedeli, da je bil v to komisijo izvoljen le jeden član katoliške ljudske stranke, nadalje jeden Ceh, jeden Poljak in pa posl. Bar vinski, ki je v februvariju predsednik in vodja naše »Zveze«. Zastopan je bil torej vsak desniški klub po jednem članu. Sicer pa ta volitev ni imela nikakega posebnega pomena, ker je seja tega odbora trajala le — štiri minute in je odbor vsprejel nespremenjeno, v parlamentarni komisiji soglasno odobreno izjavo. — Dostavljamo pa še, da bodo k eventuvalnim sejam izvrševal-nega odbora povabljeni vsi trije načelniki »slov. kršč. narodne zveze«.
(Imenovan je) pravni praktikant L. Muhleisen avskultantom pri tukajšnjem deželnem sodišču.
(Dopolnilna volitev v Gorici) namesto odsto-pivšega poslanca grofa Frana Coroninija ja razpisana na 27. februvarija.
(»Rokovnjači«) se imenuje nova izvirna narodna drama, osnovana po slavnem JurčičKersni-kovem romanu, katero uprizore jutri, v torek prvikrat na slovenskem odru. Pevske točke v I., II. in IV. dejanju izvajajo gospa I. P o 1 a k o v a, g. M. F e d y c z k o v s k i, g. VI. II o u s a ter ženski in moški operni zbor. Glavne uloge igrajo : rež. I n e m a n n, ki predstavlja Grogo, rokovnjaškega poglavarja v Črnem vrhu nad Kamnikom, g. A. Verovšek (Blaž Mozol), g. A. Danilo (»Rajtguzen«), gdč. Ogrinec (Polonica) in g. D e yl (Štefan Poljak). Zanimanje za to narodno igro je mej občinstvom najživahnejše.
(Dva shoda) je priredilo katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem minulo nedeljo dne 29. januvarija v Ziljski dolini. Ob 11. uri predpoludnem je bil shod v Goričah, popoludne pav Črešnjah blizu Št. Jurija. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana ter sta se vršila v najlepšem redu. Gosp. deželni poslanec
Fran Grafenauer je govoril obširno in zelo pregledno o delovanju deželnega zbora in po raznih razpravah kazal, kdo hoče kmetu dobro in kdo ne. Navzoči volilci so z mnogim zanimanjem sledili zanimivemu govoru in g. poslancu izrekli različne želje. — Tajnik Rozman je govoril o namerah in delovanju socijal-demokratične stranke in kazal, da nauki te stranke slovenskih kmetov nikakor ne morejo osrečiti. Vsi navzoči so se s shodov razšli z željo, da kmalu zopet slišijo toli koristnih naukov.
(Iz Škofjcloke.) Po dolgem prestanku napravilo je tukajšnje »Kat. društvo rok. pomočnikov« na Svečnico zopet enkrat veselico, ki seje pa obnesla kakor dosedaj malokatera. Vspored je kazal dva zbora, eno točko na klavirju, katero je z občutkom proizvajal mestni organist g. B. Pirnat, in en samospev, kojega je krasno pel društveni pevovodja organist g. Janko Hafner. A dasi je bilo vse to dobro, glavna točka vsega večera je bila vendar le velika igra v petih dejanjih »V zadnjem trenotku«. France, mlad rokodelec, vzoren mladenič, zajde med soc. demokrate, ki ga pripravijo ob vse, vero, denar in zaslužek. V zadnjem trenotku, ravno ko si misli pognati krogljo v glavo, ga reši njegov brat duhovnik. Snov je toraj navadna, a precej dobro obdelana in ponuja precej lepih prizorov. In to so mladi igralci res tudi lepo izvedli. Človek se mora res čuditi, kje rokodelci, ki imajo dela dosti cel dan, dobe časa, da se v svoje vloge tako utope. Uloge Franceta, kakor ga je igral Fr. Hafner, niti gledališki igralec ne bi mogel bolje. Pa tudi drugi niso nikakor zaostajali, dasiravno so bili po večini prvikrat na odru. Le šepetalec je bil nekoliko preglasen, kar je bilo popolnem nepotrebno, ker so igralci svoje vloge itak znali. Gledalcev je bila dvorana natlačena. Med njimi smo videli gospodo iz najboljših hiš. Ce smemo soditi po glasnem odobravanju, bili so zadovoljni. Dal Bog, da bi zanimanje za društvo kakor se je včeraj pokazalo, nikdar ne zmrznilo. Vrlemu društvu pa, ki je dosedaj bilo že dalj časa v nekaki omotici, želimo, da se zopet poživi in razcvete.
