rožnica CELJE cAit/ je v novem lein izpo//u' na/ f/e/eeA žeč/a. Ai li/i/i ta čaj izie/tamo po v jem j vetu. o Set/ 60 tiei/e tijoč/et/e tijoč/etje mita in jtečniA ///uii clitedn£3ivo (ìÙu'f/a ‘Seutvi/jAf t/o/tsit- MKiMff» mam Dominik KUGLER s.p. Pondor 24a, 3304 TABOR tel.: (063) 70 00 940, fax: (063) 70 00 941 Novoletno številko Utripa gospodinjstvom občine Tabor podarja Mizarstvo Kugler. PR0IZV0DNIA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci žrebanja: 1. Peter Filipič, IV. Prekomorske 10, Ajdovščina 2. Rudi Baloh. Zabiikoviea 156/a, Petrovče 3. Ela Pečnik Keršetova 1. Laško VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC. 75-let Lovske družine Prebold str. 5 Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tel.: 710-13-70 Tel. in faks: 715-484 Samoprispevka ne bo V nedeljo je v krajevni skupnosti Šempeter potekalo glasovanje o uvedbi krajevnega samoprispevka. Večina tistih, ki so se referenduma udeležili, se je izrekla proti samoprispevku. V krajevni skupnosti Šempeter je v volilni imenik vpisanih 2449 volilnih upravičencev. Nedeljskega referenduma se je po še neuradnih podatkih (zaključek redakcije je bil v ponedeljek) udeležilo 1324 krajank in krajanov ah 54 % volilnih upravičencev. Izmed teh, ki so glasovah, se jih je za uvedbo samoprispevka izreklo 521 ah 39 %, tako da referendum ni uspel. K. R., foto: T. T. Na volišču v Šempetru. Pa bomo vendarle imeli bel božič. Kljub številnim bleščečim okraskom povsod okoli nas, ki naznanjajo po mnenju mnogih usodno leto 2000, je šele s snegom božično-novoletno vzdušje čisto pravo. Kaj bi mislili na neprijetnosti, da bosta le Božiček in dedek Mraz lahko prišla med nas s sanmi in severnimi jeleni ter obdarila otroke - tiste nuijhne, malo večje in tudi tiste, ki so pravzaprav že odrasli. Otrokom smo dolžni pripraviti lepo praznovanje, pa če so darila še tako skromna. Sebi pa ■ zakaj ne bi obdarili tudi sebe? Sami najbolje vemo, česa si želimo ... Naj se vam izpolnijo vesela pričakovanja, dodajamo številnim željam v novoletni številki Utripa Savinjske doline. Morda vas bodo motili številni oglasi, a smo kljub temu prepričani, da smo pripravili veliko zanimivega branja za vas. Vemo, da je sreča drugih ljudi naša sreča... Zavedamo se, da lahko vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh prinese srečo drugim ljudem. Thich Nhat Hanli Naj Vam božični čas prinese srečo in veselje v družino tudi na prelomu tega tisočletja, Vam želimo zaposlene iz vaše lekarne Sožitje postalo medobčinsko društvo Društvo Sožitje Žalec je imelo v soboto v Gotovljah občni zbor z novoletno obdaritvijo. Na njem so med drugim preimenovali društvo v Medobčinsko društvo za pomoč prizadetim. Več o občnem zboru v naslednji številki Utripa. novoletni Sa v/ruske doline Leto I • številka 5 • cena 200 SIT • 22. december 1999 Novoletna anketa - Po čem si Emilija Pešec - nagrajenka RS za bomo zapomnili leto 1999? življenjsko delo na področju str. 8 predšolske vzgoje str. 16 Kako je strali zastavila žalska skupina Express Metro? str. 23 9 771580 096004 2 december 1999 Občina Žalec Savinjske doline Ob odprtju prostorov (od leve proti desni): poslanec Anton Delak, minister Janko Kušar, župan Lojze Posedel, podžupan Ferdinand Haler in predsednik UO univerze janez Meglič. V svojih prostorih Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec je bila ustanovljeno 1. oktobra letos. Že takrat je bilo določeno, da bo imelo društvo sedež v Bergmanovi vili v Žalcu. Ker pa so prostore v vili še obnavljali, so prvi krožki začeli delovati “v gosteh”. Zadnji ponedeljek v novembru pa so pripravili še eno priložnostno slovesnost, s katero so uradno odprli prostore univerze. Tokrat se jim je pridružil tudi minister Janko Kušar. Med gosti ob odprtju prostorov Univerze za tretje življenjsko obdobje v Bergmanovi vili so bili poleg ministra Uidi poslanec Anton Delak, žalski župan Lojze Posedel, načelnik UE Žalec Marjan Žohar, direktorja Centra za socialno delo Žalec in UPI Ljudske univerze, vodstvo območnega odbora Desusa, predstavniki društev upokojencev in drugi. Dejavnost univerze je predstavil predsednik upravnega odbora Janez Meglič, ki se je zahvalil občini oziroma županu, da sta jim omogočila dejavnost v tako lepih prostorih. Za pobudo in prizadevnost pri ustanavljanju društva se je zahvalil tudi Pavlini Glušič, podžupanu Ferdinandu Halerju in predsedniku upokojencev Andiju Goršku pa tudi vsem, ki so pripomogli k uspešnemu začetku dela univerze. Med drugim je povedal, da že deluje pet krožkov, dva pa bosta začela delati vsak čas. Odziv na ustanovitev univerze je bil pre-senedjivo dober, saj ima društvo že približno sto aktivnih in nekaj podpornih članov. Zatem je spregovoril Rado Rotar (DeSus Žalec), ki je ministru Janku Kušarju, županu Lojzetu Posedelu in podžupanu Ferdinandu Halerju izročil spominska darila v znak zahvale za razumevanje starejše generacije. Zbrane je pozdravil tudi župan Lojze Posedel, ki je med drugim poudaril, da so generacije Slovencev vse starejše, tem letom pa je potrebno dati življenje in vsebino ter starejše povezovati z mladimi. Vse to pa je gotovo tudi poslanstvo žalske univerze za tretje življenjsko obdobje. Minister Janko Kušar je v svojem nagovoru zbranim poudaril pomen aktivnosti ob mednarodnem letu starejših, ki se sicer izteka, dane pa so že pobude, da bi se aktivnosti nadaljevale tudi v prihodnjem letu. Tudi minister se je občini Žalec zahvalil, da je univerzi namenila tako lepe prostore. Uradno sta prostore univerze (pisarna, ki jo bodo uporabljali tudi drugi, in učilnica) s prerezom traku na tabli odprla župan Lojze Posedel in podžupan Ferdinand Haler. Po odprtju prostorov univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec je minister Kušar obiskal Dom upokojencev Polzela. K. R., foto: T. T. Nov predstojnik sodnikov za prekrške Minister za pravosodje Tomaž Marušič je za novega predstojnika sodnikov za prekrške v Žalcu imenoval sodnika Jožeta Goliča, ki je to mesto prevzel s 1. decembrom letos. Novo imenovanje je posledica spremenjene zakonodaje, po kateri je lahko predstojnik le sodnik s tra- jnim sodniškim mandatom, ob tem pa dosedanji predstojnik Nikola Trivan odhaja tudi v pokoj. S tem se bo izpraznilo eno od treh sodniških mest (skupaj z administrativnimi delavci je v oddelku osem zaposlenih), zato bo objavljen razpis za prosto sodniško mesto. K. R. Svetniki na zadnji letošnji seji v Levcu Občinski svet občine Žalec se je v prvem letu svojega mandata sestal na enajstih rednih sejah, od katerih je bila vsaka v drugi krajevni skupnosti. Enajsta seja je bila prejšnji četrtek v najmlajši, letos ustanovljeni krajevni skupnosti Levec. Z obširnega dnevnega reda, na katerem je bilo 17 točk, so svetniki sprejeli vse predlagane sklepe. Čisto na začetku so jih s kratkim nastopom pozdravih malčki vrtca, delovanje krajevne skupnosti in zlasti probleme, ki krajane s tega območja tarejo že vrsto let, pa je predstavil predsednik sveta KS Viktor Drama. Izpostavil je zlasti tri probleme: promet, ki kraj deh na polovico, uničuje stavbe in krajanom onemogoča normalno vključevanje na glavno cesto (pa tudi precej smrtnih primerov je že bilo), poplavna ogroženost zlasti severnega dela Levca (zadnja poplava je povzročila za 42 milijonov tolarjev škode) ter strog vodnogospodarski režim, ki med drugim onemogoča razvoj podjetništva. V nadaljevanju seje so svetniki potrdih spremembe pravilnika o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev. Brez pripomb so potrdih tudi seznam gospodarskih družb, podjetij in zavodov, za katere velja prepoved poslovanja z občino in javnimi zavodi ter podjetji, katerih ustanovitelj je občina. Svetnica Danica Jezovšek Korent je nato poročala o dejavnosti občinskega odbora Urada za žensko politiko, o nasilju v zasebni sferi pa je spregovorila tudi Mojca Dobnikar iz društva SOS za ženske in otroke -žrtve nasilja. Svetniki so nato potrdih poročilo in sprejeli tudi sklepe, da občina podpira gradnjo vame hiše v Celju, ki bo prva v regiji, pod pogojem, da bodo tudi druge občine sodelovale pri nadaljenjem odpiran- ju varnih hiš v regiji. Lokacija za takšno hišo se išče tudi na območju žalske občine, prav tako bo občinski urad za žensko politiko raziskal možnost ustanovitve SOS telefona. Svetniki so zatem obravnavah več premoženjsko-pravnih zadev in potrdih predlagane sklepe o odkupih zemljišč, nato pa so sprejeh sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki za leto 2000 znaša 0,0597 tolarja. V prvi in drugi obravnavi so bile sprejete spremembe odloka o ustanovitvi vzgojno-izo-braževalnega zavoda Osnovna šola Griže oziroma razširjena dejavnost tega zavoda. Ob reorganizaciji zavoda za izvajanje spremljevalne dejavnosti Žalec se je griška šola namreč odločila, da ne bo pristopila k novemu zavodu, ampak bodo šolske prevoze, šolsko kuhinjo in čiščenje šole opravljah sami. Brez razprave je bila sprejeta tudi sprememba oziroma popravek pri registraciji dejavnosti Zavoda za kulturo Žalec. Seja se je nadaljevala z obravnavo pravilnika o merilih za določitev oprostitve in olajšave pri plačilu socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. Kriteriji se nekoliko zaostrujejo, saj lahko upravičenec do te storitve, ki je lastnik nepremičnin, uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist občine. Kadar višina sredstev, ki jih bo občina poravnala za upravičenca, preseže dvakratno s strani sodnega cenilca ocenjeno vrednost nepremičnin, lahko občina prične postopek prodaje. Center za socialno delo bo sklenil nove pogodbe do konca letošnjega decembra, ob tem pa se je povečala tudi cena storitve s 1.250 tolarjev na 1.500 tolarjev za uro. Svetniki so zatem v drugi obravnavi potrdih odlok o občinskih cestah ter se lotih prve obravnave predloga proračuna občine za leto 2000. Predlog predvideva nekaj več kot 1,5 milijarde tolarjev prihodkov in prav tohko odhodkov, na nekaterih postavkah pa je predvideno precejšnje zmanjšanje sredstev. Nezadovoljstva proračunskih porabnikov s predlaganim proračunom je zato kar precej. Predlog proračuna je v 30-dnevni javni obravnavi, v drugi obravnavi pa bo na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma konec januarja prihodnjega leta. Svetniki so potrdih tudi odlok o spremembah odloka o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in podjetništva v drugi obravnavi ter soglasje k statutu tega sklada. Za zdaj še ni čisto določeno, kohko občin bo soustanoviteljic tega sklada, prav gotovo pa ne bo vseh šest. Brez pripomb so svetniki dah soglasje tudi k statutu krajevne skupnosti Šempeter in soglašali z izplačilom 13- plače v Javnem zavodu žalske lekarne iz dobička po bilanci uspeha za prvo polletje letošnjega leta. Na naslednji seji se bodo žalski svetniki sestali predvidoma konec januarja v prenovljeni sejni sobi občine v Žalcu. K. R. Uspeli sprejemi za starejše občane V vseh krajevnih skupnostih in mestni skupnosti Žalec so bila v organizaciji krajevnih organizacij Rdečega križa tudi letos srečanja starejših krajanov. Novi aktivisti RK poročajo, da je bilo povsod slovesno in prijetno razpoloženje. Tudi udeležba je bila letos skoraj povsod večja, m POTO RIZMAL ŽALEC - 717-256 CELJE - 32-475 C AKCIJA V DECEMBRU IN JANUARJU D * Pri nakupu fotoaparatov SAMSUNG MILENIUM 2000 po zelo ugodnih cenah PREJMETE TUDI FILM, . BREZPLAČNO PA VAM RAZVIJEMO FOTOGRAFIJE (do formata 10x15). ÀA/ (1/v» / \ÀV\i/vi.7 <1/Cx/\± -*>-*:*• >:*- VSEM NAŠIM STRANKAM VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO LETO 2000. T* *7* iTi *»* *7* saj je bilo prav v tem letu - ki je bilo proglašeno kot mednarodno leto starejših - več različnih dejavnosti za starejše. Za srečanje v Žalcu, v jedilnici I. OŠ, je bilo že vabilo zelo prisrčno, predsednica KO RK Žalec Irena Potočnik pa je s svojimi aktivistkami poskrbela za nepozabne trenutke. Srce vseh prisotnih so ogreh učenci osnovne šole s tovarišicama Lidijo in Zdenko ter nastop Jožice Kališnik in Mihe Dovžana z večno lepimi melodijami. Prisluhniti so pozdravnim besedam Erana Sadnika, Adija Vidmajerja, Lojzeta Posedela, Janeza Megliča in Ernesta Ramšaka z najboljšimi željami za leto 2000. Najstarejšima, Rozaliji Zavašnik in Konradu Pevcu, je bila posvečena posebna pozornost mestne skupnosti in društva upokojencev Žalec. Po pogostitvi so se lahko udeleženci zavrteti ob zvokih ansambla Lesjak. Ni manjkalo besed zahvale mnogih starostnikov, saj je to za marsikoga edina priložnost prisrčnega razvedrila in družabnega srečanja s sokrajani in vrstniki. Posebne pozornosti - z lepimi slovenskimi nageljni - so bih deležni udeleženci, stari več kot 80 let. Teh je bilo kar precej in še vsi so dobro razpoloženi. Janez Meglič VSEM KR^ANKAM IN KRPANOM PONIKVE želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Svet KS Ponikva UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC vas vabi, da se vključite v Krožek za slovensko govorjeno in pisno besedo. Animatorica Emilija Pešec in mentorica Ida Završnik vam ponujata naslednje teme: - Pogovarjajmo se, napišimo kaj lepega in prijaznega; pri tej temi bomo govorih o jezikovni vljudnosti, kako se pisno ali ustno odzvati v različnih življenjskih okoliščinah; kramljati bomo tudi z izbranimi osebami. - Ljudsko izročilo: pregovori in reki, običaji in njihov pomen - Gledališke predstave, filmi, prebrane knjige; pogovarjati se bomo o določeni predstavi, knjigi in izmenjali mnenja o tem, kako smo doživljati posamezno delo. - Kako pesniti ali pisateljevati; pogovori o zvrsteh in oblikah pesmi in proznih tekstov. - Ekskurzija v kraj z literarno zgodovino. Sestajati se bomo v prostorih društva, prvo srečanje bo v januarju 2000, o dnevu in uri bomo pisno obvestiti vse prijavljene. Prijave za krožek pošljite na naslov: Univerza za tretje življenjsko obdobje, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec. V društvu Univerze za tretje življenjsko obdobje se veselimo vašega sodelovanja. £ UPRAVNA ENOTA ŽALEC ČESTITA DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TER VOŠČI LEP BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. mtomm m mfomm ©ital 1M0ILW& želimo PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Državljankam in državljanom Republike Slovenije čestitamo ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije, župan Duško Goričar in občinski svet Parlamentarno leto 2000 bo v znamenju volitev Spodnja Savinjska dolina ima ta čas v državnem zboru kar dva poslanca. Za oba se pričenja zadnje parlamentarno leto, saj bodo konec leta 2000 nove državnozborske volitve. O dosedanjem delu parlamenta in pričakovanjih za prihodnje leto smo se na kratko pogovarjali s poslancema Antonom Delakom in Nikom Rožičem. Za vami so tri poslanska leta. Ali se delovni ritem v državnem zboru kaj umirja, glede na to, da se mandat poslancem izteka? Anton Delak: “Prej nasprotno. Delovni tempo se ves čas veča, glavni razlog za to pa je evropska zakonodaja oziroma prilagajanje naše zakonodaje evropski. Prilagoditi je namreč potrebno prek sto raznih zakonov. Sicer pa so bile v letošnjem letu osnovne zadeve: pokojninska zakonodaja, ki je zahtevala ogromno dela, saj zadeva vse državljane, problematika proračuna, ki prvič znaša prek tisoč milijard tolarjev, tretja pa je tako imenovana volilna zakonodaja. Ustanovljena je bila posebna komisija za pripravo predloga novega volilnega sistema, bi pa rekel, da smo kljub temu pravzaprav na začetku. Pogledi na volilni sistem so zelo različni, eni so za večinski, drugi za proporcionalni sistem, med tema dvema pa je še kopica variant. Ob omenjenih treh projektih pa je seveda še vrsta zadev, ki prav tako niso obrobnega pomena, na primer ureditev maloobmejnega prometa s Hrvaško. Tamkajšnji prebivalci si želijo, da bi se problem rešil, drugi pa pravijo, da bi bil sporazum že priznanje nove meje. Tudi to je ena od zadev, pri kateri bomo zelo težko dosegli soglasje. Po mojem mnenju