Delo je mnogo vredno.
Vse, kar živi na svetu, potrebuje živeža, a vea ta živež mora se največ pridobiti in piidelali. Kdor deJa, a dnlom platžuje svoj živež: liior ne deJ*, dela dolgove, ki jih uikoli ne bode mogel plačati. Moiler mož je rekel: nAko bi vsak človek po tlve uri na dan pridno d8lal, dosti bi bilo to za potrehe vseh zemljanov, in ne bilo bi niti uboštva niti pomanjkanja."
Moder župan je dejal: p.Vko bi luogel, nobenega postopača bi ae trpel v svojtiin kraji; kajti zaradi leaukov in postopafie-T morajo drugi trpeti po-maujkanje."
Ako lennh ne dela toliko, kolikor bi moral delati v človeškej družbi, zna se, da morajo drugi delati mesto njega. Poleg večjiii del je pri vsakoj liiši 5i> mnogo manjSih opravkov, ki 3e morajo ¦/. večjim delom zajedno oprav-Ijati. Prav koristno je tedaj, da mala hižna dnižiua opravlja drolma dcla, kar leto in dan prinaša innogo dobičkn. Marsikatera družina, katera je svoj čas .loljro obračala, naprcdla si jc čez leto in dan poleg poglavitnega dela, še mnogo metrov platna; a druga, ki nij pridno delala, si nij uičesar pridobila, da-si bi marsikaj zel<5 potrebovala. Resni^no je, da ,,čaa je deuar", in prav pravi pregovor:   ^Zrno do zrna pogača, kamen do kameua palača."
Dela so raznokatera. Delamo z roko, ali i glavo. Vsak elovek. ki dek tako ali tako , časti je vredou , naj je kdor si bodi, iu stami, katurega koli. A vsak, ki pase leuobo, in nživa samo t6, kar 30 mu drugi priiielali in pri-hraiiiii, inalo je Fieden, naj je vii gospod ali kmet. Lenuli, ki bi rad 2i»el od žuljov drnzih ljudi, naj si dobro zapomne, da nkdor ne dela, naj tudi ne je; brez dela nij jfla."
A pri vsakein delu mora človek tudi misliti, predno kaj stori. kajti ,,brez glave storjeno, je rado skaženo." Za vsako delo treba nam je izbirati dobrih jiripoinoiSkov. Prigovor pravi: nBrez kvasii knih ne izhaja; brez gnoji nij prosft; brez potn nij medii."