(Iz Eovt) 3. februvarija. Po naših hribih je medlo že tri dni. Snega je blizu metra. Burja dela žamete. Vremenik je padel do sile v 3 dneh. Danes 8 mm višje. Topline včeraj +7»°, danes s/4°. —Vse po novem. Časih smo rekli: do Sveč-nice ves sneg »dol zleti« — Po Svečnici od vsake sape kopni! Zdaj pa se vse narobe godi. Ljudij ni bilo k maši, v šolo ni otrok. Kajne »urlaub« ?
(Iz Št. Vida nad Ljubljano) 3. februvarija. Na Svečnico imelo je prost, gasilno društvo lepo predpustno vesclico, ki je donesla 106 gl. 23 kr. Igrala se je gluma: »Oče so rekli, da le« in komični prizor »Zavber France«. Pri tej veselici je prvikrat nastopil nov mlajši mešani zbor, broječ okolu 50 pevkinj in pevcev. Mladi zbor nas je iznenadil s svojim nastopom. Pel je pa tudi stari, dobro znani zbor, vrstila sta se zbora v lepih skupinah in pesmih. Pevcem in pevovodju gosp. Janko Žirovniku vsa hvala in čast. — Tudi go-spica deklamovalka, igralke in igralci so se odlikovali. — Hvala vsem na njih vstrajni marljivosti.
(Osebne novice.) S Koroškega: Velikovški okr. glavar je v soboto dne 4. t. m. ob 7*12. uri slovesno izročil red železne krone III. vrsto preza-služenemu starosti koroških Slovencev proštu L. Serajniku v Tinjah. Čestitamo! — V Borovljah je dne 30. m. m. umrl znani orgljarski mojster in slovenski rodoljub, Fran Colarič, star 60 let. N. p. v m.!
*
* *
(Kdo pljuje v železničnik vozovih na tla?) Nedavno sem se vozil po južni železnici. Prepovedano je, pljuvati na tla, samo v nemškem jeziku. Celo Mažarjem niso prepovedali pljuvati v njih jeziku, dasi se mažarski jezik po železnici spoštuje tudi tam, kjer se še nikdar ni slišala ma-žarska beseda. Slovenski kmetje, ki ne znajo nemški, tudi še niso opomnjeni, da naj ne pljuvajo v vozovih po tleh. Gotovo so prepričani gospodje pri železnici, da slovenski kmetje ne pljujejo, dasi se marsikateri vozi s pipo v ustih. Torej je pri nas pljuvanje prepovedano samo Nemcem, ker — po napisih soditi — samo oni onesnažujejo železnične vozove.
(Deželno zavarovanje proti toči.) Na Bavarskem že dolgo časa s prav dobrim uspehom po-
sluje dežela sama kot zavarovalnica. Posestniki plačujejo prav majhno vsoto z davki vred. Niti posebej siliti jih ni treba; vsa moralna Bila obstoji v tem, da se nikomur davki ne odpišejo, kdor ni zavarovan. Neumljivo je, da ljudstvo pri nas ne vstane kot en mož in ne zahteva take zavarovalnice. Na Nižjeavstrijskem so prejšnji mesec sklenili, da ustanove tako zavarovalnico. Seveda je sklep prodrl samo zato, ker je večina deželnega zbora krščanskosocijalna in ima ves skrb za ljudski blagor. Poleg tega hočejo v krajih, kjer jim mnogokrat toča pobije, nasaditi gozdove, ker s tem se nevarnost zmanjša.