poslovnik državnega zbora ni dobro zastavljen oziroma je primeren za * bolj demokratičen parlament. Tako pa se zadeve v državnem zboru odvijajo sorazmerno počasi in vrsta zelo pomembnih zakonskih predlogov sploh ne pride na vrsto. So pa tudi ti nujni za normalno delovanje države. Glede vladne koalicije bi rekel, da ta deluje z vsakodnevnimi težavami, ki so pač posledica raznolikosti koalicijskih partnerjev.” Omenili ste proračun. Zakaj proračunska poraba ves čas raste, tako da je že presegla tisoč milijard tolarjev? Kaj si lahko Savinjska dolina obeta iz proračuna za leto 2000? Anton Delak: “Glede naraščanja proračunske porabe je treba upoštevati dejstvo, da tudi nacionalni dohodek raste. Da pa seveda ne govorim o potrebah, ki so pravzaprav neizmerljive, povsod po svetu, ne le pri nas. Kot je znano, bo največji porast pri ministrstvu za kmetijstvo, predvsem zaradi vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Proračun za leto 2000 še ni sprejet, računam pa, da bo vanj vključeno financiranje asfaltiranja še zadnjega odseka ceste med Preboldom in Trbovljami ter začetek gradnje varstveno-delovnega centra v Žalcu. Ob tem moram reči tudi to, da sem zelo zadovoljen, da smo dobili z našega območja še enega poslanca, saj lahko čisto drugače delujemo, če nas je več. Niko Rožič je velik strokovnjak na področju vodarstva in prepričan sem, da bova skupaj pospešila Uidi dejavnost na tem področju, ki je zadnja leta malo zastala.” Volitve v državni zbor bodo že prihodnje leto. Je mogoče napovedati, po kakšnem sistemu bomo volili in ali boste vi ponovno kandidirali? Anton Delak: “Ne vem, če si upa kdo danes napovedati, po kakšen volilnem sistemu bodo potekale naslednje državnozborske volitve. Lahko, da bodo kar po sedaj veljavnem sistemu. Volilna zakonodaja bo v naslednjem letu osrednja tema, saj to določa Uidi prihodnost strank. Kar pa se tiče moje ponovne kandidature za poslanca je še veliko vprašanje, najbrž pa ne bom še enkrat kandidiral.” Postati poslanec eno leto pred novimi volitvami najbrž ni lahka odločitev. Verjetno niste pričakovali, da boste postali poslanec? Niko Rožič: “To zadevo sem dal po volitvah v bistvu že na stran in nisem razmišljal o tem. Zato sem precej okleval, ah bi šel za eno leto v parlament ah ne. Po nagovarjanju v moji stranki sem se odločil, da vendarle postanem poslanec za eno leto. To mi je seveda povzročilo kar nekaj težav, saj sem moral ukiniti lastno podjetje. Vendar sem bom po zaključku poslanskega mandata vrnil v stroko. Zavedam se, da sem postal poslanec s triletno zamudo in vehko sem premišljal, ah je to zamudo sploh mogoče nadoknaditi, ah se bom znašel v novem okolju. Zdaj že lahko rečem, da sem se kar dobro vključil v delo poslanca, priznam pa, da je bilo prvih štirinajst dni izjemno napornih. Še nikoh nisem prebral toliko različnih dokumentov kot takrat, da sem sploh vedel, za kaj gre. Imel sem močno podporo v stranki oziroma koordinaciji LDS in brez te pomoči bi bilo zame vehko težje.” Kaj pa sodelovanje s poslancem Antonom Delakom? Niko Rožič: “Seveda so bili med prvimi mojimi stiki v državnem zboru stiki s poslanci, ki jih poznam, torej tudi z gospodom Delakom, ki mi je dal kar nekaj koristnih napotkov v zvezi z delom in življenjem v Ljubljani. Dobro deluje tudi povezava med poslanci s tega območja, zlasti z g. Presečnikom, od katerega sem dobil dosti napotkov, povezanih s proračunom. Enako velja za gospoda Zimška.” Vključili ste se v 17. redno sejo. Kot poslanec pa ste tudi član delovnih teles. Katerih? Niko Rožič: “17. redna seja državnega zbora je bila izjemno želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2000 župan Vinko Debelak in občinski svet Državljankam in državljanom čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije. dblMtam firn dOjìmkdiiìi ìMèm firaniiÄ želimo prijetne božično-novoletne praznike ter veliko osebne sreče in uspehov v letu 2000, hkrati pa vsem državljankam in državljanom čestitamo ob dnevu samostojnosti župan Franc Sušnik in občinski svet. obsežna, pravzaprav pa še ni zaključena. Ena zadnjih zadev s te seje je bila pokojninska reforma, ki je zahtevala vehko dela in dogovarjanj v delovnih telesih - manj je bilo to čutiti v samem državnem zboru. Morda bralec vse te zadeve ne razume povsem oziroma jo bo šele, ko bo čistopis zakona objavljen v uradnem listu. Glede članstva v odborih pa moram povedati, da sem članstvo v odborih podedoval od poslanca Peroviča. Sem član odbora za gospodarstvo, odbora za znanost in tehnologijo ter član večih komisij, med drugim komisije za lastninjenje. S tem izborom nisem preveč zadovoljen, zanimalo bi me predvsem delo v odboru za infrastrukturo, ekologijo, pa avtocestni program in nenazadnje lokalna samouprava. Seveda pa se zanimam tudi za prej omenjene teme.” Ste strokovnjak za vodar-stvo. Ali lahko tudi po vaši zaslugi pričakujemo več sredstev za to področje na območju Savinjske doline? Niko Rožič: “Na tem področju sem se res vehko angažiral, ponovil sem zadeve, ki so bile že postavljene v osnutku nacionalnega programa o urejanju voda iz leta 1992. Ta osnutek danes ministrstvo za okolje in prostor sprejema kot dobrega in kot primeren okvir, koliko sredstev bi morala država nameniti za urejanje naravnih strug, gradnjo objektov in podobno. Na osnutek proračuna sem dal pripombe in po zadnjih izjavah ministra Gantarja ter njegovih sodelavcev so se sredstva v.predlogu proračuna za to področje bistveno povečala. Poslanci s tega območja: Presečnik, Zimšek, Delak in jaz, smo napisah Uidi poseben amandma, s katerim žehmo v letu 2000 dodamo pridobiti 600 milijonov tolarjev za najnujnejše sanacije. S tega območja bi bilo vključeno urejanje visokovo-dnih nasipov v Celju in ureditev jezov, zlasti polzelskega, pa morda še katerega. Amandma je v postopku v vladi, vsi pa upamo, da bo sprejet. Je pa vloženih izredno vehko amandmajev na proračun." Kaj sicer pričakujete v poslanskem letu 2000? Niko Rožič: “V lem 2000 bodo državnozborske volitve in zato se v parlamentu že čuti drugačen utrip. Tudi dokumenti, ki prihajajo iz vlade, nikoh ne pozabijo omeniti vohtev. Zlasti volilni sistem bo na prvem mestu. Odločitve v koaliciji v zvezi s tem še ni, računam pa, da bi bila sprejeta v prvih mesecih naslednjega leta. Nekaj razgovorov na to temo je že bilo." Boste na volitvah kandidirali tudi vi? Niko Rožič: “Ne bom.” K. R., foto: D. N. Poslanec Niko Rožič ima poslansko pisarno odprto za občane vsak ponedeljek od 11. do 12. ure v pisarni LDS v Žalcu, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec. Redna in prekinjena seja Rebalans proračuna, dražji vrtec Na 13- seji so svetniki občine Vransko v drugem branju z manjšimi dopolnili sprejeli kar tri odloke: o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, o načinu izvajanja obvezne javne dimnikarske službe in odlok o rebalansu proračuna občine Vransko za letošnje leto. Župan Franc Sušnik je razložil tudi osnutek odloka o proračunu za leto 2000, nakar so ga dali v 30-dnevno javno razpravo. Težak je 299 milijonov tolarjev. Ker je javna razprava o osnutku dopol- Na dnevnem redu 10. redne seje občinskega sveta občine Prebold je bila osrednja točka predlog odloka o proračunu občine za leto 2000. V drugi od treh obravnav je župan Vinko Debelak podrobno razložil proračunske postavke, svetniki pa so predlog nato dali v 10-dnevno javno razpravo. Še preden so se lotili proračuna, so preboldski svetniki v prvi obravnavi sprejeli predlog odloka o občinskih priznanjih. Po predlogu, ki je bil nato v javni razpravi, naj bi imela občina Prebold naslednja priznanja: naziv častni občan, grb občine (vsako leto naj bi podelili samo enega) in plakete (največ tri na leto). Svetnica Anica Trivan je predlagala tudi priznanja za področje kulture, ki bi se imenovala po skladatelju dr. Antonu Schwabu. Predlog omenjenega odloka tudi določa, da o prevzemu pokroviteljstva prireditve odloča občinski svet in ne več župan. Sledila je druga od treh obravnav predloga občinskega proračuna za leto 2000. Župan Vinko Debelak je med drugim povedal, da se bo naslednje leto v proračun nateklo predvidoma 302,5 milijona tolarjev prihodkov, iz letošnjega proračuna pa se bo preneslo še 26,950 milijona tolarjev, ki so bila rezervirana za naložbe. Župan je ponovno poudaril, Braslovški svetniki so na 7. redni seji, zadnji v tem letu, obravnavali kar 16 točk dnevnega reda. Tako so dali v javno razpravo do 15. januarja predlog Pravilnika občinskega sveta in predlog Odloka o pokopališkem redu, medtem ko bo predlog Odloka o občinskih cestah v razpravi do 30. januarja Na predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče ni bilo pripomb, zato so ga sprejeli, sprejeli pa so tudi odredbo o plovnem režimu za vsa tri jezera v občini. Kar nekaj časa se je zavlekla razprava o kamnolomu Dolar, nazadnje pa so svetniki sprejeli sklep, ki ga je predlagal Odbor za okolje in prostor, da pred nadaljevanjem postopka v zvezi s kamnolomom Franc Završnik pridobi soglasje krajanov južnega Podvrha in KS nitev lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze in predlog za dopolnitev sestavin dolgoročnega plana za območje občine Vransko, ki ga opredeljuje osnutek sprememb, bila do konca meseca novembra, so svetniki sejo prekinili in nadaljevali po izteku javne razprave, 1. decembra. Seja, ki so jo nadaljevali, je bila na predlog župana Franca Sušnika razširjena še za dve točki dnevnega reda. Najprej so potrdili sklep o javni da bo v prihodnjem obdobju največja investicija za občino gradnja nove telovadnice in obnova šole za potrebe uvajanja devetletke. Vrednost investicij je ocenjena na 361 milijonov tolarjev, od tega naj bi 80 milijonov prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, naložba pa naj bi bila v celoti plačana v treh letih. Telovadnico naj bi zgradili v lem 2000, šolo in staro telovadnico pa temeljito obnovili leta 2001. V razpravi, ki je sledila, so svetniki najprej razmišljali o organizaciji prevozov šolskih otrok, nato pa sta svetnika Anica Trivan in Franc Cigler izrazila svoje nestrinjanje z dejstvom, da v proračunu ni predvidenih nobenih sredstev za začetek gradnje kulturnega doma, čeprav sta se strinjala, da sta telovadnica in obnova šole na prvem mestu. Župan je povedal, da bo stara telovadnica preurejena v večnamensko dvorano in da bi lahko bila prenovljena šolska knjižnica primerna tudi za krajevno knjižnico. Ali je potrebna gradnja kulturnega doma, bo potrebno po njegovem predlogu počakati do leta 2001, ko bo investicija v šolstvu zaključena. V nadaljevanju seje so svetniki določili vrednost točke za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2000, ki ostaja enaka kot v letošnjem lem (0,0566 Braslovče, pri čemer bo sodeloval tudi župan Dušan Goričar. Potrdili pa niso Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec, ter se izrekli za nezdruževanje sredstev v ta sklad. Razpravljali so tudi o uvedbi uličnega sistema v Braslovčah, Rakovljah in Parižljah. Bili so mnenja, da se pristopi k uresničevanju tega. Dokaj burna razprava se je razvila okrog obeh proračunov. Za letošnjega so obravnavali rebalans, še več časa pa so namenili osnutku proračuna za leto 2000, ki je od letošnjega višji za 6,5 odstotka ter znaša 323 milijonov tolarjev. Svetniki so menili, da je osnutek proračuna slabo pripravljen, v nekaterih postavkah povsem nerealen, zato so bili mnenja, da ga do druge obravnave bolj temeljito in realno pripravijo, kljub temu pa so ga dali v 60-dnevno javno razpravo. T. Tavčar razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko, v delu, ki ga opredeljuje osnutek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta. K obema prostorskima dokumentoma ni bilo pripomb. V javni razpravi je bil osnutek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze. Tudi k temu prostorskemu tolarja). Sprejeli so tudi sklep, da občani, društva, organizacije in drugi predlagajo kandidate za občinsko volilno komisijo oziroma za njenega predsednika, podpredsednika, tri člane in njihove namestnike. Pod točko razno so preboldskemu vrtcu za novoletno obdarovanje otrok odobrili 250.000 tolarjev, prostovoljnemu gasilskemu društvu Kaplja vas pa nekaj manj kot 400.000 tolarjev za odkup sobe in sanitarij v tamkajšnjem zadružnem domu. Prav tako so se strinjali, da bodo sofinancirali nakup novega vozila za II. OŠ Žalec Sprejeli so tudi sklep, da občina sodeluje pri pripravi načrta razvojnega programa statistične regije Savinjska dolina, ki poteka v okviru Regijske razvojne agencije. Seja se je zaključila s poročilom predsednika nadzornega odbora Ernesta Marinca o poslovanju občine v prvih devetih mesecih. Desetič in zadnjič v tem lem so se zbrali svetniki občine Polzela. Potem, ko na zapisnik in dnevni red ni bilo pripomb, so v drugi obravnavi sprejeli dva odloka in sicer Odlok o komunalnem prispevku občine Polzela in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Ločica pri Polzeli II. Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri obravnavi predloga Odloka o proračunu občine Polzela za leto 2000. Uvodoma je o njem govoril župan Ljubo Žnidar, potem pa ga je obrazložila Tanja Mavrič, ki skrbi v občini za finančno poslovanje. Skupni prihodki proračuna znašajo 373,5 milijona tolarjev, največ pa bodo namenili za okolje, prostor in komunalo, 108 milijonov ter za otroško varstvo Na 10. redni seji občinskega sveta občine Tabor, na kateri so imeli deset točk dnevnega reda, so morah zaradi dolge obravnave rebalansa proračuna in pa splošne obravnave predloga proračuna občine Tabor za leta 2000 nekatere druge umakniti z dnevnega reda. O njih bodo razpravljali na naslednji seji, ki bo predvidoma v začetku januarja. Sicer pa so na tej seji, po sprejemu zapisnika zadnje seje in pregledu aktu ni bilo pripomb. Svetniki so nato v prvem in drugem branju sprejeli še predlog sprememb in dopolnitev statuta sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec ter odlok o tem. Župan je svetnike pod točko razno seznanil o čiščenju potoka Marinščica, ki je v zadnjih poplavah napravil veliko škodo, za kar so svetniki namenih 2,5 milijona tolarjev. T. Tavčar Drugič o proračunu Svetniki občine Vransko so se včeraj sestali na 14. redni seji. Kaj so na seji sklenili ob izidu Utripa še ni bilo znano, razpravljali pa so o 11-ih točkah dnevnega reda. Drugič so obravnavah predlog Odloka o proračunu občine Vransko za leto 2000, govorih o predlogu izdaje soglasja k Predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze, o programu priprave Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko. Razpravljali so še o Odloku o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Vransko, o Pravilniku o merilih za določitve oprostitve in olajšave pri plačilu socialno varstvene storitve Pomoč na domu, ter o pogodbi o izvajanju storitve Pomoč družinam na domu. T. Tavčar 68 milijonov. Pri komunah bodo po predlogu največ sredstev porabili za vodovod, kanalizacijo in pripravo projektne dokumentacije za novo gradnje. Visoka postavka je tudi obnova cest in javnih poti ter občinske stavbe. Svetniki so menih, da je osnutek proračuna dobro pripravljen in ga dah v 15-dnevno javno razpravo. V nadaljevanju pa so svetniki še sklenili, da se osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijskega območja Garant Polzela da v enomesečno javno razgrnitev. Občani si osnutek lahko ogledajo in dajo pisne pripombe. Sprejeh so še sklep o sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Polzela. T. Tavčar izvajanja takrat sprejetih sklepov, govorih o začetku priprave regionalnega razvojnega programa statistične regije Savinjska dohna. V zvezi s tem so tudi sprejeh sklep, da bodo začeh pripravljati ta razvojni program. Glede članstva v GIZ Žalec in LTO (lokalna turistična organizacija) so sprejeh sklep, da eno leto še ostanejo v tem združenju, potem pa se bodo o tem ponovno opredeljevali. D. N. Svetniki občine Polzela so se