GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI CENTER
Krhka rast še ne pomeni vzpona
Sedanje neobvladljivo divjanje inflacije J^ v tem trenutku ned-vomno najbolj nevralgična točka analize naše gospodarske stvar-nosti. Sodeč po inflaciji bi utegni-b reči, da nam v gospodarstvu še nikoli ni šlo slabše kot sedaj, ven-dar pa kaže prisluhniti besedam Markovičeve ekipe, ko ugotavlja nekatere težnje v gospodarskih gibanjih, ki so lahko zametek sta-bilnejših gospodarskih razmer. To upanje se imenuje postopno oživljanje industrijske proizvod-nje, naraščanje izvoza za izenače-vanje tržne ponudbe in povpraše-varvja.
Tudi podatki o gospodarskih gibanjih v občini Center se v glav-nem ujemajo s trditvyo Markovi-čeve ekipe. Industrijska proiz-vodnja je bila v prvem letošnjem tromesečju za 1,7 odstotka večja kot v enakem lanskem obdobju, sicer pa kar za 23 odstotkov večja od povprečja minulega leta. Po-večujejo tudi izvoz, zlasti na kon-vertibilni trg.
Poudariti moramo, da so letoš-nji podatki v primeijavi s podatki prejšnjih let veliko bolj verodo-stojni. Uradna statistika namreč ne zajema več tistih dejavnosti, ki so se v minulih letih že izselile iz občine. To so nedvomno dejstva, ki na pozitiven način govore o sil-nicah v gospodarski politiki.
Ob tem Centru ne mižimo pred težavami, s katerimi se srečuje naše gospodarstvo. Problem, ki je vse večji, je pomanjkanje lastnih obratnih sredstev. To seveda po-meni, da se gospodarstvo zateka k dodatnemu zadolževanju, ki pri sedanjem vrednotenju denaija iz-redno obremenjuje finančno go-spodarjenje. Teh stroškov povsod ne zmorejo več prenesti v ceno svojih izdelkov. Najbolj nazoren primer, kako nevarna past je naje-manje dragih kreditov za obratna sredstva, je Pletenina, za katero je bilo potrebno uveljaviti ukrep družbenega varstva.
V občini ocenjujemo gospodar-sko liberalizacijo, ki jo je odprla pravzaprav že Mikuličeva vlada, kot napredek in pričakujejo, da nam bodo ukrepi tekoče ekonom-ske politike Markovičeve vlade še bolj vzpodbudili industrijsko pro-izvodnjo in izvoz.
Hitreje nsu bi se razmahnilo tu-di prestrukturiranje gospodar-stva. V tem pogledu si občina ne zastavlja nekih posebnih nalog. Prevladuje mnenje, da naj bo to avtonomno dejanje gospodarstva samega. Tehtnejše in koristnejše pa utegne biti sodelovanje pri ustanavljanju novih podjetij. Vse-kakor kaže poudariti, da se pove-čuje zanimanje občanov za vlaga-iye v drobno gospodarstvo. Ti-
stim, ki želijd ustanavljati nove proizvodne enote, so v pristojnih občinskih organih vedno priprav-Ijeni pomagati in kot pravijo, naj bi se njihova vloga občutila kot dobrodošla strokovna pomoč in ne kot administrativna nadloga.
Pričakujejo, da bo na tem po-dročju spodbuden tudi program razvoja drobnega gospodarstva, ki je ta čas v skupščinski razpravi.
Med drugimi značilnostmi go-spodarskih gibanj kaže omeniti, da trgovina še ni izrazito občutila upadanja kupne moči, še zlasti ne trgovina z živili in tekstilom. Na to je vplivalo razmeroma uspešno usklajevanje osebnih dohodkov z naraščajočo inflacijo.
Omeniti kaže, da se je v tem obdobju povečala tudi produktiv-nost, za katero pa velja, da kot finančno izražena vrednost v se-danjih inflacijskih razmerah ne more biti najbolj primeren način izkazovanja te ekonomske kate-gorije. Pri tem je zanimivo da se je zmanjšalo Število zaposlenih v gospodarstvu, v negospodar-stvu pa nekoliko povečalo. Take težnje zaposlovanja, kot pravjjo v občini, v prihodnje ne bo mogo-če vzdržati, kajti sredstva za nego-spodarske dejavnosti se že nekaj časa zmanišujejo.
Janez Kukovica