Društva.
(»Slovanska kršoansko-socijalna zveza«) v Ljubljani jo imela svoj občni zbor pretekli četrtek ob '/s 10. uri dopoludne v »Katol. Domu«. Ker smo tekom leta o vsaki »Zvezini« prireditvi posebej poročali, omenjamo le, da so bili izvoljeni v odbor: predsednikom Ivan Kregar, podpredsednikom Fr. Ziller, tajnikom Ivan Štefe, tajnikovim namestnikom Jož. Gostinčar, knjižničarjem H. Moškerc, njegovim namestnikom J. Pipp, blagajnikom I. Sedmak, njegovim namestnikom Mittermajer in odborniki: Luka Smolnikar, Karol Pollak Karlič, dr. Debevec, namestnikom Žnidaršič, Fabijan, Trefalt, Finžgar. Revizorji Avšič, Mervic, Rakovec. Občni zbor si je za zavetnika krščanskosocijalne organizacije izbral sv. Mihaela. Prvim častnim članom je bil jednoglasno izvoljen veliki društveni dobrotnik g. Karol Pollak. Radostno se je vsprejelo naznanilo, da se oživ-ljenje »Ljudske knjižnice« bliža uresničenju. Večje število knjig so blagovolila poslati slavna društva: »Slov. Matica« , »Družba sv. Mohorja« , »Družba sv. Cirila in Metoda«, dalje knjigar g. J. Gion-tini, »Katoliška Bukvama«, D. V. Gregorič, Iv. Babnik, Dr. Val. Foerster, uredništvo »Sloven. Lista«, drž. posl. Iv. Vencajz; poleg teh pa bo poslali šo manjše doneske razni dobrotniki. Želeti je, da bi odbor dobil še mnogo darov, da se skoro more otvoriti prepotrebna »Ljudska knjižnica«. Povdarjala se je potreba dobiti skupno stanovanje vseh kršč. socijalnih društev v Ljubljani.
(P red pustna veselica »Slovensko krščanskosocijalne zveze« v Ljubljani) bode, kakor smo že poročali, prihodnjo nedeljo. Vspored obsega: 1. Koračnica iz »Pro-danov neveste«, udarja »Zvezin« tamburaški zbor. 2. »Čolničku«. 3. »Zvečer«, poje »Zvon«. 4. »Deček in se niča«, prizor. 5. »Ruski ciganski valček«. 6. »Naprej zastava slave«, udarja »Zvezin« tamburaški zbor. 7. »Kje je meja«, izvirna igra v 1 dejanju, spisal Simon O g r i n e c 8. »bvibanjska ružica«, udarja »Zvezin« tamburaški zbor. 9. »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. 10. »Sveta noč«, poje Zvon. 11. »Marica«, udarja tamburaški zbor. 12. »Slovenija in njena hčerka slovenka«, prizor. 13. »Sre-ten imendan«, udarja Zvezin tamburaški zbor. 14. »Župan«, izvirna šaloigra v 2 delih, spisal Miroslav V i 1 h a r. — Vstopnina : sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr., IV. vrste 20 kr. Sedeži na galeriji 30 kr. Stojišča 10 kr. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici pri Štefetu. Blagajnica se odpre ob 6. uri, začetek ob Vs7. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
(O b č n i z b o r I. 1 j u b 1 j. d e 1 a v. k o n-sumnega društva) vršil se je včeraj dopoludne ob 9. uri v dvorani »Katol. doma« ob precejšnji vdeležbi. Po otvoritvi zbora je predsednik g. Pliberšek v kratkih potezah omenjal društvenega delovanja v minolem letu ter potem s krepkimi besedami opominjal zadružnike, naj se z vedno večjo vnemo oprijemajo dobre stvari, ki bo obrodila tem boljši vspeh, čim bolj se zanjo zavzema vsak posamezni član. Društveni odbor se je po moči trudil za prospeh društva in vse storil, da jo zadovoljil zadružnike. Vsem so kajpada nikdar ne