sešli na 9- redni seji. Po poročilu o realizaciji 8. redne seje in potrditvi za zapisnika te seje so obravnavali osnutek odloka o komunalnem prispevku v občini Polzela in ga dali v 15-dnevno javno razpravo. S tem odlokom se bo določilo plačilo in višina komunalnega prispevka, ki je sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnih zemljišč. Komunalni prispevek se določi glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo z upoštevanjem površine stavbnega zemljišča, možnostjo priključitve na javno infrastrukturo, zmogljivostjo javne infrastrukture in potrebe po javni infrastrukturi glede na dejavnost zavezanca. V nadaljevanju seje je župan Ljubo Žnidar na kratko predstavil predlog odloka o občinskih cestah, ki so ga svetniki sprejeh v predlaganem besedilu. Ta odlok določa občinske ceste na območju občine Polzela in postopek njihove kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe, inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka. Predlog odloka o prostorskih pogojih za del območja občine Polzela z oznako PUP-1 so sprejeh v drugi obravnavi. Svetniki so potrdili tudi rebalans proračuna za letošnje leto, pri čemer je prišlo do prerazporeditve 2 mihjonov tolarjev za nabavo opreme OŠ Polzela zaradi devetletke. Svetniki so nato obravnavah predlog povišanja cen v vrtcu Polzela. Po krajši razpravi so sprejeh sklep za 8-odstotno povišanje, ki bo začelo veljati 1. januarja 2000. T. Tavčar Na podlagi 10. člena zakona o športu (Z Spo) Ur. list RS 22/98 objavlja Občina Polzela JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE POLZELA ZA LETO 2000 Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa na naslednjih področjih: 1. programi interesne vadbe za predšolske otroke (Zlati sonček, naučimo se plavati, 40-umi program); 2. programi interesne vadbe za šoloobvezne otroke (Zlati sonček in Športna značka - Krpan, 80-umi programi, šolska športna tekmovanja); 3. programi vadbe otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (Športne šole 1. do 5., 80-urni rekreativni programi mladine, programi kategoriziranih športnikov, programi športnikov nad 18 let, ki tekmujejo v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih zvez); 4. sofinanciranje športnih prireditev invalidov; 5. sofinanciranje športno-rekreativnih prireditev, šport za vse « (Veter v laseh, mesec športa, Slovenija v gibanju); 6. šolanje in izpopolnjevanje strokovnjakov; 7. vzdrževanje in pridobivanje športnih objektov; 8. organiziranje mednarodnih prireditev in udeležba na mednarodnih prireditvah. Prijave na razpis 1. Na razpise za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva, zveza športnih društev, vrtci, gospodarske družbe, zasebniki, zavodi in ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne in izpolnjujejo naslednje pogoje: a) imajo sedež in delujejo na območju občine Polzela, b) predložijo potrdilo o plačani članarini svojih članov za leto 1999, c) imajo odprt žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ah poslovni banki. 2. Za sredstva pod točko 7 lahko kandidirajo društva, ki so lastniki ali upravljavci neprofitnih športnih objektov, izvajajo programe, ki se financirajo iz javnih sredstev. 3. Obrazce za prijavo dvignete na občini Polzela ali na Zvezi športnih društev Občine Polzela. 4. Prijave pošljite na naslov: Občina Polzela, 3313 Polzela, s pripisom za sofinanciranje programov športa do 31. decembra 1999. Finančne programe, pripravljene po zakonu o društvih in zakonu o športu, mnenjih ministrstva za šolstvo in šport, ki se financirajo iz občinskih proračunov in po kriterijih za financiranje športa v občini, bo pregledala strokovna komisija. 5. Kandidati za sredstva športa, ki ne bodo pravočasno poslali svoje kandidature, v lem 2000 ne bodo prejeli finančnih sredstev za realizacijo programov športa. 6. Kandidati za finančna sredstva javnih financ bodo o rezultatih razpisa obveščeni, ko bo sprejet občinski proračun za leto 2000. Z izvajalci, katerih vloge bodo pozitivno rešene, bodo sklenjene pogodbe. Podrobno o proračunu 2000 Nezadovoljni z osnutkom proračuna K. R. Največ komunali in otroškemu varstvu.. Tudi v Taboru o proračunu Po DOLINI december 1999 Gradnja kanalizacijskega zbiralnika se nadaljuje Nadaljevanje gradnje kanalizacijskega zbiralnika Občina Polzela je sprejela odločitev o nadaljnjem uresničevanju sprejetega programa odvajanja in čiščenja odplak. Le-ta predstavlja nadaljevanje gradnje delno že zgrajenega kanalizacijskega zbiralnika Šempeter - Polzela, v skupni dolžini 1.740 metrov od Ločice ob Savinji do Polzele. Z uresničevanjem te zadnje faze gradnje zbiralnika se bodo na novo zgrajen zbiralnik lahko postopno priključevala lokalna kanalizacijska omrežja Polzela, Breg, Ločica ob Savinji, Založe in Polzela Tovarne nogavic. Tudi gradnja te zadnje faze bo potekala po posameznih odsekih. Obseg izvedbe del v posamezni fazi je odvisen od zagotovitve potrebnih sredstev v posameznem letu in tehnično-tehnoloških potreb po zagotavljanju uresničevanja programa priključevanja uporabnikov na omrežje. Zaradi navedenega lahko pri izvajanju projekta prihaja do sprememb v dinamiki in vsebini posameznih odsekov. Glede na nujnost razrešitve problematike odvajanja odplak si bo občina Polzela prizadevala, da bo faza izvedbe čim krajša, saj je s tem povezano odpiranje možnosti za pospešitev priključevanja uporabnikov na omrežje. Kljub zimi in mrazu je celjsko podjetje PUV - nizke in vodne gradnje pričelo z delom v Ločici ob Savinji proti naselju Breg. T. Tavčar 50 let Čebelarskega društva Braslovče Minulo soboto so čebelarji Braslovč praznovali 50-letnico ustanovitve Čebelarske družine Braslovče. Na slovesnosti je zbranim govoril predsednik društva Stanko Rizmal, ki je na kratko opisal razvojno pot čebelarstva v Braslovčah in položaj čebelarstva danes. Potem so podelili priznanja. Odličje Antona Janše III. stopnje sta prejela Martin Rojnik in Štefan Bednjanič, priznanja za posebno prizadevno delo v društvu so prej eh Jože Laznik, Franc Bosil in Stanko Rizmal ter Občina Braslovče, OŠ Braslovče iz ZČD Spodnje Savinjske doline. Ob tej priložnosti so pripravili tudi čebelarsko razstavo. Več o tem pa v januarski številki Utripa. T. Tavčar 7 5-let Lovske družine Prebold Predsednik Izvršnega odbora Zveze lovskih družin Celje, Hubert Kolšek, med podeljevanjem Reda I. stopnje LZS Lovski družini Prebold. V njenem imenu ga je sprejet starešina Tone Savorgnani. Razvoj lovstva je bil in je še danes povezan s socialnim, gospodarskim in kulturnim razvojem družbe. Lovci, organizirani v okviru lovskih družin pa so neposredno povezani z naravo in njenim varstvom in kot taki pomemben del naše družbe. Ohranjanje divjadi in ravnotežja ekosistema so njihove poglavitne naloge. Lovstvo, kot ga pojmuje sodobni slovenski lovec, je torej varstvo in ohranitev divjadi. V tem odnosu do narave in divjadi že 75- let delujejo tudi preboldski lovci. V Lovskem domu na Golavi so konec minulega meseca slovesno proslavili ta visoki jubilej, ki je pomembno zaznamovala življenje v kraju pod Žvajgo in Golavo. Slavnostna skupščina je bila priložnost za pogled v zgodovino njihove družine in lova, hkrati pa tudi slovesnost, na kateri so prizadevnim članom in drugim podelili društvena priznanja. Skupščino je vodil lovski starešina Tone Savorgnani. Pozdravu vseh udeležencev, med katerimi je bil tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, je sledil slavnostni govor, v katerem je bilo izrečenih veliko lepih besed in tudi pohval članom družine ter drugim za uspešno delo pri obstoju in razvoju lovstva v tem delu Spodnje Savinjske doline. Sledila je podelitev plaket LD Prebold, ki so jih prejeli Občina Prebold in nekateri najbolj zaslužni člani lovske družine. Posebna priznanja pa so lovci podelili tudi nekaterim kmečkim družinam, ki živijo na območju lovskega revirja LD Prebold in s katerimi že dolga leta zelo dobro sodelujejo: družini Likovič iz Matk, družim Lobnikar -Završnik iz Marija Reke, družini Širše iz Grajske vasi in družini Cestnik - Tonač iz Marija Reke. Ob tej priložnosti so lovci podelili posebno priznanje tudi Ferdinandu Vasletu, ki je bil pred 40-leti bil glavni izvajalec postavitve prve lovske koče na Golavi. Ob koncu podeljevanj priznanj je Hubert Kolšek, predsednik Izvršnega odbora lovskih družin Celje podelil LD Prebold visoko priznanje Lovske zveze Slovenije, Red I. stopnje LZS in priznanje Zveze lovskih družin Celje. Lovcem je nato spregovoril še župan občine Prebold, Vinko Debelak in se jim zahvalil za njihovo dosedanje delo ter zaželel še naprej dobro sodelovanje. Poseben ton slovesnosti pa so ob zasneženi pokrajini, ki je dan pred tem sicer onemogočila izpeljavo slavnostne skupščine, dajali Savinjski registi. D. Naraglav Obnova bencinskega servisa enoplaščne rezervoarje z dvoplaščnimi, zgradili pa tudi sodoben objekt, prilagojen potrebam kraja. Ponudba servisa bo zelo široka, odprli pa ga bodo v prihodnjih dneh. T. T. Pri Petrolu Celje so se odločili za obnovo bencinskega sen i sa na Vranskem, ki je bil že precej zastarel. Gre za kompletno ekološko in tehnološko sanacijo celotnega objekta. Tako so zamenjali stare Karitas prisluhnil željam Miklavževanje na Vranskem ima že dolgoletno tradicijo. Ob vsem blišču in pričakovanju, ki je letos na ta dan vladalo na Vranskem, pa je bilo miklavževanje morda še največje doživetje za tri sestre -begunke s Kosova, ki obiskujejo OŠ na Vranskem. Najprej zato, ker pri njih doma ne poznajo Miklavža in tega običaja, še bolj pa zato, ker jim je ta mož z belo brado podaril prav tisto, kar so si najbolj želele. V lepo zaviti škatli se je namreč skrival sintesajzer, ki bo odslej lepšal njihovo begunsko življenje in jih, ko se bodo vrnili domov, še dolgo spominjal na Slovenijo. Njihove iskrive oči pa bodo še dolgo ostale v spominu njihovi učiteljici, ki je to skrito željo zaupala Karitas. Leta je ob 300 drugih darilih izpolnila željo tudi tem trem deklicam. Vsekakor hvalevredno dejanje. D. N. Srečen prehod v 21. stoletje želi MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC. Rednim in podpornim članom društva ter vsem drugim občanom, ki so s svojim humanim dejanjem omogočili delovanje društva v preteklosti, se iskreno zahvaljujemo. Ob tej priliki želimo vsem obilo zdravja, poslovnih uspehov in osebne sreče. Medobčinsko društvo invalidov Žalec Za večjo požarno varnost V teh dneh so delavci Javnega komunalnega podjetja Žalec v Braslovčah in Letušu postavili po šest nadzemnih hidrantov. V občini Braslovče stremijo k temu, da bi bil v vsaki vasi vsaj en hidrant, s čimer bi dodatno povečali požarno varnost. Občani so akcijo sprejeli z odobravanjem. Celoma investicija je vredna 1,4 milijone tolarjev. T. T. Pri postavljanju nadzemnega hidranta v Letušu Miklavževanje tudi v Žalcu Miklavževanje je običaj, star že več stoletij. Letos so ga pripravili po vsej dolini. Med drugim tudi v Žalcu. Za razliko od drugod, kjer je potekalo v cerkvah, so ga v Žalcu pripravili v Domu II. slovenskega tabora. Vse skupaj se je pričelo pred župnijsko cerkvijo, od koder je Miklavž v spremstvu z angeli krenil v kulturni dom. Tam je igral ritmični mladinski ansambel Dominik, ki sicer igra v žalski cerkvi. Miklavž je najprej pozdravil vse otroke, nato pa so otroci prihajali na oder, mu peli pesmice, deklamirah, molih, s čimer je bil vzpostavljen prijeten stik s tem otroškim dobrotnikom - svetnikom, ki povsod po svem prve dni decembra razveseljuje otroke. Sicer pa pesmi in petja to popoldne ni manjkalo. Ob koncu prireditve pa so vsi otroci, ob izhodu iz dvorane, prejeli simbolično darilo - pečenega parkeljna. Prireditev je bila s tem končana, mi pa smo pred cerkvijo naredili še spominski posnetek Miklavža in njegovih angelčkov. D. N. december 1999 Po DOLINI Osnovna šola Šempeter Odprtje računalniške učilnice Marija OBERŽAN OBI Trgovina: Savinjska cesta 21,3310 Žalec, tel.: 063 715-790 Prodajalna OBI v Žalcu želi vsem svojim strankam vesele božične praznike ter sreče in zdravja v prihajajočem letu 2000. Karitas marsikomu pomagali iz stisk. Pobudnica ustanovitve in drugih humanitarnih akcij na šoli je Olga Hočevar, pomočnica ravnateljice, ki je leta 1997 za svoja prizadevanja prejela tudi priznanje Naše žene v vseslovenski akciji Ljudje odprtih src. V zadnjih letih uspešno poteka tudi pomoč ostarelim, ki jo vodi Jožica Steblovnik. Zadnji humanitarni koncert, Lučka gori za vse ljudi, je potekal v polzelski župnijski cerkvi. Učenci so prisluhnili nemškemu orkestru iz Frankenthala, ki ga sestavljajo otroci s posebnimi potrebami. Cilj koncerta je bil sprejemati drugačnost ter ceniti prizadevanja in velike napore drugačnih. Ob koncu koncerta so učenci prižgali svečke in tako simbolično ogreli svoja srca ter jih napolnili z ljubeznijo do soljudi -sprejeli sporočilo, ki ga bodo odnesli s seboj v novo tisočletje. T. Tavčar Na osnovni šoli Šempeter je bil 1.“ december velik dan. Za pouk so odprli računalniško učilnico, ki bo omogočala zanimivejši pouk tudi drugih predmetov. Kako je videti takšen pouk, so gostom in staršem učitelji pokazali po končani prireditvi in slovesnem prerezu traku. Ta čast je pripadla učiteljici Milici Urankar, ki ima za računalniško opismenjevanje na šoli največ zaslug. Slovesnost se je začela z zanimivim kulturnim programom, ki je bil v veliki meri povezan z računalnikom in njegovim pomenom v sedanjem življenju. Učencem, učiteljem in gostom je nato spregovorila Mihca Urankar, ki je predstavila razvojno pot računalniškega opismenjevanja na šempetrski osnovni šoli in pomen sedanje pridobitve. Pred 17 leti so dobili na šolo prvih pet računalnikov spectrum. Leta 1984 jim je LB Celje - danes Banka Celje podarila prvi osebni računalnik gepard s tiskalnikom. Dalj časa so imeli potem 5 spectrumov in dva osebna računalnika, ki so jih uporabljali predvsem za spoznavanje osnov računalništva in se učili programiranja. Pomemben napredek pomeni odločitev šole leta 1988, da pridobi učitelja ah učiteljico, ki bo dobro usposobljen za izobraževanje računalništva. To vlogo je sprejela Mihca Urankar, ki je najprej opravila 150-umi tečaj za učitelja fakultativnega pouka računalništva. Z nekaj zagretimi učenci je uspela dvigniti računalništvo na šoli na višjo raven. Pomembna prelomnica je leto 1993, ko so opremili kabinet z 10 mizami in 20 stoh in vanj postavili 9 novih osebnih računalnikov. Naslednje leto so se prijavili na ministrstvo za šolstvom šport za sodelovanje v projektu Petra in dokupih 3 nove računalnike Pentium. Ta projekt je pomenil prvo organizirano uvajanje računalnika kot učnega pripomočka v pouk tehnične vzgoje, likovne vzgoje in slovenskega jezika. Ves čas se je bilo potrebno tudi dodamo izobraževati, dopolnjevali pa so tudi strojno in programsko opremo. V lem 1997 so 8 računalnikov preuredili v pen-tiume in en računalnik postavili tudi v zbornico, da je bil dosegljiv vsakomur ob vsakem času. Lani so opremo povečali še za 7 računalnikov, letos v začetku 9-letne OŠ pa so prejeli zadnji, dvajseti računalnik, ki ga mah 6-letniki že spretno uporabljajo. Pred zaključkom slovesnosti je zbranim spregovorila še ravnateljica Ivica Čretnik, ki se je Mihci Urankar zahvalila za njeno prizadevno delo in izrazila zadovoljstvo nad novo pridobitvijo. Svoje misli je ob tem dogod- ku dodal tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl ter se zahvalil vodstvu šole in učiteljem za uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo. Za tem pa so si gostje ogledah novo računalniško učilnico in se spoznah z metodami računalniškega učenja matematike, tehnične vzgoje, biologije, likovne vzgoje in poklicnega usmerjanja. Za konec tega zapisa pa še izjava Mihce Urankar: “Danes je zame prečudovit dan. Prostor, 'v katerem ustvarjam skupaj z učenci, mi pomeni vehko bogastvo v življenju. Ni še vse tako, kot bi želeh, vendar upam, da bomo zmogli naše načrte čim prej uresničiti. Čaka nas usposobitev