bo moglo ustreči. Nato je poročal obširneje o društvenem delovanju blagajnik Rakovec. Iz njegovega poročila posnamemo, da je imel odbor 22 deloma zelo dolgotrajnih sej, v katerih je ukrepal o naročilih zadnjega občnega zbora ter o premnogih drugih vprašanjih. Vpeljala se je v društvo električna razsvitljava, sklenile se zveze z raznimi zadrugami in večjimi trgovskimi tvrdkami ter poskrbelo za lastno nabavo moke. Društvo je pristopilo k »Gospod, zvezi« ter kot ustanovnik h »kršč. socij. zvezi«. Odbor se je poklonil novemu presvetlemu vladiki, ki je nato počastil društvo tudi s svojim obiskom. — članov je imela zadruga koncem leta 26-3 s 3769 gld. 30 kr. vplačanimi deleži. Prometa je bilo nad 53.000 gld. in znaša kosmati dobiček 2655 gld. 83'/« kr. Rezervni zaklad znaša 406 gld. 15 kr., vrednost inventarja pa 540 gld 40 kr. Kot divi-denda se razdeli mej člane 258 gld. 8 kr. Obe poročili jo zbor odobruje vzel na znanje. — Mesto odstopivšib članov so bili izvoljeni v odbor gg. B a h a r, G o 1 m a j e r, Moškerc in Toma-ž i č, v nadziralni odsek pa gg. G o s t i n č a r, Jakopič in Rakovec. — Konečno so je sklepalo še o določitvi kredita in uvedbi kreditnih
znamk ter določilo sv. Antona Padov. društvenim zavetnikom, katerega god naj se vsako leto slovesno obhaja. — Z zahvalo za vztrajnost in zo-petnim opominom na krepko mejsebojno delovanje je predsednik malo pred 1. uro zaključil peti občni zbor.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) jo izročil predsednik kupčijski komori, veletržec Iv. Per-dan 200 gld., to je njegov dar ob kupčiji z »Vžigalicami družbe sv. Cirila in Metoda«. Vrlemu domoljubu vsa slava!
(Vodstvo ljudske in dijaške kuhinje) nam naznanja: Po poročilu vodstva ljudske in dijaške kuhinje je v mesecu januvariju društvo dobro vspevalo. Hvala posebno kranjski hranilnici za podporo 150 gld., dvornemu svetniku gosp. Regnardu v Trstu za 20 gld., gospej Iločevarjevi 10 gld., tvrdki Stacul in Kham &. Murnik za prikuhe. Vstopilo je 70 novih udov z letnim prispevkom 112 gld., tudi več odličnih dobrotnikov, na čelu jim presvitli knez in škof ljubljanski. Bog plačaj vsem dobrotnikom. Dohodkov je bilo v mesecu januvariju 694 gld. 85 kr., odhodkov 687 gld. 9 kr.. ostanek 7 gld. 76 kr. Ker je namen jako blag in čist v prid revežev in blagor dijakov, zatorej prosimo posebno prijatelje mladine spominjati se v mnogih prilikah, da se ložje zadosti množini prosilcev. Vsak najmanjši dar je hvaležno sprejet in porabljen v najboljši namen.
(Moško pevsko društvo »Kranj«) priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer pevsko veselico pri g. Fr. Sajovicu »Nova pošta« v Kranju. — K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
(Zahvala.) Ljubljanski knjigotržec J. G i-ontini nam je za »Ljudsko knjižnico« v Ljubljani blagovolil poslati bogat književni dar. G. Giontini je izmej založnikov jedini, ki se je tako plemenito odzval odborovi prošnji, zato mu v ime slovenskega delavstva na njegovem daru izrekamo najudanejšo zahvalo, z željo, da bi našel mnogo blagih posnemateljev. — Odbor »Slovenske krščansko socijalne zveze« v Ljubljani.