omrežja v učilnici, želimo ustvariti knjižnico z medioteko, ki se bo povezovala z računalniško učilnico. Poleg tega žehmo usposobiti vse učitelje za delo z učenci v računalniški učilnici in delati prek interneta oziroma sodobne tehnologije.” D. Naraglav Milica Urankar slovesno odpira računalniško učilnico. Lučka gori za vse ljudi Direktorica doma upokojencev Marinka Povše z enim od stanovalcev doma ob edini slovenski klovnesi. Na polzelski osnovni šoli so s humanitarnim koncertom zaokrožili desetletje humanitarnih prizadevanj. V tem času so vsako leto pripravili več humanitarnih akcij. Zbirali so sredstva za otroke s cerebralno paralizo, za slepo deklico, invalidnega Darka, za gradnjo pediatrične klinike in bili dve leti botri deklice Špele iz doma Malči Beličeve v Ljubljani. Med vidnejšimi humanitarnimi prireditvami naj omenimo Otroci otrokom, Šola pleše, Veveriček posebne sorte, Z roko v roki, Lučka gori za vse ljudi ... Na soh so pred leti ustanovili sklad za pomoč socialno šibkim otrokom in skupaj s polzelsko Na Vranskem otroci otrokom Na vranski osnovni šoli so pripravili humanitarni koncert pod geslom Otroci otrokom. Namenjen je bil otrokom, ki so potrebni pomoči. V ta namen so na šoli ustanovili šolski sklad Žarek upanja, za katerega tudi sicer učenci skrbijo z različnimi akcijami, kot so: zbiranje papirja, kostanja itd. Obenem so otroci ta koncert posvetili vsem starejšim občanom občin Vransko in Tabor, ki so ob prihodu na koncert dobili nageljne. Pobudniki koncerta so bik učenci 6. b razreda z razredničarko Zlatko Kodre, njihovo idejo pa so z veseljem podprh tudi drugi učenci in učitelji. Nastopih so najmlajši iz vrtca in učenci, kot gostja pa Andreja Zakonjšek. Poslušalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička, med njimi so bik številni darovalci, kar je šolski sklad Žarek upanja obogatilo. Koncert so sklenili z mislijo, da še obstaja upanje za nov svet v novem tisočletju. T. Tavčar Klovnesa na obisku med starejšimi V prostorih doma upokojencev na Polzeli je bila pred kratkim pestra predstava Eve Š. Maurer, edine slovenske klov-nese. V približno enourni točki je najprej s klovnovskimi norčijami, nazadnje pa še z ognjevitim ciganskim plesom prinesla smeh in veselje med stanovalce doma, ki so imeli priložnost z umetnico tudi sodelovati. Sicer pa to ni edina tovrstna prireditev, ki je za upokojence v domu organizirana v teh decembrskih dneh, ob približevanju božičnih ter novoletnih praznikov. Dogajalo se je in se bo: od dvod- nevnega miklavževanja do obiska skupine starih za samopomoč iz Griž; nastopala je folklorna skupina iz Šempetra, prav danes pa se bo predstavka še tamburaška skupina iz Liboj. Tako so tudi stanovalci domov za upokojence vključeni v družabno življenje, ki poteka izven zavodov. Peter Zupanc ' MESNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. GRIŽE •' JEŽOVNIK 3302 GRIŽE, Migojnice 4/b, tel.: 063 717-100 feti vàetu, àwvjùH, ve&ele fiuiyu6e Ut &ICČH4- nova lefo 2000. Sc fentfrcviačtMio-! ÜS '■Ji s GRIŽE 51, GSM: 041/406/29S TRGOVINA \ Z MEŠANIM BLAGOM Griže 51 I tel.: (063) 718-678 TRGOVINA ZABUKOVICA TRGOVINA IN BIFE VRBJE tel.:(063) 719-274 ! I tel.:(063) 717-988 Vsem našim kupcem, poslovnim % partnerjem in krajanom želimo * PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2000. *. ! Za dosedanje zaupanje se zahvaljujemo, veseli pa bomo vašega obiska tudi v prihodnje. Po DOLINI december 1999 Sv. Miklavž najpomembnejši otroški praznik Ne moremo trditi, da je to največji otroški praznik, je pa prav gotovo najpomembnejši. Na Polzeli že nekaj let zapovrstjo obišče Miklavž otroke v župnijski cerkvi. Tudi letos, na predvečer Miklavža, je bilo tako. V organizaciji župnijske cerkve Karitas je bilo pripravljenih okrog 500 daril. Sredstva zanje so prispevali posamezniki, podjetja, samostojni podjetniki, pa tudi občina je nekaj primaknila. Otroci veroučne skupine so pripravili igrico, sodelovali pa so še otroški pevski zbor Cekinček in člani vokalne instrumentalne skupine Margareta. Po končanem programu je prišel Miklavž s svojim spremstvom in razdelil otrokom darila. Pred cerkvijo pa je bil direndaj, kajti parklji, ki v cerkev niso smeli, so zunaj toliko bolj rjoveli in strašili z verigami. Morda še zanimivost, Miklavž na Polzeli ni gledal, od kod so bili otroci: ali iz domače ali sosednje fare. Vsem majhnim otrokom, ki so prišli v spremstvu staršev, je Miklavž izročil darilo. T. Tavčar DIA NA d. o. o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE Tel.,fax:063/833-626 POPESTRITE Sl LETO 2000 Z OGNJEMETOM V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO PIROTEHNIČNIH SREDSTEV KOT SO: RAKETE, OGNJEMETI, FONTANE, PETARDE, BAKLE, RAKETE ZA PIŠTOLE, NABOJI ZA PLAŠILKO,... VABLJENI! KRAGL IVAN Zlatar $ uve lir 3310 Žalec Šlandrov Irg 39 tel.: 063-715-288 ZA LASTNIKE KARTICE ZAUPANJA VELJA V MESECU DECEMBRU ŠE DODATNI POPUST NA KARTICO. Želimo ram zadovoljne praznike in uspešno novo leto ssooo. TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o. tel. & faks: 724-243 VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. : za zaupanje! imm ? vinjske doline Srečanje mladih po srcu Srečanje starejših krajanov, starih 70 in več let, je v krajevni skupnosti Galicija že tradicionalno. Tudi letos so ga pripravili v Domu Nine Pokorn na Grmovju, udeležilo pa se ga je približno 100 krajanov, ki se kljub letom počutijo še mlade in so željni družbe. Potem ko je dekliški pevski zbor Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir, zapel dve pesmi, je zbranim govoril predsednik sveta KS Galicija Vlado Majer, ki je dejal, da so starejši krajani velika zaloga modrosti, ki se je nabirala skozi leta ob vseh mogočih življenjskih izkušnjah. To jih je naredilo trdnejše in sposobnejše premagovati ovire strpno. Nekaj pozdravnih in prijateljskih besed je povedal tudi žalski župan Lojze Posedel. V kulturnem programu so nastopili še malčki iz vrtca in učenci podružničnih osnovnih šol Galicija in Velika Pirešica ter harmonikar Branko Pemovšek, tako da je bila za veselo razpoloženje potrebna le še dobra volja udeležencev, ki pa jo je bilo v izobilju. Za udeležence srečanja, ki sta ga organizirala KS in KO RK, so pripravili zakusko in darilca. Nekaj več pozornosti pa je bila deležna najstarejša, 96-letna Marija Ramšak. T. T. S srečanja Iz krajevnega občinski odbor V začetku decembra je bila v Kaplji vasi letos zadnja razširjena seja občinskega odbora jZDRUZENA LISTA )socialnih demokratov ISpodnje Savinjske doline 06 prikajajočik pcu Mimo osem vkčankam m okunom občin Spodnje Savinjske doline srečo, veselje, strpnost m medsekojno razumevanje, * ter uresničitev vsek želj + ★ „ letu 2000 Desus Prebold, ki se je v tem letu zaradi nastanka novih občin preoblikoval iz krajevnega. O delu odbora v tem letu je-poročal predsednik Franc Povše, zatem pa so delo občine Prebold in občinskega sveta predstavili župan Vinko Debelak, oba svetnika te stranke in predsednik nadzornega sveta občine. Kot je v svojem poročilu povedal Franc Povše, se je krajevni odbor Desus Prebold v občinskega preoblikoval februarja letos. Izvolili so vse organe odbora in sprejeli nov statut. Občinski odbor je imel dve razširjeni seji, izvršni odbor pa se je sestajal vsak prvi torek v mesecu. Na odboru so sproti obravnavali dogajanja v občinskem svetu in delovanje stranke na državni ravni. Zelo dejavno so se vključili v aktivnosti ob letu starejših in na to problematiko pripravili okroglo mizo. Franc Povše je omenil, da je naslednje leto volilno leto. Desus svojega dosedanjega volilnega programa ne bo bistveno spreminjal. K. R. DeSUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNI ODBOR ŽALEC Vesele božične praznike ter zdravo in zadovoljno NOVO LETO 2000 želi VSEM SIMPATIZERJEM IN ČLANOM STRANKE DeSUS Demokratična stranka upokojencev. Ustanovitev KO ZLSD v Galiciji Nedolgo nazaj so se v prostorih krajevne skupnosti Galicija zbrali tamkajšni člani ZLSD Žalec in ustanovili krajevni odbor, ki bo po svoji moči prispeval k boljšemu delu krajevne skupnosti, predvsem pa se bodo zavzemali za dobre in poštene odnose s Cestnim podjetjem Celje, ki upravlja Pireški kamnolom. Na ustanovni seji, ki sta se je udeležila tudi svetnik in podžupan občine Žalec Janko Kos in predsednik območne in občinske organizacije ZLSD Roman Virant, so obširno govorili o problemih, ki pestijo tamkajšnje ljudi, zlasti tiste v bližini kamnoloma. Na sestanku so se tudi zavzeli za korektno sodelovanje s krajevno skupnostjo in drugimi strankami, saj čaka KS več zahtevnih projektov. Med njimi tudi gradnja nove osnovne šole na Trju. Vsi udeleženci sestanka so menih, da si v krajevnih skupnostih stranke ne smejo iti visoke politike, ampak morajo dati prednost skupnemu interesu ljudi. Nova šola, ki naj bi zamenjala gališko in pireško, je še kako pomemben projekt, saj bodo v njej otroci imeli povsem drugačne pogoje za delo in učenje kot v dosedanjih dveh šolah, kjer so razmere že kar nevzdržne. Za predsednika krajevnega odbora ZLSD so izvolili Vlada Cokana, ki je tudi podpredsednik sekcije za sanacijo kamnolomov pri Slovenskem ekološkem gibanju. Po tem, ko se je zahvalil za zaupanje, je precej besed namenil prav problematiki kamnoloma. V zvezi z njim je tudi dejal, da bodo morali odgovorni bolj poslušati glas ljudi in svoje delo prilagoditi na takšno mejo, ki jo okolje in tam živeči krajani še lahko prenesejo. D. N december 1999 Osrednja tema Novoletna anketa Po čem si bomo zapolnili leto 1999 Izteka se leto 1999, le še devet dni nas loči od magičnega leta 2000. V novoletni anketi tokrat ne sprašujemo po željah za leto 2000, ampak smo občane Spodnje Savinjske doline povprašali, po čem si bodo zapolnili leto, ki se izteka. David Bobovnik: “Ja, kar nekaj Z^M je bilo dogod-I kov. ki se jih lip „ JH bom spominjal. ■ T " * Ijfl Še posebno pa MM mi bodo ostale v spominu . JKk letošnje poletne I počitnice. Tja sem s kolegi potoval z vlakom, kar je bilo že samo po sebi prijetno doživetje, saj se pred tem še nisem peljal na morje z vlakom. Sicer pa mi bo minevajoče leto ostalo v spominu tudi po športnih dogodkih. Predvsem uvrstitev nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo in že pred tem mariborskih nogometašev v ligo prvakov.” Elvi Zembič: “Ne vem, kaj bi rekel. Morda to, da smo IŠm' §j|B Slovenci izgu- afer... bili v tem letu Ra ( stoletnika §M Leona Štuklja. JH najboljšega §|f^y||jjfj| slovenskega športnika vseh časov. Pomemben dogodek je bil zame tudi zmaga nogometne reprezentance proti Ukrajini in uvrstitev Slovenije na evropsko nogometno prvenstvo. Kakšno je tisto pravo nogometno razpoloženje, pa sem doživel tudi sam z ogledom tekme v Mariboru. Sicer pa so moji prijetni spomini obrnjeni v minulo poletje, na morje in prijatelje.” Silvo Marič: “Zapolnil si ga bom predvsem po športnih dogodkih, ki so se zgodili v našem karate klubu, pa po tem, da sem bil letos izvoljen za predsednika Športne zveze občine Žalec. Še posebno pa mi bo ostal v spominu glede priprav na evropsko prvenstvo v karateju, ki bo prihodnje leto v Celju. Moram reči, da nisem pričakoval, da je organizacija takšnega prvenstva tako zahtevna. Bilo je resnično naporno in oddahnil se bom lahko šele, ko bo prvenstvo končano. Sicer pa si bom to leto zapomnil še po tem, da je trta dobro rodila in da bo pridelano vino letnik stoletja." Franc Zupan: “Zame je bilo leto, ki se ga po čem posebnem ne bom spominjal. Če pogledam širše, pa se bomo Slovenci prav gotovo spominjali tega leta po obisku ameriškega predsednika, obisku papeža in še koga. Leto 1999 nam bo ostalo v spominu tudi kot leto smrti olimpionika Leona Štuklja, pa po vojni na Kosovu, nedavni smrti hrvaškega predsednika in še čem.” Albin Voh: “Leto, ki se izteka, je bilo zame zelo neprijetno in bi ga najraje čim prej pozabil. Zapustila me je žena in sedaj imam kup problemov, ki jih moram urejati, saj želim, da bi otrokom bilo čim boljše. Sicer pa si bom to leto zapomnil tudi po vremenu oziroma snegu. V začetku leta, v februarju ga je bilo res veliko, narava pa nas je z njim presenetila tudi pred začetkom nove zime. Dogodkov je bilo veliko, a jim ne pripisujem takšnega pomena, da bi se jih spominjal, saj sem imel svojih problemov vrh glave.” Tanja Zabavnik: “To leto je bilo zame povsem povprečno, nič kaj pretresljivega se mi ni zgodilo. Razen tega, da ugotavljam, da denar iz denarnice vse hitreje izhlapi. Ko dobim plačo, se razveselim, ko poravnam položnice, pa ne ostane več dosti. Včasih je bilo le drugače in bi se raje spominjala katerega od tistih let kot tega, ki se izteka. Drugače pa je bilo v lem 1999 precej raznih dogodkov na domači in tuji sceni, ki bodo zaznamovali to leto. Mislim, da je bil obisk Clintona že eden takšnih, glede obiska papeža pa imam svoje mnenje. “ Alenka Jelen: "Če sem odkrita, je bilo to leto zame podobno mnogim prejšnjim. Nič kaj posebnega se ni zgodilo, da bi se bilo tega vredno spominjati. Če se je česa že vredno spominjati, pa je to dopust ob morju, na Pagu. Sploh sedaj, ko je zunaj zima, se je prijetno spomniti na toplo sonce in morje. Sicer pa si bomo mnogi zapomnili iztekajoče leto po sončnem mrku, po vojni na Kosovu in grozotah drugod po svem. Tako meni kot tudi mnogim drugim pa bo to leto ostalo v spominu tudi zaradi uvedbe davka na dodano vrednost, saj je bilo zaradi tega res veliko dela.” Jože Hodžar: “Leto kot leto, podobno prejšnjim, razen tega, da sem leto dni starejši. Življenje teče dalje in mi z njim, bi pa bil vesel, če bi se minulega leta lahko spominjal po tem, da so bili ljudje zadovoljni, da so imeli službe, da so lahko normalno živeli ...