„Naša straža."
Ustanovniki: gg. Fran Katnik župnik v Dholici 50 K, Matej Servicelj komendator na Re-berci 20 K, Viljem Pfeifer drž. posl. na Krškem 50 K, med. Ivan Bajec v Gradcu 10 K, Ivan Skuhala dekan v Ljutomeru 10 K, Franc Brglez v Ljutomeru 10 K, Josip VVeiksel v Ljutomeru 10 K, dr. Franjo Rosina odvetnik v Ljutomeru 20 K, Ivan Lavrenčič dekan v Šmartnem 10 K, Jan. Lesar župnik v Pečah pri Vačah 10 K.
Redni udje: gg. Ivan Trpin beneficijat v Šmartnem 2 K, Zmagoslav Koechler kaplan tam
2	K, Matija Avsec župnik v Ilotiču 1 K, Miha Saje župnik v Štangi 3 K, Martin Molek župnik na Savi 1 K, Jernej Zupančič duhoven v Litiji
3	Iv, Dragotin Jaklič župnik v Prežganji 2 K, Ivan Brezovar duh. v pok. 1 K, Ivan Bartelj nadučitelj v Šmartnem 1 K, Ignacij Zore posestn. v Šmartnem 1 K, Alojzij Šušteršič župan v Šmartnem 2 K, Anton Cestnik grajski kaplan na Ilau-sambacher 2 K, Jože Ravnikar v Radečah 1 K, Jak. Seebacher župnik v Opačah za 1. 1899 1 Iv, Rajko Potaček gostil, v Kranju 1 K, Jakob Če-mažar kaplan v Krkovcih 1 K, Ivan Sakser v Hotederšici 2 Iv, V. Klinar kurat v Ceru 2 K, Gradčani gg.: j ur. Makso Svoboda, med. M. Hočevar, jur. Makso čuček, jur. Adolf Robič, med. Ernest Mayer, med. Bogdan Drč, med. Vladimir Škrlj, jur. Janko Mencinger, fil. Just Rožič, med. Pravoslav Pertot vsak po 1 K; prof. K. Verstovšek v Mariboru 2 K; Ljutomerčani: gg. dr. Ant. Mi-halič 4 K, Viljem Schneider 2 K, Franjo Čeh 2 K, Ivan Karba 2 K, Anton Božič 2 K, Josip Mursa 2 K, Roman Fekonja 2 K, Toma Pušenjak 2 K, Ignacij Rabenstein 2 K, Alojz Pavlin 2 K, Ivan Brunčič 1 K, Alojz Vršič 2 K, Bogomir Fekonja 2 K, Josip Ivanjšič 2 K, Franc Seršen 2 K, Nikolaj Kelnar 2 K, Franc Sever ml. 2 K, Prosto-slav Gala 1 K, Božidar Čakra 2 K, Štefan Bayer župnik v Pokrčah 4 K, Fran Treiber župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu 2 K, Boštjan Mišic v Borovljah 2 K, Josip Zeichen kaplan pri sv. Val-burgi 2 K, Anton Globevnik opravnik na Grmu 1 K, Ignac Gorenc vrtnar na Grmu 1 K, Ignac Brglez sadjar na Grmu 1 K, Miha Podbevšek hišnik na Grmu 1 K.
Društva: Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu 10 K.
Darovi: Cczanjevčani in Ljutomerčani pri bralnem društvu 14 K, družba posnikov, abstinentov na Vranji peči 10 K, M. Ražun župnik in Jos. Jugger kaplan v Št. Jakobu v lložu vsak 1
K, neimenovan na dekan. konf. v Šmarji 2 K, neimenovan v Gornjemgradu 4 K, Vesela družba v narodni hiši Repičevi pri sv. Lovrencu v Slov. goricah 8 K. z geslom: Bratje Slovenci, kjer koli živite, K naši vsi straži takoj pristopite! Bodisi kmet ali učen gospod, Vsak naj podpira ob mejah naš rod!