- tako kot nekoč. Ob misli na to se kar malo razjezim. Pravzaprav je kar žalostno, tako kot so žalostni prizori iz vojn na Balkanu in drugod po svem. Kosovo, Čečenija pa potres v Turčiji in še bi lahko našteval so katastrofe, ki se jih človek ne spominja rad.” Tomaž Širše: “Leto, ki mineva, je bilo leto številnih sprememb. Posebno si ga bomo zapomnili zaradi uvedbe davka na dodano vrednost. Sicer pa ni manjkalo veselih in tudi manj veselih dogodkov. Med vesele štejem tudi uvrstitev nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo in pa uvrstitev Maribora v ligo prvakov. To leto pa si bomo Slovenci zapomnili gotovo tudi po smrti Leona Štuklja, saj je bil že kar nekakšna promocijska osebnost Slovenije. Pomemben dogodek je bil tudi obisk Clintona, za mnoge verne pa obisk papeža in beatifikacija Slomška.” Marija Lesjak: “Kaj vem, kaj bi rekla. Morda po vojni na Kosovu pa sedaj v Čečeniji, kjer gre za podobne interese. Doma v družim se ni zgodilo nič pre-tresljivega, lahko bi rekla, da je bilo to neko povprečno leto. Za nekatere Slovence je dogodek leta gotovo bil obisk Clintona in pozneje papeža, vendar je bilo oboje povezano s precejšnimi vsotami denarja, tako da bi bilo bolje, če do tega ne bi prišlo in bi ta 'denar raje razdelili v dobrodelne namene. Veliko ljudi živi že na robu preživetja in tudi to je tisto, po čemer se bomo spominjali tega leta.” Dušan Kos: “Po marsičem si bom zapolnil to leto. Še najbolj pa po tem, da smo začeli graditi hišo. Če bo vse po sreči, bom konec leta 2000 imel še več razlogov za veselje in spominjanje, saj se do takrat nameravam vseliti. To je glede družine, za Slovenijo bi dejal, da je bil velik dogodek beatifikacija Slomška, pa obisk Clintona. Tega leta se bomo spominjali tudi po smrti Leona Štuklja pa po nedavni smrti hrvaškega predsednika Tudžmana, po vojni na Kosovu in napadu NATA na sedanjo Jugoslavijo in raznih drugih naravnih katastrofah.” Urška Virk: “Zame je bilo to zelo dobro leto. Končala sem srednjo šolo in začela hoditi na fakulteto, kjer študiram medicino. Poleg vojne na Kosovu In sedaj v Čečeniji, kjer so največje žrtve civilisti, si bom to leto zapomnila tudi po tem, da je na pragu novega tisočletja prenehalo biti srce našemu najbolj poznanemu Slovencu - športniku Leonu Štuklju. S svojo vitalnostjo in razumom je bil že kar nekakšna maskota slovenskih športnikov in prava senzacija bi bila, če bi ga lahko znova videli ob začetku olimpiade v Sidneyu.” Darja Ocvirk: “Nič posebnega se ni zgodilo, po čemer bi se veljalo spominjati iztekajočega leta. Morda bo nekaj res norega prav v prestopu v leto 2000. Sicer pa je bilo to leto v marsičem podobno mnogim prejšnjim. Med drugimi dogodki, ki se jih bomo spominjali, pa je gotovo obisk Clintona in papeža, čeprav mi osebno to nič ne pomeni. Spomnili se bomo vojne na Kosovu in grozovitih prizorov mnogih pobitih civilistov. Spomin j ah se ga bomo morda tudi po potresu v Turčiji, kjer je izgubilo življenje veliko ljudi, in še po čem.” Silvija Rakuša: “Leto, ki se izteka si bom najbolj zapomnila po popolnem sončnem mrku, saj je to dogodek, ki se zgodi le vsakih nekaj desetletij. Drugače pa se ni zgodilo nič kaj posebnega v mojem življenju v tem letu, da bi se bilo vredno tega spominjati. Gledano širše pa je bil zanimiv obisk princa Charlesa, pa Clintona, papeža in še koga. Ko bom čez leta morda pomislila, kaj je bilo tisto posebno na pragu novega tisočletja, se bom gotovo spomnila na te dogodke. Še najbolj pa na že omenjeni sončni mrk.” Mirko Ivanovič: “Ne vem, kaj bi - “ 7" 7>>J| rekel. Morda to. ker Min 'a* u',ik ljubitelj Pf; nogometa, da je d izjemen ..dogo d e k uvrstite v s 1 o v e n s k e reprezentance na evropsko prvenstvo. Tega skorajda ni nihče pričakoval in zato je to res izjemno presenečenje, ki daje nam, ljubiteljem nogometa, še toliko večje veselje, saj bomo imeli tako možnost navijati za naše tudi na tem prvenstvu, kjer se bodo pomerile najboljše reprezentance Evrope. Drugače pa zame to leto ni bilo nič posebnega.” Boža Mastnak: “Izteka se neko čudno leto, ki je posebno v tem mesecu v znamenju pričakovanj, kaj bo prineslo prihodnje. Ker sem cvetličarka, sem se prek celega leta srečevala z ljudmi, ki so doživljali skorajda nerazumljive tragedije v družinah. Presenetljivo veliko je umrlo mladih ljudi, tudi otrok, še posebno pa si bom to leto zapomnila po tragični železniški nesreči v Šempetru, kjer so izgubili življenje učenci iz OŠ Šmartno ob Paki. To leto pa je nasploh bilo zelo krvavo. Vojna na Kosovu, v Čečeniji in drugod po svetu. Še najbolj prijeten bo ostal spomin na sončni mrk.” Dragica Hržica: “To leto si bom najbolj zapomnila po uvajanju ISÒ standarda 9001 v tovarni. Bilo je resnično ogromno dela za vse nas. Za nami je že glavna presoja in nekje spomladi bodo naša prizadevanja dobila potrditev v pridobljenem certifikatu. V družini se v minulem letu ni zgodilo nič pretresljivega, razen tega, da z možem porabiva veliko časa za sina, s katerim sva bila tudi letos na evropskem in svetovnem prvenstvu v šahu. Sicer pa je to leto zaznamovala smrt Leona Štuklja, pa obisk Clintona in še koga.” Tina Pilko: “Leto, ki se izteka, si bom najbolj zapomnila po tem, da sem končala šolo in prakso in se tudi zaposlila. Drugače pa si bom to leto zapomnila, tako kot mnogi drugi Slovenci, po smrti najboljšega slovenskega športnika vseh časov Leona Štuklja. Doživeli smo tudi popoln sončni mrk, obisk Clintona pa papeža. Umrl je predsednik Hrvaške, vsakodnevno pa smo bili priča tudi raznim naravnim katastrofam po svem. Posebno žalostni prizori pa so vojni dogodki, ki jih celo leto gledamo na televiziji." D. Naraglav STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK vošči vesel božič in srečno prihajajoče leto 2000! Vabimo Vas v prodajni salon v Žalcu, kjer ponujamo: pestro izbiro dekorativnih stekel, »■ izolacijska stekla, ogledala, brušenje in fazetiranje, okvirjanje, «° izmere in zasteklitev na objektu. NOVO *** NOVO visokokvalitetno izolacijsko steklo, polnjeno s plinom (faktor toplotne prevodnosti k=1,1 W/m2K) Hausenbichlerjeva 9, Žalec, tel.:063/715-604 Šempeter m 063/40 41 internet: http//www.msacomm.com NAJVEČJA IZBIRA TELEFONIJE IN MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENIJI: . gsm mobiteli . faksi na termo in navaden papir . žični in brezžični telefoni . satelitski telefoni . telefonske centrale . osebni računalniki . tiskalniki . dodatna oprema (etuiji, polnilci, baterije) BREZPLAČNI PROSPEKTI IN CENIKI, BREZPLAČNA DOSTAVA V 24 URAH POVSOD PO SLOVENIJI!!! VESEL BOŽIČ. SREČNO NOVO TISOČLETJE. ČIM MANJ MOTENJ PRI TELEFONIRANJU. MSA @4041 VAŠ PARTNER V KOMUNICIRANJU Ü Podjetje za Inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška ceste 27, 3312 Prebold Tel./faks: 0*3 724 050, GSM: 041 *78 775 Vesele božične in novoletne praznike, varno in srečno vožnjo v letu 2000 vam želi kolektiv podjetja SKIRO ________________________ j Reklamni oglasi december 1999 7cvUàtté*ui 6ateUfa fini 'THtituvtfit fatavlje . tet. 716-637 * * «- & VSEM'NAŠIM STRANKAM IN ZNANCEM VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČO IN ZDRAVJE V LETU 2000. J* dosedanje fxccfca*vfe 4e } AJV ^|V- -VJV- AJV V^V A^A Aj|A A^A VJV A^A AjA A^V AJjjV AJv A^V Ay. AjV * Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko * * * * * 4fr * * * * * * * * & «- * * * * * * * * & * * * Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, krajanom Vranskega, Griž, Ostrožnega, Petrovč, Žalca in vsem občanom Savinjske doline ŽELIVA prijazne in lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2000 Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Anica in Roman BRGLEZ * * * « * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Podjetništvo december 1999 SIP Šempeter odprl lakirnico in izdal obveznice Naložba, vredna 2,4 milijona tolarjev - Velika pozornost slovenskemu kmetu drugih pomembnejših naložb so pridobili s tujimi bančnimi posojili v višini 3,5 mihjona nemških mark in izdajo obveznic z dekliško nakupno opcijo. Gre za novost pri nas, ki pa je v tujini že dobro znana. V Sipu so v prvi fazi na osnovi pogojno povečanega osnovnega kapitala družbe izdali V podjetju SIP strojna industrija Šempeter je bil letos oktobra zaključen proces lastninskega preoblikovanja tako, da je sedaj SIP vpisan v sodni register kot delniška družba. Njena dejavnost je proizvodnja in prodaja kmetijske meha- nekaj več kot 420 mibjonov tolarjev. Novo lakirnico sta s prerezom traku simbolično odprla Majda Šantelj iz Slovenske razvojne družbe in predsednik nadzornega sveta SIP Peter Palma. Z novo lakirnico so v Sipu, ki je osmi največji proizvajalec kmetijske mehanizacije v Evropi, Italija, Norveška, Nizozemska, Španija, Avstralija, Slovaška, Poljska, Makedonija, BiH, Jugoslavija. Kljub prizadevanjem za izvoz pa SIP vebko pozornost posveča tudi slovenskemu kmetu in mu zagotavlja ponudbo strojev po evropskih standardih, varno, zanesljivo, dolgotrajno in ekonomično uporabo, prijaznih do narave in okolja in tudi do kmetovalca samega. Denar za postavitev nove lakirnice in Gostje med ogledom nove lakirnice nizacije, zaposlenih pa ima 512 delavcev. V njeni lasti sta dve hčerinski podjetji, SIP Mobil, d. o. o. in SIP Sico, d. o. o. V začetku decembra so v Sipu odprli lakirnico, ki pomeni eno največjih in tudi najbolj pomembnih naložb v zadnjih letih. Skupaj še z nekaterimi drugimi novostmi (plinifikacije tovarne, nakup stiskalnice in CNC-stružnice) so letos za posodobitev proizvodnje namenili dvignili kakovost svojih izdelkov in proizvodnjo ekološko posodobili. Naložba je bila nujna, saj želi podjetje še naprej slediti kakovosti ostalih evropskih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in ostati oziroma se še bolj uveljaviti na zahodnih trgih. SIP pretežni del proizvodov, okoli 65 odstotkov, izvozi na evropski trg. Najpomembnejše trge predstavljajo: Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Švica, Švedska, Velika Britanija, Irska, zaprto emisijo 71.000 obveznic po 200 DEM. Rok plačila je deset let, obrestna mera je 6-odstotna, moratorij na glavnico pa je 5 let. Okrog 70 odstotkov izdanih obveznic sta kupila Slovenska razvojna družba in Banka Celje, preostanek, z izkupičkom katerega so sofinancirali nove naložbe, pa dva Sipova tuja kupca in en domač dobavitelj. Po besedah direktorja družbe Bojana Voha bo letos celotni prihodek družbe znašal okoli 3,9 milijarde tolarjev. T. Tavčar Vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in vse najlepše v prihajajočem letu vaša tiskarna marginalija tiskarna • design • www • dtp Drešinja vas 49 • 3301 Petrovče «tel.: (063) 713 108 «fax: (063) 708 280 transport tei.: 063 749-15-00 PRODAJA KURILNEGA OLJA UGODNE CENE KURILNEGA OLJA BREZPLAČNA DOSTAVA ATA PLAČILO DO 6 ČEKOV KOTfìlX GRADflJč Id JUKOPUIKflRITVO KOTfHSC GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO KOTfllK Igor KOTMK Nikole Tesle 6, Žalec Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo prijetne božične in novoletne praznike. telefon & faks: (063) 716-858 mobitel: 0609 612-283 Hmezad Trgovina kupila Jeklo Ruše Pred časom smo v Utripu pisali o prihodnosti podjetij v Savinjski dolini. Mnoga so že ugasnila v stečaju, več delniških družb pa prehaja v last podjetij z drugih območij. Seveda pa obstajajo tudi zelo uspešna podjetja. Eno takšnih je podjetje Hmezad trgovina Žalec, ki je pred časom kupilo Jeklo Ruše, lani pa je bilo med 200 najhitreje rastočih slovenskih podjetij. Podjetje Hmezad trgovina je nastalo pred osmimi leti z izdvojitvijo iz Hmezad inženiringa. Njihova dejavnost je ostala enaka kot prej. Hmezad trgovina je zastopnik petih največjih svetovnih mlekarn za območje držav nekdanje Jugoslavije in tako največji ponudnik specifičnega programa njihovih mlečnih proizvodov. Te Hmezad trgovina seveda prodaja tudi v Sloveniji v vseh trgovskih verigah, z lastno distribucijsko službo. Kot je povedal direktor Hmezad Trgovine Marjan Ramšak, sta mednarodna usmerjenost podjetja in poznavanje tržnih razmer to žalsko podjetje pred osmimi leti pripeljali tudi do povpraševanja po proizvodih kovinarske branže. Tako so se začeli ukvarjati tudi z izvozom izdelkov Jekla Ruše. To podjetje je bilo dolgo v stečajnem postopku. Ker pa je bilo za proizvodni program Kovačije še vedno zelo veliko zanimanje kupcev, je Hmezad Trgovina najprej vlagala sredstva za nadaljevanje proizvodnje, junija leta 1998 pa je Kovačijo kupila in jo preimenovala v Hmezad Jeklo Ruše. S tem so poštah ena največjih kovačij v Evropi, ki kuje sekire in ki bo prihodnje leto praznovala že 160-letnico obstoja. Več kot 80 % proizvodnje izvozijo na najzahtevnejša evropska in ameriška tržišča, njihov cilj pa je vsako leto poslati na trg en nov proizvod, pri čemer iščejo predvsem tržne niše. Hkrati se povezujejo z ostalimi kovačijami v Evropi. Ta mesec podpisujejo pogodbo o izmenjavi programa z ameriško-poljsko kovačijo na Poljskem, sklenjen imajo poslovni dogovor z znano nemško kovačijo, ki sodi v sam evropski vrh. Eden od ciljev, ki naj bi ga uresničili v kratkem je tudi ponovna postavitev lastne elektrarne v Rušah. Veliko vlagajo v izboljšanje delovnih pogojev, k čemur prispeva tudi nova lakirnica. V Hmezad Jeklo Ruše je trenutno 35 zaposlenih, načrtujejo pa zaposlitev še 50 delavcev, pomemben podatek pa je, da ustvarijo sto tisoč nemških mark na zaposlenega oziroma 300.000 mark dodane vrednosti. Od novih proizvodov so dali na trg tudi novo sekiro, ki so jo patentno zaščitili, postopek zaščite pa poteka tudi za določeno tehnologijo na področju brušenja. K.R. Direktor Hmezad trgovine Matjan Ramšak. HMEZAD TRGOVINA d.o.o. I ' * » % % 00 % >30 « >30 00 OS 00 « »X « 00 00 30 « 00 -X» 00 30 00 00 00 % % 00 00 00000000 00 00 00 OP fas-? vten •koao&vo&u d.o.o. ŽALEC Cenjenim strankam voščimo prijetne božične in novoletne praznike. Za zaupanje se zahvaljujemo in se priporočamo tudi v letu 2000. * »j» $ § f Podjetništvo december 1999 EPROS na novi lokaciji Podjetje EPROS, d.o.o. Braslovče se je po šestih letih poslovanja preselilo v nove poslovne prostore. Vsem kupcem se iskreno zahvaljujejo za zaupanje in jih vabijo, da jih obiščejo v novih poslovnih prostorih v Parižljah, ob glavni cesti Letuš - Šentrupert. V trgovini ponujajo elektro material, sveti- la, telefone, olja in filtre za avtomobile, pa tudi elektro storitve. V nekaj mesecih bodo ponudbo še razširili z belo tehniko in avtodeli. Sporočajo vam, da imajo nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Nova telefonska številka je: 063/70-32-950, faks: 063/70-32-957. Želijo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2000. EPROS, d.o.o. Braslovče, elektro storitveno trgovsko podjetje Ep. V predprazničnih dneh vas vabimo v blagovnico BALA na pester in ugoden nakup. Na ŽIVILSKEM ODDELKU smo za vas pripravili bogato izbiro prazničnih dobrot, vin, novoletnih okraskov, jelk... NOVO LETO 2000. HVALA ZA SODELOVANJE IN ZAUPANJE! Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Želi vsem zadružnikom, kupcem, poslovnim partnerjem in krajanom LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO KMETIJSKA PRESKRBA PETROVČE in VINSKA GORA pa imata: • pestro izbiro pripomočkov za domače koline: mesoreznice, stroje za kockanje slanine, topove za salame, nože, čreva; • motorne žage; • cisterne za vino; • lopate za sneg, sol za posipanje; • antifriz koncentrat... Devetka v Šmarju pri Jelšah Prihodnje leto bo prvo od Štormanovih gostišč v Šempetru praznovalo 20-letnico poslovanja. V vseh teh letih se je prvemu pridružilo že osem gostišč. Deveto je pred dnevi odprlo svoja vrata v Šmarju pri Jelšah. Kot je že običajno, se je tudi v Šmarju pri Jelšah ob odprtju novega lokala zbralo veliko ljudi, med gosti pa so bili tudi šmarski župan Jože Čakš, žalski župan Lojze Posedel, predsednik KS Šempeter Jože Randl in preboldski župan Vinko Debelak. Na priložnostni slovesnosti ob odprtju je zapel domači pevski zbor Freja, nastopila pa je tudi pevka Viktorija. Zbranim sta spregovorila in za nov dosežek družini in kolektivu Štorman čestitala župana Čakš in Posedel, lastnik in direktor Zvone Štorman pa je predstavil svoj nov lokal in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k njegovemu odprtju. Lokal je v novem poslovnem-trgovskem-obrtnem centru tik ob glavni cesti. Za njegov nakup se je odločil pred enim letom, zlasti zaradi njegove ugodne lege ob cesti proti Rogaški Slatini in Podčetrtku. Restavracija, picerija, slaščičarna, bistro in manjša trgovina s spominki dajejo delo 22 zaposlenim, večinoma domačinom. Štormanovi tako zaposlujejo že 220 ljudi, skupaj z dijaki pa 300. Nov lokal v Šmarju sta z odprtjem steklenic šampanjca s sabljo uradno odprla Božo Radič in Božo Kozjak. K. R. Coca Cola odhaja Sredi januarja prihodnje leto bo Coca Cola Beverages Slovenija prenehala s polnjenem kokakole v Žalcu, polnjenje te pijače v plastenke pa je že končano. Polnilnico in tudi ves vozni park bodo preselili v Bosno in Hercegovino, v Žalcu pa bo ostal le distribucijski center. Za to so se odločili, po besedah predstavnice za stike z javnostjo, zaradi tržnih razlogov, reogranizacija v podjetju pa zaenkrat predvideva ukinitev 39 od 230 delovnih mest. w w w w w w w w tl SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic ŽALEC, MOZIRJE, VELENJE, ŠENTJUR IN ŠMARJE 3310 ŽALEC • LEVSTIKOVA 2 TELEFON: 063/710-1360; TELEFAKS: 063/710-1361 Z ŽEIJO, DA BI NAŠE SKUPNO DELO ŠE NAPREJ POTEKALO KOREKTNO IN VSEBINSKO BOGATO, OB LETU 2000 ISKRENO ČESTITAMO VSEM SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM, ZAPOSLENIM DELAVCEM, OBMOČNIM OBRTNIM ZBORNICAM IN OBMOČNIMA SINDIKATOMA. UPRAVNI ODBOR SKLADA w w w w w w w M ************************************ * * * * * * * * * * * * * * * * * ZBORNIC» Z/4SEBNEG/4 GOSPOMRSTl» ŽALEC ^ožčtmo finijefrte Oofičde ten 4neČH& ùir u4feeždo-wmao* Ceto-2000. * * * * * * * * * * * * * * * * * ************************************ Majhna pozornost, veliko presenečenje. Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. XJ POŠTA SLOVENIJE december 1999 Obvestila METALEX tudi v Žalcu Pestra ponudba - konkurenčne cene Zakonca Irena in Dino Cestnik iz Prebolda, ki sta se pred tremi leti podala na pot podjetništva, sta te dni naredila še en pomemben korak na svoji poti. Mnogim dobra znana trgovina METALEX, ki so jo odprli pred tremi leti v poslovno-stanovanjskem objektu v Preboldu, je namreč dobila svojo dvojčico v poslovnem centru CORONA za tržnico v Žalcu. Tako kot trgovina v Preboldu je tudi ta specializirana za prodajo bele tehnike in akustike. Izredno bogata in cenovno na najnižji možni ravni je ponudba bele tehnike Gorenje in pa malih gospodinjskih aparatov znanih svetovnih proizvajalcev Philips, Siemens, Bosch, Moulinex. Enako velja tudi za akustiko Gorenja, Sonyja, Panasonica in drugih proizvajalcev. Zelo zanimivi so tudi vgradni elementi Gorenja. Času primerna pa je izjemno bogata ponudba božično-novoletnega programa z bogato izbiro in super cenami novoletnih lučk, dekorativnih smrek, božičnih oziroma novoletnih okraskov in drugih takšnih izdelkov. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Za vse potrebne informacije pa jih lahko tudi pokličete po telefonu 710- 2- 400. D. N. VSEM DOSEDANJIM IN PRIHODNJIM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Z ŽEIJO, DA SE IMATE LEPO. V NOVO TISOČLETJE STOPAMO SKUPAJ Z VAMI IN ZA VAS. Kolektiv METALEX JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2000 VAM ŽELI JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC. SIPRO STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 CERTIFIKAT St. 129 ISO 9001 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu decembru 1999 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu decembru 1999 11.570,70 SIT in 236,79/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 10.986,69 SIT, na Polzeli pa 12.246,18 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu decembru 1999 ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 865,27 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo znaša v mesecu decembru 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem novembrom. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. PODJETJE SIPRO ŽALEC ŽELI VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2000. Skupaj na pot do certifikata V žalskem hotelu je prejšnji teden pričela delati prva skupina predstavnikov malih in srednjih podjetij, ki si prizadevajo za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001. Prvi del postopka bodo izvedli skupaj, kar med drugim pomeni tudi manjši strošek za podjetje. Kot je povedala Danica Jezovšek Korent, je GIZ Podjetniški center Žalec v okviru priprave skupnega razvojnega programa pred časom anketiral podjetja na območju Savinjske doline. Zlasti mala in srednja podjetja so v anketi izrazila željo, da bi si pridobila certifikate kakovosti. Ob tem pa so izpostavila problem pomanjkanja za to potrebnih finančnih sredstev, še bolj pa pomanjkanje ljudi in časa, ki jim bolj kot pomanjkanje denarja onemogoča, da bi se lotih postopka uvajanja kakovosti. Zanje je zato izredno pomembno, da vse aktivnosti potekajo v Žalcu oziroma neposredni bližini. Podjetniški center se je povezal z UPI Ljudsko univerzo Žalec, ki je bila pripravljena izpeljati projekt uvajanja sistema kakovosti ISO 9001. Prva skupina predstavnikov štirih podjetij (Zagožen, d.0.0., Eurocom, d.0.0., Matjaž, d. 0.0. in Uniforest d.0.0.) je z delom pričela prejšnji teden, skupaj pa bodo vse do priprave poslovnika uvajanja sistema kakovosti, ki mora biti izdelan za vsako podjetje posebej (to bo predvidoma do poletja). Delo vodi zunanji sodelavec UPI Ljudske univerze Vojko Artač. Spomladi naslednje leto bo pričela delati naslednja skupina zainteresiranih podjetij, zato UPI Ljudska univerza in GIZ Podjetniški center Žalec že sedaj vabita vsa mala in srednja podjetja, ki bi želela izkoristiti prednosti usposabljanja v Žalcu, ugodne cene in druge oblike svetovalne pomoči, da se pravočasno prijavijo. K. R. ft'?* à.'tys aÌA aSA *À* «dt,* a.Ta i&jt «yj* vy&k *♦,* Wfa, vJfjt *£* 'ey* ’/j* tJV tJ* •rjf* tr|p* VJt icy» •eJV trjvt iry* nryr irjy «ry» upJv •fff * * * *& # * *£ # # # # # # # # # # VUMCANIŽIftSTVO I IM AVTOf»tAlMICA>: * * •Sir * * # & & # * # & * •& # Jure VELIGOŠEK, s.p.,GRIŽE tel.: 063 716-820, 041 656 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. Ugodni plačilni pogoji in popusti v AKCIJI OBNOVLJENE GUME od 3.800 SIT dalje BREZPLAČNA MONTAŽA IN VIJAČENJE! Cenjenim strankam telim sretno In uspešno novo lote 2000* * : j : tji : : : : I: : 1 — 1 : : j: :I: i sft tovarna nogavic, d.d., Polzela Slovenija - 3313 Polzela V predprazničnih dneh se priporoča za nakup nogavic iz bogate ženske, moške in otroške kolekcije. OBENEM SE VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE. PA VAM ŽELI MNOGO USPEHA, SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. vse biti z Politične stranke december 1999 10. december, dan človekovih pravic S prižganimi plamenicami v rokah so delavci na ta dan obhodili slovenski parlament in tako simbolično pokazali, da tudi z lučjo sredi belega dne ni možno najti pravice za tiste državljane te države, ki so zaradi nesposobnosti vlade, korupcije in kraje na vseh ravneh ostali brez dela. Trideset tisoč naših državljanov, ki so se tudi opredelili za samostojno Slovenijo, danes strada, prek sto tisoč družin živi na robu revščine. Ti in deset tisoč drugih, ki jih v zgodbi o uspehu čaka podobna ali enaka usoda, se sprašujejo: kje so naše pravice. Kje je v ustavi zapisana pravica do dela in zakonsko določena pravica do poštenega plačila za pošteno delo? Odgovor je jasen. Demokracija je prinesla tri vrste pravic: ena, in to največja, je za politično elito vladajočih strank, druga je za novo ekonomsko elito in tretja v obliki batine in ričeta za široke ljudske mase, ki so še vedno dovolj zaslepljene, da ne vidijo, da se ljudje ne delijo zgolj na leve in desne, marveč tudi na sposobne in nesposobne, na poštene in nepoštene. Toda nismo še vsi pozabili, kako smo iz delavnic gradili tovarne, da smo imeli delo. Nismo in ne bomo pozabili, koliko je bilo zaposlenih v državni upravi pred petnajstimi leti in koliko je teh ljudi danes. Verjetno ne bomo nikoli pozabili, kaj nam je obljubljala nova politična elita in kaj smo od tega dobili. Boj za človekove pravice je tudi boj za tiste elementarne pravice, ki državljanu Slovenije omogočajo vsaj primerljivo življenjsko raven s tistimi, ki so tudi v preteklosti bili naš vzor. Mi se nikoh nismo enačili z ljudmi za železno zaveso, nikoh nismo čutih (vsaj naša generacija) rdeče diktature. Nikoh ni bilo toliko teptanja pravic in nespoštovanja dela kot danes. V prejšnji številki je avtor, ki mu mah ni dala imena in oče ne priimka, pravilno ugotovil, da smo imeli že davno nazaj prost pretok delovne she, ki pa se je, žal, v novejšem času močno omejil zaradi konkurence delavcev izza železne zavese. Ravno zaradi tako omejenih možnosti zaposlovanja je danes izkoriščanje delavcev v Sloveniji na stopnji zgodnjega kapitalizma, saj ni prav nič nenavadno, da matere z malimi otroki delajo po 14 in več ur dnevno, da nimajo zakonsko določenega enodnevnega počitka po šestih dneh dela. Odpuščanje nosečih delavk, na delu onemoglih delavcev in invalidov je postala od države dovoljena praksa, saj so naša sodišča zelo dobro plačana, da delajo počasneje od počasi. Ob dnevu človekovih pravic se moramo spomniti na čase pred navidezno demokracijo, ko so nekateri, ki so predstavljah oblast in ekonomsko ehto, znah spoštovati težko zaslužen denar sodržavljanov. Prejšnji nedemokratični župan, zapravljivi levičar, se je vozil v stari ladi, ko je v občini cvetelo prek trideset uspešnih velikih podjetij, novi demokratično izvoljeni varčni desničar pa si je za svoje potrebe in potrebe ženine obrh privoščil desetkrat dražji avto, ob tem pa mu je propadla več kot polovica podjetij in številni občani, davkoplačevalci, tudi po več mesecev niso prejeli plače za svoje delo. Imeli smo desno občinsko oblast, ki je pošiljala položnice tako novorojenčkom kot blagopokojnim v imenu demokracije in še česa. Ko danes analiziramo razvrednotenje človekovih pravic in skušamo spoznah njihov vrstni red od leta 1990 do danes, bomo zlahka ugotovili, da je bila izguba najbolj očitna v časih, ko smo se intenzivno delih na leve in desne, hkrati pa nepoštenim in nesposobnim dovolili, da so uničili ah olastninili naše gospodarstvo. Da je v Sloveniji 125.000 brezposelnih, niso krivi ne desni in ne levi, marveč nesposobni in nepošteni, ki pa imajo včasih od pohhčne pozicije privzeto barvo, kar se kaže v tem, da bivši učitelji samoupravljanja danes kritizirajo svoje nauke in prisegajo na kapitalizem. V naši stranki je takšnih vse manj in vse več nas je, ki upamo, kjerkoli in kadarkoli povedati, da je imel prejšnji sistem številne človeku prijazne elemente, ki jih je nujno potrebno ohraniti, da bi ohranili primerljivo raven človekovih pravic za hste državljane, ki ne pripadajo ne politični in ne ekonomski ehh. Srečko Čater, ZSLD Žalec Socialdemokratska stranka Vsakdo se sprašuje kaj nam bo prineslo novo stoletje, tisočletje, veseli smo saj je le redkim rodovom bilo dano, da so bili priče preloma stoletja, kaj šele tisočletja. Mnogi rodovi Slovencev so sanjali o svoji državi, svoji samostojnosti in verjeli so v nemogoče. Danes imamo svojo državo, svoj parlament, svojo vojsko, v kateri se poveljuje v materinem jeziku a vendar “nič ni tako kot bi lahko bilo”. Evropa nas opazuje, njena sporočila so nedvoumna, pa naj si gre za rdeče meso ali belo mleko. Čeprav nam nekateri govorijo, da je Slovenija že skoraj v Evropi, jim seveda ni moč oporekati, saj je zemljepisno in zgodovinsko to nesporno. Slovenija je že bila v Evropi, vendar se je nekaj desetletij pred njeno samostojnostjo odločalo o njeni usodi na sotočju Save in Donave v mestu, ki pa je bilo usodno že za zadnjega celjskega grofa. Kaj je torej vzrok, da sedaj, ko imamo svojo državo nekako stopicamo na mestu. Znani športnik in olimpijonik Leon Štukelj je v politični oporoki, ki jo je poslal njegov zet dr. Franc Pauko, prebrana pa je bila na slavnostni akademiji ob desetletnici Demosa-a napisal: “V Sloveniji je potrebno definitivno končati z neokomunizmom, naj se leve stranke še tako zvito SDS poimenujejo... Po geslu divide et impera izkoriščajo komunisti vsaka možna nesoglasja med Vami, da bi pomladne stranke čimbolj razdelili in jih pred volivci diskreditirah. Razhajanje pomladnikov vodi samo k utrjevanju kontinuitete. Prvaki pomladnih strank bi morali uvideti nevarnost nadaljnje in trajne medsebojne razcepljenosti in se končno povezati v enotno politično silo, ki ohranja in zasleduje vrline evropske krščanske civilizacije. Prihaja zadnji čas, da se demokratiziramo po vzoru civilizirane Evrope”. V mesecu decembru je bil Občinski odbor SDS pokrovitelj klavirskega koncerta pianistke Magdalene Navodnik. Ustanovljena sta bila kulturni in ekološki forum. Vsem bralcem, članom SDS, somišljenikom, želi Občinski odbor Socialdemokratske stranke Žalec, vesel Božič in srečno Novo leto 2000 ter iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti 26. decembru. P.G. Pokojninska reforma DeSUS Eden od uspehov naše stranke je redno letno izplačevanje regresa oziroma dodatka za rekreacijo. Zakaj? Do podpisa Sporazuma o sodelovanju med LDS - kandidatom za mandatarja dr. Drnovškom in stranko DESUS januarja 1996 je namreč država s težkim srcem dajala pičla finančna sredstva za naš letni regres. Sedanji pokojninski sporazum je k temu ni obvezoval, ampak je bilo izplačevanje regresa odvisno od dobre volje vsakokratne vlade. S Sporazumom o sodelovanju se je namreč mandatar dr. Drnovšek zavezal, da bo masa za izplačilo regresa že v letu 1997 povečana za 25 %, medtem ko se regres v naslednjih dveh letih povečuje enakomerno tako, da doseže v letu 1999 85 % povprečne starostne pokojnine. In še to, da bo razmerje med prejemniki nizkih in visokih pokojnin 2:1 v korist prejemnikov nizkih pokojnin, kar se tudi izvaja. Če pa primerjamo dejansko izplačan regres, vidimo, da je znašal povprečni regres leta 1996 15.656 SIT, leta 1997 26.790 SIT, leta 1998 29.746 SIT in leta 1999 34.541 SIT. Kljub tako velikemu povečanju regresa v teh treh letih nismo dosegli dogovorjene višine, to je 85% povprečne starostne pokojnine, saj naj bi letos le-ta znašal 70.290 SIT. Gre torej za upočasnjeno letno povišanje regresa, kajti letos bi v ta namen potrebovali kar 33 milijard, česar državni proračun ni zmogel. Sicer pa je bilo letos za regres izplačanih prek 16 milijard tolarjev. Tako obravnavanje regresa v naši državi je zlasti rezultat peticije v zvezi z regresom, za katero je dala pobudo Demokratična stranka upokojencev Slovenije, DeSUS, še med volilno kampanjo leta 1995. Peticijo za povišanje in uzakonitev regresa ter spoštovanje razmerja 2:1 v korist upokojencev z nizkimi pokojninami je podpisalo prek 90.000 upokojencev, sicer do podpisa Sporazuma o sodelovanju med mandatarjem dr. Drnovškom in našo stranko verjetno ne bi prišlo. V novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil pravkar sprejet, se obravnava regres kot pravica do dodatka za rekreacijo oziroma pravica do enkratnega letnega dodatka. Nemalo zaslug, da je regres uzakonjen, ima gotovo naša stranka. Franc Lenko predsednik območnega odbora DESUS Žalec Vsem ljudem dobre volje v Savinjski dolini želimo blagoslovljen božič, v novem letu 2000 pa zdravja in uspehov v vsakdanjem in poklicnem življenju. Iskreno čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti, 26. decembru 1999. Občinski odbor SKD Žalec Kaj v tem trenutku potrebujejo mladi V tej krajši predstavitvi pobude, ki sem jo podal na občinskem svetu ló.decembra, bi rad širši javnosti obrazložil vsebino, namen in cilje naloge, ki smo si jo v Liberalni demokraciji Slovenije zadah za začetek novega tisočletja. Lahko bi naslovil to predstavitev tudi “Kaj v tem trenutku potrebujejo starši." Pri problematiki subkultumega načina vedenja današnje mladine, katerega sestavni del so tudi droge, pa če to hočemo priznati ah ne, je potrebno dokaj odkrito pričeti pogovor med starši in otroki, med oblastjo in skupnostjo. Nesporno dejstvo je, da je sedanja občinska oblast skupaj z županom Posedelom pokazala veliko razumevanja in naklonjenosti tako starejšim kot tudi mlajšim generacijam. Zaradi tega smo se v LDS odločiti, da bomo do konca sedanjega mandata občinskega vodstva (to je do konca leta 2002) prisluhniti zahtevam mladih in njihovih staršev. Z zapiranjem vrat v zadružnih dvoranah (Hmezadova dvorana, Gotovlje in še kje) se stiska mladih le še povečuje. Njihova prepuščenost utici in lokalom je preprosto nedopustna. Nujno potrebno je pobudo staršev, ki se s problemom drog soočajo na lak ali drugačen način (pobudo je podpisalo preko dvesto družin in organizacij), vzeti resno in jim pomagati, da se bodo organizirati tako v organizacijskem smislu kot tudi v prostorskem. Zato je smiselno v proračunu za leto 2000 zagotoviti določena sredstva (lahko minimalna), da se bo lahko pričelo s postopki za izgradnjo mladinskega centra. Mladi potrebujejo svoje prostore za svojo kulturno animacijo, za zabavo in žuriranje. Sestavni del tega centra bodo tudi prostori za angažiranje mladih v ostalih dejavnostih, kjer bodo lahko ustvarjati (umetnost, kultura, varstvo narave in druge oblike interesnih dejavnosti). Tu v tem centru vidim tudi priložnost za nefor- LDS malne oblike srečevanja mladih in predstavnikov staršev, ki jim ni vseeno, kako in kje mladi živijo. Potrebno je prenehati z ločevanjem mladih na ene in druge, na odjemalce drog in športnike, na odličnjake in cvekarje, na študente in neštudente. Mladi so tukaj in zdaj in droga je med njimi. Le-ta ne bo izginila, še najmanj če si bomo pred njo zatiskati oči. Preprosto gre za velike denarje, saj se s prekupčevanjem drog mastno zasluži. Cilj realizacije takšne pobude je prav gotovo ponovna vzpostavitev komunikacije med mladimi in starši, med skupnostjo in oblastjo, med subkulturo in kulturo. Če še morda nekateri mislite, da