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorioa, 6. februvarija. Znani Luzzatti v Gorici kandiduje v deželni zbor namesto od-stopivšega grola Coroninija.
Dunaj, 6. februvarija. Pod cesarjevim predsedstvom se je vršil včeraj ministerski svet, katerega sta se vdeležila ministra Fe-jervary in Szechenyi in posl. Szell. Fejer-vary in Szell sta poročala o kompromisnih pogajanjih. Konstatovalo se je, da zastopata oba poročevalca jednake nazore.
Budimpešta, 6. februvarija. Cesar je v avdijenci Fejevaryju iu Szellu izrazil svojo zadovoljnost, da se poročili obeh poročevalcev skladata. Upanje je, da se dožene kompromis, ker se misli, da bo vlada v nekaterih točkah odjenjala opoziciji, vzlasti ji bo zagotovljeno, da se potem zbor ne bo zaključil ali za dalje časa odložil.
Dunaj, 6. februvarija. K pogrebu bolgarske kneginje je odpotoval kot cesarjev zastopnik nadvojvoda Leopold Salvator.
Gradec, 6. februvarija. Namestništvo v Gradcu je sistiralo delovanje Kokitanskega „Bauernbunda,< zaradi prekoračenja društvenih pravil.
Rim, 6. februvarija. „Popolo Romano" izjavlja, da italijanska vlada ni prav nič vplivala proti temu, da bi se Vatikanu do-poslalo vabilo na mirovno konferenco.
Marzelj, 6. februvarija. Patriotiska liga je priredila včeraj dopoludne shod, h kateremu je bil dovoljen vstop le članom lige. Ker nasprotniki niso mogli prodreti v zbo-rovalno dvorano, navstal je pred vrati grozovit pretep. Nekdo je streljal s samokresom ter ranil več oseb. Policija je razgnala demonstrante.
Bruselj, (3. februvarija. Francoska vlada se je pritožila, da se na belgijskih tleh trpi spletkarjenje bonapartrstiških kolovodij. Pričakuje se, da belgijska vlada iztira princa Viktorja Napoleona.
Tržne cene v Ljubljani
dne 4. februvarija.
MeteorologiSno porodilo.
Višina nad morjem 806-2 m., srednji zračni tlak ri
a M a	<5»i 0D»- iovan:»	Stanje barometra v nun.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb*	ru * . • ■o «» *
4	9. tvečer	737 2	-6-4	si. jzab.	jasno	
5	7 zjutraj 2. poDol.	7383 '342	—106 -37	si. jzab. sr. jug	megla skoro oblS.	00
5	9. zvečer	7316	-34	sr. sever	jasno	
6	7. zjutraj 2. popol.	7330 733 7	—7 2 09	sr. Bszah. si. jzab.	jasno skoro oblč.	00
tireuiija leiupm&uirit suuuie —a'a , nonuaie : —i o .
Srednja temperatura nedelje —5 90, normale: —1-2°.
138 1-1
Podpisani naznanjamo, da je Gospod življenja in smrti dne 4. februvarija ob 3/4 na 6. uro zvečer njih hčer, oziroma sestro
Katarino Mrak
staro 28 let, po dolgi bolezni, večkrat prevideno s svetimi zakramenti, poklical v boljše življenje.
Za pokojnico se bodo v ponedeljek, dne 6. febr., ob 8. uri v farni cerkvi na Boh. Beli opravile slovesne bilje s sv. mašo. Na to se truplo prepelje na radovljiško pokopališče.
Drago rajnico priporočamo v molitev.
B o h i n j s k a B e 1 a .	Radovljica,
dne 5. februvarija 1S99
Matija Mrak, oče — Marija Mrak, mati.—
Matija Mrak, župnik, Franc Mrak, posestnik, brata.
eS
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kašlju in hripavosti. (IIT.) 20—5
Vabilo
na
redni občni zbor
»Hranilnice h posojilnice v h,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bo vršil
dne 12. februvarija 1899 ob 4. uri popoldne
v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za leto 1898.
4.	Razni nasveti.
V Žireh, dno 3. februvarija 1899.
139 (i-i)	Načelstvo.
Vab ilo
na
občni zbor
del. konsumnega društva pri D. M. v Polji,
kateri se vrši
v nedeljo. 19. febr. 1899, ob 3. uri popoldne
v društveni hiši v Slapa,h.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajitlnk-ah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Vspored:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
«3. Volitev predsednika in 3 odbornikov. 6. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi
140 i-i	predstojništvo.
	gl-	kr.		gl-	kr.l
Pšenica, m. st. . .	10	50	Špeh povojen, kgr. .	—	70,
Bež, „ . . .	8	50	Surovo maslo. „ .	—	90
Ječmen, „ . . . 1	7	50	Jajce, jedno . . .	—	2^,
Oves, „ . . . '	6	50	Mleko, liter ... i	—	7
Ajda, „ . . .	8	50	Goveje meso, kgr.	—	58;
Proso, , . . . 1	8	—	Telečje	—■	62
1 Koruza. ., . . .	6	—	Svinjsko „ „ .	—	58
Krompir, „ . . Leča, hktl. . . .	2	60	Koštrunovo „ „ .	—	40;
	12	—	Piščanec ....	—	so
Grah, „ . . .	8	—	Golob.....	—	30
Fižol. m. stot . . .	11	50	Seno. m.stot. . .	2	—
Maslo, kgr. . .	—	96	Slama,	1	60|
Mast, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
Špeh svež, „ , .		65	„ mehka, 4 „ „	4	50
>co
oo
a tmmmm
ca
X S)
iirrp O a> S im w _!_, ^ O O
_ »N
Ci Ci 3C >s
O •to
S
—-o c o
>	o o
rQ D >t>
-O 9
P-
2 rt m n
v s
>	>
s S
c ti o
'iS
•s s
.SdJs
S a o ®
š a
X ,H
C K
-a
"bo s
«3
M O
O B
® C
i5
m
S
o T3 3 0> z

Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. mini-sterstva za nk in bogočastje pripuščeni
mali, srednji in veliki
v v
ram
v slovenskem Jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah cd tekočega šolskega leta Dadalje, se dobiva
mali po lo /cr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
y prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust.
&M
D u n a j s k a t> o
i* z au
Dn6 6. februvarija.
Skapni državni dolg v notah.....101	gld.	60	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	>	30	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»	10	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	102	»	20	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	75	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	90	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	921	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld.......361	»	50	»
London vista...........120	»	40	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	>	92	»
20 mark............11	»	78	»
20 frankov (napoleondor)............9	»	55'/,»
Italijanski bankovci........44	»	50	»
C. kr. cekini......................5	»	68	»
Dno 4. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavnc srečke o°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem. kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5% .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
174 gld.		—
159	»	—
194	>	50
100	>	—
139	»	
130	»	75
108	»	65
112	>	—
98	»	26
98	»	30
222	»	80
180	>	30
125	»	30
99	»	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 76 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20 » 25
Budolfove srečke, 10 gld.......26 » 25
Salmove srečke, 40 gld........85 » 75
St. Genois srečke, 40 gld.......80
\Valdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24 » 25
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	155
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3510
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	438
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68 » 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	116
Montanska družba avstr. plan..........239 » 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	188
Papirnih rubljev 100 ................127 » 26
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
.. n e it c u
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

AT Pojasnila "3ES v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga obrestovanja pri popolni varnosti 3SjT naloženih jj 1 a v u i c. ~tJEt