droga danes predstavlja marginalen problem, vam naj povem, da se motite. Po podatkih nekaterih, ki so s tem problemom vsakodnevo soočeni (starši, policija, medicinsko osebje, mladi, odvisniki) je med uživalci drog najti tudi mlade iz premožnih in dobro situiranih družin, med njimi so odličnjaki in cvekarji, fantje in dekleta. Žalec je po nekaterih ocenah po svoji ekspanzivni rasti, torej hitrem povečevanju števila uživalcev drog, nekje pri vrhu v Sloveniji. Zato si pred tem problemom ne smemo zatiskati oči. Potrebno je mlademu človeku prisluhniti oziroma mu dati možnost, da lahko spusti na piano notranji gnev in neprogramiranost mlade generacije, skozi oblike in možnosti, ki bi jih tak mladinski center ponujal. Zdi se mi, da je izgradnja takšnega centra tisti nujni korak, ki ga kot oblast lahko storimo za današnje in prihodnje rodove upornikov in s tem zagotovimo miren sen za vse nas. Za 00 LDS Žalec Gregor Vovk Petrovski SLS - Pogled nazaj ? SLS Je že tako, da dejstva vedno potrjujejo zgodovinarji, ki se ne bojijo, da jih bo prihodnost prehitela. Tudi čas in hlastanje za vsakdanjikom jim ne pride do živega. Vsaka preživeta minuta je že zgodovina s svojimi zgodovinskimi dejstvi in kot taka •neponovljiva. Lahko se jezimo in godrnjamo, tega spremeniti ne moremo. Vsaka misel, ki se nam v tem trenutku utrne, je že ta hip postala del zgodovine in dejstev, ki so ugotovljivi - ati z drujpmi besedami povedano - postati so RESNICA. Teh RESNIC se v naši SLS včasih bojimo, pa ne zato, da bi se radi izogniti odgovornosti, ki jo prinašajo te RESNICE s sabo, ampak bojimo se jih zato, ker nam vsaka jutrišnja prihodnost prinaša zopet nove RESNICE, ki se potem združijo v neprekinjeno verigo. Skupek teh matih verig daje neko celoto, ki jim včasih pravimo obdobje ati zgodovina nekega časa. In ker čas znamo meriti in nam v vsakdanjem življenju ne predstavlja nobenih ovir, razen takrat ko se ustavi, smo tudi mi ustvariti 1a čas in iz tega vzeli izrek, ki smo mu dali ime leto 1999- In kaj nam to ime 1999 pomeni? Nič za nekatere, mnogo pa za ljudi, ki sestavljajo našo stranko SLS, saj jim ni vseeno, kaj povedo zgodovinska dejstva, storjena v nekem obdobju. Že samo ime v glavi SLS pove, da je to stranka, ki izvira iz ljudstva in da se zopet vrača nazaj v svojo bazo. Zato nam ni vseeno: da moramo dejstva, ki so bila storjena, priznati za svoja in jih vzeti v zakup, kakšna so ta dejstva RESNIC. Na veliko teh RESNIC člani in simpatizerji naše stranke nismo mogli vplivati. Določene pozicije so, kot pri šahu, vlekli ljudje, ki so včasih pozabiti, da jedro in osnovna celia vseh odločitev so ljudje -ljudstvo in da stranka je njihova, ljudska. Na žalost je bilo takšnih samoljubnih cvetk v obdobju leta 1999 kar nekaj in prej ati slej bodo morati ti ljudje stopiti s piedestala nedotakljivosti in odgovarjati svojemu ljudstvu za pregrehe napačnih odločitev. Sodilo jim bo ljudstvo, zgodovinarji pa bodo ostali samo mrtvoudni zapisovalci. Če smo se iz teh mrtvoudnih črk kaj naučiti, je vprašanje. Veliko prav gotovo ne, ker se vse preveč radi ukvarjamo s prihodnostjo in tolažbo, da bo ta lepša in spoštljivejša do minulih dogodkov. Jasnovidnost in prerokovanja marsikaterega politika novodobnih časov so pokazala, da to ni vedno dobro za dobrobit ljudstva in da se kaj kmalu lahko predrami “ljudska zmota”. Včasih bo treba tudi pogledati nazaj in se zamisliti nad raznovrstnimi RESNICAMI preteklega obdobja. V naši, spodnjesavinjski SLS se zavedamo, da bi lahko bile nekatere stvari in dogodki drugačni in boljši, toda mi smo samo ljudje - včasih zelo nemočni v prizadevanjih za boljši jutri z neokrnjenimi RESNICAMI. Radi bi, da spoštovani simpatizerji naše SLS naredite inventuro našega in Vašega minulega dela ter nam iskreno poveste, kje Vas žuli, da ne bodo otiski prerasli v bolečino. To je Vaša stranka in takšna bo tudi ostala, mi - ki ste nas izvoliti, pa bomo poskušati Vaše želje in delo spraviti v življenje. Kronološkega pregleda, kaj smo delali v letu 1999, Vam nismo zapisati, ker si ne želimo, da dobite vtis samohvale posameznikov, čeprav je bilo storjeno ogromno delo, ki pa ga brez Vas, spoštovani simpatizerji in člani, ne bi bilo mogoče opraviti. Ideje in pobude so Vaše in tako naj tudi ostane v prihodnje, saj SLS ni naša, ampak Vaša stranka. Vsem enako kakor tudi drugače mislečim po veroizpovedi in pripadnosti pa želimo srečne božične in novoletne praznike in mnogo zdravja v novem tisočletju. I. Jošt u december 1999 Po DOLINI Mladi planinci prvaki V OŠ Fram se je konec novembra zbralo kar 51 ekip iz cele Slovenije. Pomerile so se v znanju iz snovi planinske šole in poznavanja Pohorja. Med njimi je bila tudi štiričlanska ekipa učencev planinskega krožka iz OŠ Braslovče. Letos so se, pod vodstvom mentorice Irene Kumer, že četrtič udeležili državnega tekmovanja, prvič pa postali zmagovalci. To so bili: Urška Topovšek, Izidor Slemenšek, Blaž Strožer in Rok Ušen. Po prihodu ekip sta tekmovalce med drugimi pozdravila predsednik MK PZS Matjaž Hafner in podpredsednik PZS Adi Vidmajer. Sledil je prisrčen kulturni program. Takoj po programu so se 204 učenci s komisijami razkropili v učilnice, kjer so pisali teste z vsemi zankami in ugankami. Mentorji pa smo se med tem časom pogovarjali o novostih, ki se pripravljajo na tem področju. Osem najboljših ekip se je uvrstilo v popoldanski finalni del, med katerimi so bili na odličnem tretjem mestu mladi tekmovalci iz OŠ Braslovče. Finalno tekmovanje osmih ekip je potekalo v obliki kviza. Vprašanja so bila težka, ekipe pa dobro pripravljene. Ves čas finalnega tekmovanja pa je vodila ekipa mladih planincev iz OŠ Braslovče, ki je po dvanajstih zastavljenih vprašanjih tudi zasluženo zmagala. Drugi so bili mladi iz OŠ Franceta Prešerna iz Ribnice, tretji pa iz OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane. Poleg praktičnih nagrad, zmagovalnega pokala in priznanj so si zmagovalci prislužili še posebno nagrado MK PZS, in sicer enotedenski nagradni tabor v tujini med letnimi počitnicami. Po prihodu v Braslovče so nas pozdravih in nam najprej čestitah za uspeh člani planinskega društva s predsednikom Jožijem Marovtom, ravnatelj šole Emil Ribič in župan občine Braslovče Dušan Goričar. Tako v šoh kot v PD Dobrovje -Braslovče smo veseh zmage, težko pričakujemo mednarodni tabor, seveda pa se zavedamo, da nas v jeseni čaka posebno odgovorna naloga, organizacija 12. državnega tekmovanja Mladina in gore v Braslovčah. Irena Kumer Literarni večer z Manco Košir Na OŠ Vransko so v sklopu božično-novoletnih prireditev izvedb literarni večer in okroglo mizo na temo Imava se rada. Oboje so vodih člani hteramo-novinarskega krožka z mentorico Polono Bergant. V uvodnem delu so učencem, staršem in učiteljem prebrah nagrajene prispevke v okviru natečaja ob Tednu otroka. Kar desetim učencem razredne in predmetne stopnje je slovesno podelila nagrade gostje večera Manca Košir. V nadaljevanju je sledil prisrčen pogovor za okroglo mizo o prijateljstvu, medsebojnih odnosih, o ljubezni kot največji radosti življenja - tudi v starosti... Manca Košir je s svojo duhovito diskusijo znala pritegniti k pogovoru tudi starše in druge goste. Skratka, bil je prelep večer, ki so ga popestrili glasbeni vložki in praznični pogrinjki, pravi uvod v prelomno leto 2000. Gostje so odhajali duhovno napolnjeni in si bili edini, da postanejo takšna srečanja tradicija šole na Vranskem. T. Tavčar PRAZNUJTE V MIRU VESEL DRUŽINSKI BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000 VAM ŽEU OŠ VRANSKO. m «< >» ■» ■» ZASTOPSTVO Be. gerlach GEHWOL ® KANA' d-0.0. Nemčija FRIZERSTVO IN PEDIKURA ŽALEC, Roševa 5, tel.: 713-180 , CELJE, Zdravstveni dom, tel.: 713-1810 Spoštovanim strankam se zahvaljujemo za zaupanje. \i Želimo vam lahko in zdravo hojo v letu 2000. Kolektiv V salonu Savinove hiše v Žalcu se je predstavila pianistka Magdalena Navodnik. Koncert je organiziralo KUD Svoboda Žalec, pokrovitelj večera pa je bil Občinski odbor SDS Žalec. Magdalena Navodnik, pianistka, ki jo igranje na klavir uspešno spremlja že od otroštva, je v svojem programu predstavila nekaj izbranih skladb skladateljev Rista Savina, Prokofieva, Chopina, Čajkovskega, Albeniza in Bartoka. Koncert je povezovala Jožica Ocvirk. Po končanem glasbenem delu je v imenu pokrovitelja, Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Žalec, obiskovalce koncerta pozdravil podpredsednik Peter Gominšek, v imenu KUD Svoboda pa predsednik Januš Rasiewicz. S.P. Namišljeni zdravnik Gledališka skupina iz Galicije nadaljuje uspešno igranje komedije Namišljeni zdravnik, katere premiero so imeli spomladi letošnjega leta. Na Ložnici pri Žalcu so v začetku tega meseca odigrali že svojo peto predstavo. Igro je režirala Jožica Ocvirk. Za gledališko skupino iz Galicije je to že tretja igra, ki so jo naštudirali od začetka svojega ponovnega delovanja. Načrtujejo, da se bodo z igro predstavih vsaj vsako drugo leto, če bo mogoče, pa še pogosteje. Predstavo na Ložnici je organizirala Območna organizacija ZLSD, ki je ob tej priložnosti nekaterim svojim članom podehla tudi zlati, srebrni in bronasti znak. Sicer pa gledališka skupina te decembrske dni gostuje še v raznih drugih krajih Savinjske doline. Z igranjem te komedije pa bodo nadaljevali tudi v letu 2000. D. N. FINALNE OßlOG€ PARKET. mmifìRT. PVC. TEKSTIL GUfTlR KASAZE 71 A 3301 PETROVČE tel./faks: 063 707 208 GSM 041 618 232 Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in jim želimo prijetne božične praznike ter sreče in zdravja v letu 2000 kolektiv parketarstva POTOČNIK. TRGOVINA MEŠANO BLAGO KOMISIJSKA PRODAJA IN PREVOZI MALOPRODAJA IN VELEPRODAJA Milena Miklavc, s. p. Dolenja vas 182, 3312 Prebold Tel.: 703-185, GSM: 041 613-407 Vsem našim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in veliko uspeha, zdravja in sreče v letu 2000. VABIMO VAS NA OBISK DEDKA MRAZA, TOREK, 28. 12. 1999, V LATKOVO VAS OB 15.30 URI, /N V DOLENJO VAS OB 16. URI. i Za dosedanje zaupanje se zahvaljujemo in se veselimo vašega obiska tudi v prihodnje. Kolektiv trgovine "M" Ne oziraj se na to, od kod prihajaš, temveč glej, kam greš. (Beaumarchais) V letu 2000 Vam želimo veliko sreče, zdravja ter poslovnih uspehov. Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje in Vas vabimo, da se nam pridružite tudi v prihajajočem letu vaša ZANA Trgovska družba Žana d.d. ŽALEC Mestni trg2, Žalec Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 Ob izteku leta se vsem cenjenim kupcem zahvaljujemo za obisk. v Želimo vam mnogo zadovoljstva in zdravja v letu 2000. (reharmi in,,fovfna/^WW . i/Wu/zyirs/z/zz /// ffiaz a 6tzi “ČSj/t/iv o/trzzAa <55- Podjavorškova 1, 3000 Celje, tel.: 063 / 411-949 * * * * * * * Vanek Roter, s.p.; Šentrupert 7, ^ 3303 Gomilsko, tel. : 063 / 726-017, * faks: 063 / 726-355 * --------------------------------# * * * * * * * * * * * * •£ * * * * * * •£ •£ * * * * * * * •£ * & AÌM A$* Ktk «t* jfj* »j* »j» »J* »J* lfm »J» ^/z/ /A////// j/znizAzzzzi zri /jojAomim jor/e/rzi mi/ želimo pzi/etrie 6ožiene pmzmAe tear nein o noto leto 2000. Hvala za zaupanje! r Po DOLINI december 1999 15 Kri za življenje V prostorih gasilskega doma v Preboldu je bila pred slabim mesecem diti ena od treh krvodajalskih akcij, ki so jih v Območni organizaciji RK Žalec še imeli v programu do konca letošnjega leta. Odvzema se je udeležilo okrog 100 krvodajalcev. Štiri med njimi pa smo povprašali, kaj jim pomeni biti krvodajalec. enkrat na leto. Kri rešuje življenje in na to dejstvo ne bi smel nihče pozabljati, saj jo že jutri lahko sami potrebujemo. Menim, da ni lepšega občutka, kot da s svojo krvjo komu rešiš življenje. Krvodajalka bom tudi pomagam ljudem, ki iz kakršnega kob razloga potrebujejo kri. Humanost in sokdamost je v krvodajalstvu na prvem mestu. Mislim, da je lepo živeti s spoznanjem, da si tudi ti tisti, ki pomaga ohranjati življenja.” v prihodnje.” Jože Jerman: “Krvodajalec sem že dolgo. Da sem to postal, pa je predvsem humanost in sobdamost do tistih, ki potrebujejo v nekem trenutku to življenjsko tekočino. Ne nazadnje nihče ne ve, kdaj se lahko znajde v podobni situaciji, ko mu kri krvodajalcev reši življenje. Do sedaj sem dal kri dvajsetkrat in jo bom tudi v prihodnje, če mi bo to dopuščalo zdravje.” Zdenka Marinc: “Danes bom dala kri devetnajstič. Med krvodajalce sem se zapisala že zdavnaj. K temu me je vodila predvsem želja, da Branko Rukav: “Kri sem doslej daroval šestindvajsetkrat. Danes bo ta številka še za en odvzem višja. Krvodajalec sem postal zato, ker se mi je zdelo, da lahko na ta' način najbolj neposredno izkažem svojo sobdamost, pa tudi zato, ker sem vedel, kako potrebna je kri v našem zdravstvu. Od nje so odvisna mnoga življenja in kar težko si predstavljam, kako bi bilo, če ne bi bilo nas, krvodajalcev.” D. Naraglav Občni zbor SKD Braslovče__________________ Na rednem letnem občnem zboru so se v dvorani zadružnega doma v Braslovčah v nedeljo zbrali člani občinskega odbora SKD Braslovče. Občnega zbora so se udeležili tudi Ivan Oman, Jože Osterc, Ivan Zampa in Janez Šušteršič ter nekateri poslanci te stranke. Poročilo o delu stranke je podal predsednik 00 SKD Braslovče Vinko Drča, ki je povedal, da so morah po dehtvi občine Žalec organizirati svoj občinski odbor. Z zadovoljstvom je ugotovil, da število članov raste in da se stranka aktivno vključuje v delo občine Braslovče. Udeleževah so se tudi strankinih shodov, vseskozi pa kritčno ocenjujejo delo vladajoče koahcije, za katero menijo, da je v škodo Sloveniji. Na občnem zboru so govorih tudi o združevanju SKD in SLS in ugotovih, da ne vidijo večjih ovir, ki bi združitev preprečevale. Pridružujejo se mnenju, da predsednik novo nastale stranke ne bi smel biti nihče iz ožjega vrha obeh strank, kot nalogo obeh strank pa omenjajo neprestano poudarjanje v javnih medijih, da bo nova združena stranka desnosredinska in naslednica demosa. T. T. Martina Utrinek: “Kri sem darovala desetič, dajem jo običajno KASAZE 69/E, 330? PETROVČE TEL./FAX: 063 707 402 Gsm: 041 690 023.041 608 312 STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO -— JOŽE-L1LJANA STROZER, S.P. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2000 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. TRGOVINA IN BISTRO Heroja Staneta 4, 3310 Žalec ^ tel.: 063 / 7 1 5 9 8 2 Vsem našim strankam želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2000. Za dosedanje zaupanje se zahvaljujemo in se priporočamo tudi vnaprej. KO NI NIKOGAR, SMO Ml! URANKAR DUŠAN s p STROJNO o ^ KLJUČAVNIČARSTVO GOMILSKO 64/A, 3303 GOMILSKO tel.: 063 700-13-40, GSM: 041 634-258 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2000. 4k PUS ETI d. o. o. Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel.&fax: 063 700-11-70 (Bes) wxm [macT] lombardini STtHL SDlDI ©Husqvama HARRY PRODAJA IN SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE VARNO in USPEŠNO DELO V NOVEM TISOČLETJU s stroji STIHL, JONSERED, HUSQVARNA, SOLO vam želi vaš prodajalec in serviser DUSETI, d.o.o., Parižlje 8/a, Braslovče lei.: 06J/700 11 70 IMXPtXN n n umm PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE rum, TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA azEj STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 063/ 728-340 GSM: 041/616-812 PARIŽLJE 1 3314 BRASLOVČE TEL.: 063/ 70-33-130 FAX & TEL: 063/70-33-136 GSM: 041/617-441 ♦+-HH-+ + 0Ö+-! Vsem našim kupcem, gostom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2000. Polaganje parketa ■ pečarstvo -talne, stenske in stropne obloge Štefan ŠALAMON s P Gomilsko 80A, 3303 GOMILSKO tel.: 063 / 726-241, GSM: 041 377-620, Mbt.: 0609 623-746 LJUDJE NA SVETU NE DVOMIJO V POTI SREČE IN MIRU. VELIKO SVEŽIH IN TRAJNIH VREDNOT V BOŽIČNEM ČASU IN NOVEM TISOČLETJU. m r::::rm i.tm splošno steklarstvo KUGLER Jože, s p. 1 & » M Savinjska c. 21, Žalec tel. in faks: 063/718-353 GSM: 041-519-775 i Vesele božične praznike in srečno « novo leto 2000 želi svojim cenjenim strankam * kolektiv splošnega steklarstva Jože Kugler IMATE TEŽAVE Z VAŠO AVDIO ALI VIDEO NAPRAVO? OBRNITE SE NA SERVIS TV - VIDEO - AVDIO - HI-FI PRODAJA STARO ZA NOVO POPRAVILO VSEH ZNAMK VIDEO, AVDIO NAPRAV TER Pooblaščeni servis: SONY, GRUNDIG, PANASONIC, TECHNICS, SAMSUNG, GOLDSTAR, SELEČO, SCHNEIDER. DUŠAN SLUGA Mariborska 60, 3000 CELJE tel.: 063/491-2700 i faks: 063/491-2701 Poslovna enota ŽALEC Kidričeva 4, 3310 ŽALEC tel./faks: 063/716-805 Vesel božič in srečno novo leto 2000. O Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom želimo prijetne praznike in srečno novo leto 2000. ..'J Iß december 1999 Naši ljudje Več kot tri desetletja dela z otroki Emilija Pešec - nagrajenka RS za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje Upokojenka, ki to Emilija Pešec, profesorica pedagogike, svetnica, je vso svojo poklicno in življenjsko pot posvetila učiteljskemu in vzgojiteljskemu poklicu in štiri mandatna obdobja kot ravnateljica izjemno uspešno vodila vrtec Tončke Čečeve v Celju. Le-ta je pod njenim strokovnim vodstvom dobil v Sloveniji velik ugled. Več kot tridesetletno delo Emilije Pešec je še vedno povezano z otroki. Pri svojem delu v vrtcu se je skupaj s starši in strokovnimi sodelavci prizadevala za otrokom prijazen vrtec. S svojim pedagoškim čutom in optimizmom je kot mentorica in pedagoška svetovalka vodila mnoge generacije vzgojiteljic. S svojo strokovnostjo, jasnostjo izražanja in sposobnostjo povezovanja teorije s prakso spada v vrh slovenskih strokovnjakov - praktikov v predšolski vzgoji. Z bogatim strokovnim znanjem je na mnogih slovenskih posvetih o predšolski vzgoji ustvarjalno sodelovala in pripomogla k nenehnemu razvoju predšolske vzgoje. Zaradi njenega cenjenega strokovnega dela jo ustrezne republiške ustanove vključujejo v svoja strokovna telesa pri pripravi gradiv, ki usmerjajo razvoj predšolske vzgoje na Slovenskem. Da je bila odlična v povezovanju teoretičnih in praktičnih znanj na področju predšolske vzgoje, najbolj dokazuje njeno mesto izredne predavateljice na Pedagoški fakulteti v Mariboru. S takšno obrazložitvijo so ji letos, 4.oktobra, v Ljubljani podelili nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje. Nagrado ji je na slovesnosti podelil predsednik odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije za področje šolstva dr. Matjaž Kmecl. Pred dnevi smo nagrajenko obiskali na njenem domu v Dobriši vasi pri Petrovčah. Nastal je zapis, ki odstira življenje in delo ženske, ki je sicer uradno upokojenka, a to le na papirju. Savinjčanka z obrobja Bilo je okrog poldneva, ko sem potrkal na vrata njenega stanovanja v bloku v Dobriši vasi. Trenutek za tem so se odprla vrata in pred mano je stala ženska, s katero sva se pravzaprav že poznala, saj sem bil pred kakšnimi petimi leti ob dnevu zemlje v njihovem vrtcu v Celju. Kmalu za tem, ko sem ji povedal, kaj me je pripeljalo k njej, sva že sedela za mizo in kramljala o njenem delu in življenju. “Sem Savinjčanka z obrobja doline, in sicer iz Pemovega pri Veliki Pirešici. Še preden sem začela hoditi v osnovno šolo,, smo se preselili v Žalec. Mama in oče sta delala v Juteksu in tako je bilo moje osnovnošolsko obdobje življenja povezano z Žalcem. Za pedagoški poklic sem se odločila v dogovoru s starši, čeprav sem si v prvih letih osnovne šole želela postati zdravnica. Ko smo se otroci igrah, sem skoraj vedno hotela igrati zdravnico. Potem, ko se je bilo potrebno odločiti, pa je na to, da se nisem odločila za ta študij, vplivala malo dolžina študija, z njo povezana cena in pa dejstvo, da bi morala študirati v Ljubljani. Sporazumno in ne s kakšnim odporom sem se odločila za učiteljišče v Celju. Danes, ko se ozrem nazaj na prehojeno pot, vem, da sem se prav odločila. In bi se še enkrat tako, če bi bila postavljena pred takšno odločitev. Zelo sem zadovoljna, da je bilo tako. Danes, ko sem v pokoju, se dobro zavedam, da delo, ki sem ga opravljala, ni bilo samo poklic, ampak že kar moj način življenja, ki mu v nekoliko manjši meri ostajam zvesta tudi sedaj.” Emilija Pešec je po končanem učiteljišču ob delu končala še študij na pedagoški akademiji v Ljubljani, zatem pa še na filozofski fakulteti ter si tako pridobila naziv prof. pedagogike. Poklicno pot je prehodila kot učiteljica na dveh podeželskih šolah, kot pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo in kot ravnateljica vrtca Tončke Čečeve v Celju. To pa je bilo zanjo Uidi najlepše poklicno obdobje življenja. Nagrada, ki jo je prejela za življenjsko delo, je zanjo veliko priznanje, a hkrati tudi presenečenje, saj je, kot pravi, pač delala tisto, kar se ji je zdelo najboljše za otroke. “Vesela in počaščena sem, hkrati pa lahko rečem, da je nagrada, ki je bila podeljena meni, hkrati tudi nagrada vsem mojim dolgoletnim sodelavcem oziroma sodelavkam. Brez njih in njihove pripravljenosti za delo ne bi bilo mogoče dosegati tako dobrih rezultatov pri varstvu in vzgoji otrok. Od dela vzgojiteljic in vzgojiteljev je v veliki meri odvisno, kakšen je posamezen otrok. Prav zato mora biti tisti, ki vzgaja, zrela in pozitivno naravnana osebnost, predvsem pa mora imeti rad otroke in svoj poklic. Otrok se mora počutiti sprejetega in kot tak se bo rad odzival, bil ustvarjalen in samostojen. Čutiti mora, da je zaželena njegova pobuda in da je vzgojiteljica vesela, kadar je domiseln in ustvarjalen. Pri tem pa mu mora stati ob strani in ga spodbujati, da vztraja na poti, na katero se je podal.” Življenje z otroki in za njih Emilija Pešec je prijetna sogovornica, polna energije in preudarnih besed, ki odsevajo njeno ljubezen do otrok in poklica, ki ga je opravljala. Človek, ki vzbuja zaupanje in spoštovanje. Je oseba, ki je pri otrocih črpala moč za svoje uspešno poklicno delo. Živela je z njimi in za njih. Emilija se je z otroki tako rekoč srečevala vse svoje življenje. Še posebno pa je bila vsak dan v stiku z njimi v vrtcu v Celju, kjer je doživela veliko lepih in nepozabnih trenutkov in tudi anekdot. Kadar se je počutila utrujeno, ah zaradi preobilice ravnateljskih in drugih obveznosti nejevoljno in nerazpoloženo, so bdi zanjo najboljša terapija otroci. Po obisku skupine otrok se je običajno vrnda v pisarno sproščena in polna novega elana. “Otroci so s svojo neusahljivo ' radovednostjo in domiselnostjo nadvse prijetni. Ob njih skorajda ne moreš biti slabe volje, še postarati se nimaš časa," pravi moja sogovornica in se zagleda skozi okno, kot da ji je spomin poromal v čas njenega vsakodnevnega aktivnega življenja z otroki. Trenutek za tem se nasmehne in mi začne pripovedovati o dogodku, ki se ji je močno vtisnd v spomin. “Bdo je nekega dne, ko sem bda v oddelku petletnikov. Ena od deklic je prišla v vrtec oblečena v nove hlače, Emilija Pešec na katerih je bil vzorec, podoben časopisnemu tisku. Vzgojiteljica je deklico vprašala, kdo ji je kupd tako zanimive in lepe hlače. Deklica ji je odgovorda, da mamica. Eden od malih nadebudnežev pa je tej njeni izjavi oporekal: “To pa že ne, te ti je poštar prinesel.” Ob tej pripovedi se oba zasmejiva, nato pa nekaj besed spregovoriva o devetletni šoh, ki pomeni tudi za vodstva vrtcev in vzgojitelje strokovni izziv. Vzgojiteljice so pripravljene “Uvedba devedetne šole pomeni tudi določene težave za ravnatelje vrtcev, saj gre za precejšnjo reorganizacijo, ki lahko prinese tudi presežke delavcev. To pa zlasti takrat, ko bodo vsi zdajšnji mah šolarji v prvem razredu. Ob tem je potrebno povedati, da so se vzgojiteljice, ki vodijo oddelke male šole, pa tudi nekatere druge, že pred časom morale odločiti za delo v šoh in se tudi vključiti v potrebno izobraževanje. Zato so danes vzgojiteljice dobro pripravljene za delo z otroki v prvem razredu devedetke. Navsezadnje gre za enake otroke, kot so bili prej v vrtcu. Delo vzgojiteljic bo tudi zato, ker gre za otroke, ki jih igra in učenje skozi igro zelo pritegneta, tako rekoč nepogrešljivo in v vehko pomoč učiteljici. V medsebojnem sožitju in ob razdelitvi nalog, ki ustrezajo njuni strokovni usposobljenosti, bodo rezultati zagotovo zelo dobri. Tudi sicer menim, da imamo strokovno zelo dobro usposobljene učitelje, žal pa naša šola vse prevečkrat poudarja pomen količine raznolikega znanja. Ob tem pa otroke premalo usposobi za kritično razmišljanje in samostojno učenje oziroma za to, da bi naučeno znah tudi uporabljati. Več pozornosti pa bi morala posvečati tudi otrokovim čustvom in njihovim potrebam po izražanju, bodisi na glasbenem, likovnem, kulturnem ah katerem drugem področju.” Sicer pa Emilija Pešec vzgojo razume precej širše kot kdo drug, povezuje jo z možnostjo izbire, z dopuščanjem iskanja lastne poti in s spodbujanjem samostojnosti. Pravi tudi, da učitelj in vzgojitelj lahko posredujeta znanje, vzgajata pa s tem, kar sta, kaj mislita o otroku in v kar verjameta. skorajda ni Za upokojence pravijo, da nimajo nikoh časa. Čeprav je to le fraza, bi lahko rekli, da za našo sogovornico to kar drži. “Še preden sem se upokojila, mi je marsikdo rekel, da upokojencem vedno zmanjkuje časa. Pravzaprav tega nisem jemala resno, saj se mi je zdelo to skorajda nemogoče. Mislila sem si, če lahko po 10 in več ur delam v službi, bom imela potem več kot dovolj časa, ko ne bom zaposlena. A sem se uštela, verjetno zato, ker se kot človek še vedno dobro počutim in sem pripravljena svoje znanje z velikim veseljem posredovati vsem, ki to hočejo. Poleg tega me v mojem bivšem vrtcu pa tudi v vrtcu v Žalcu pridno vabijo k sodelovanju. Več časa sedaj posvečam tudi družini in prijateljem, rada hodim v naravo in uživam ob branju dobre knjige. Svoj čas sem si nekako razporedila po predalih. Teh pa je vedno več, saj se lotevam vedno novih izzivov.” Ravno v tem času je začela sodelovati z Domom upokojencev Celje, kjer bo vodila eno skupino starih za samopomoč. Poleg tega je tudi urednica stanovske revije Vzgojiteljica. Vključena je tudi kot članica upravnega odbora v nedavno ustanovljeno organizacijo - Univerza za tretje življenjsko obdobje. Aktivno pa tudi sodeluje pri delu Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima svoj sedež v Žalcu. To pa še ni vse. Pridno namreč tudi obiskuje angleški krožek in se uči angleščine. Malo pogospodinji svoji hčeri, saj sta oba z možem zaposlena v vojski in vehko odsotna. Kdaj pa . kdaj si vzame čas tudi za srečanje s svojimi prijateljicami, ki so prav tako v pokoju in “udarijo čvek partijo”. Želja in načrtov ne manjka Druženje z Emilijo Pešec je prijetno, a tako kot mene tudi njo preganja čas. Pogovor zaključim s klasičnim vprašanjem o njenih željah in načrtih. “Ne vem, če bom vse uresničila, kar sem si zadala ob odhodu v pokoj. Zapisala sem si deset stvari, ki bi jih rada počela. Nekaj od tega sem že uresničda, nekaj je takšnih, da je bolje, da o njih ne govorim, saj so že kar malo nore. Ena od tovrstnih želja je polet z balonom. V kratkem bom to res storila. Pomembno mesto imajo v tem seznamu tudi potovanja. Sem že začela in vsako leto si bom privoščda vsaj eno potovanje po svetu. Med nalogami je tudi izdelava kronike naše družine. Pa angleščine bi se rada dobro naučila in če mi bo šlo, še romanski jezik. Skratka, še bo pestro in zanimivo. Upam, da mi bo zdravje dobro služilo in da bom te svoje načrte lahko tudi uresničila. Če bom takšna, kot sta bda moja babica po mamini strani in dedek po očetovi strani, bom imela za to še vehko časa.” Naj bo res tako, Emilija Pešec, hkrati pa se s tem zapisom pridružujemo vsem tistim, ki so vam čestitah za prejeto državno priznanje ter vam žehmo še vehko lepih in ustvarjalnih let. Darko Naraglav VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 - 100 ŽELIMO VAM MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VESELO, USPEŠNO IN ZDRAVO LETO 2000. SAVINJSKA IfclC Šlandrov tra 35 Ai fniAnfa, nn$ finineac C_5 LU QC GO RASTLINA PUCCINIJ. OPERA ZVRST SEDEŽ PESNIŠTVA MESTO NA HRVAŠKEM MIT. PRVI LETALEC VCAJU MESTO V Z. ISTRI IGR. KART ARABCI V ŠPANIJI ZA CIGAR. PETAN NIZEK ILAVEC, RESJE IGRALEC SOD. SL. PESNIK (JANEZ) VZHOD (ANGL.) TRAVNIK IGRALKA DAGOVER KMEČKA SOBA, ROMULOV LANTAN BELG. MESTO ATH ZRAČNI DUH V VIHARJU JJ ITELI ÌK0LJK VDOLBINA V STENI ZENAPO MOŽEVI SMRTI PAUL RADON IT. PREMIER (LAMBERTO) ANGLJEO- MORSCAK NEKD.FIN. PREDSEDNIK DUHOVNIK (EVGENIJ) TELOVADNA SPRETNOST TAT ODISEJEV OČE MAJHEN I0G0SLUŽ-Nl OBJEKT KRAJNA DUGEM ŽIVAL POLITIK (VLADIMIR) NATRIJ NAUKO ANALIZI THOMAS ? EDISON MESTO NA KOŽNA TVORBA FURUNKEL 1000 KG DOLINE V AZIJI PRISPODOBA OBLIKA IMENA MARIJA SEMENJ PODZEM. ŽUŽKOJED ŽEBELJ SREDSTVO ZA BARVANJE TONOySKI NAČIN GL. MESTO LATVIJE SIMEK VINKO MESNATA TROPSKA RASTLINA GOSPODAR. DEJAVNOST ŽID POLITIK KURT0VIĆ FR. SUKAR ŠVIC. PISATELJ PLOŠČA NAJVEČJI KOPENSKI SESALEC ČOLN ZA BRZICE KRAJ NAD SMILJAN ROZMAN VERDIJEVA OPERA GRADBENI KAMEN LEVI PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE FR.PIS. IN FILOZOF (ROMAN KANDID) PROMETNA NADLOGA RAVNINA VSPANIJI GEORGE GERSHWIN SLAŠČICA SODČEK ZA NAFTO DALJAVA 3. SKLON, DAJALNIK VZVIŠEN CILJ TESTENINA ZA JUHO VRZEL, HIAT ŠPINAČI PODOBNA VRTNINA JEZIKOVNA POSEBNOST GANE NA NAFTO SPORJNO OBLAC ILO IGRALEC VENTURA STAR SL. POET (JOZEI VEČJA PAPIGA LES TROPSKE AFRIKE KLASJE CELJE GL MESTO BABILON. mr PRETRES IGRALKA KRAVANJA NATANČEN VZOREC MERE KRAU VOZ Z RAVNO NAKLADAL. PLOSKVIJO KRAJ PRI VELENJU NORINA RADOVAN TINA TURNER 2000 ERZEN OKRASNA LONČNICA Z DIŠEČIMI CVETOVI IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI KOKOŠJI PRODUKT ČEBULI PODOBNA VRTNINA TV NOVINAR ŠTAKUL STAROGR. KLASJE RAHLA, MEDU SVETLOBA PREOLOG Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v četrti številki Utripa; DOMAČI-MEJSNT-IZDELKI-NAREZKI-LFRENOVKE-KRVAVICE-SALAME-SVEŽE-MESO-PEČENICE-KRAJNSKE-KLOBASE-PAŠTETE-PETROVČE-ŽALEC-CELJE. Izid žrebanja: 1. Zlatka Rojnik, Zg. Grušovlje 21, Šempeter 2. Marija Štefančič, Ložnica 35/a, Žalec 3. Franc Matko, Kapla vas 18, Prebold. Nagrade podarja MESARSTVO ČAS, Ervin Čas, s.p., Žalec. Izžrebanci se oglasite v našem uredništvu, kjer boste prejeli vrednostne bone za dvig nagrad. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa Savinjske doline, je KLASJE, MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CE1JE, d. d., nagrade pa so vredne 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križank (samo gesla) pošljite na naslov našega uredništva do 7. januarja 2000. december 1999 ŽIVIMO Z ZEMLJO JANUAR - PROSINEC Pregovori: - Na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. - Prosinca gorkota - v jeseni sirota. * - Prosinec mrzel, da poka - bo sadje jeseni in moka. - Sonce na Pavla stola (18.) dan obilo žita in vina da, če pa sneži, žito se podraži. - Kakršno je vreme na Pavla stola dan, tako bo ostalo mesec dan. - V januarju toplo - v februarju mrzlo. Okrasni vrt Tudi pozimi je okrasni vrt prekrit s snegom ali ivjem lep. Ko pade svež sneg, ga po potrebi otresemo z drevja in grmovja. Če pa sneg skopni, popravimo zaščito najbolj občutljivih rastlin, sicer pa vrt prepustimo zimi. Tudi sobne rastline še vedno potrebujejo počitek. Le cvetočim privoščimo nekaj več vode in tudi gnojila, da lepše cvetijo. V prezimovališču redno čistimo okenske cvetice in posodovke ter odstranimo suho listje in cvetje. Zalivajmo čim manj, da bodo rastline res mirovale, ne smejo pa veneti. Če imamo potaknjence bršljank in pelargonij na sobni temperaturi, kjer intenzivno rastejo, jih moramo večkrat vršičkati, najbolje je, če odstranimo vrh, ko ima dva para listov. Le tega ponovno potaknemo, če imamo pripravljeno zemljo ah pa jo kupimo. Preostala rastlina mora imeti prav tako dva para listov. Iz pazduh pa poženejo novi poganjki. Tako so rastline nižje in bolj košate, pa tudi zacvetijo bolj zgodaj. Pogosto so problem tudi Ustne uši, ki jih je potrebno pravočasno zatreti. V Agilni in nekaterih Semenaminih trgovinah ter Kmetijskih preskrbah je kar pestra izbira. Za pomoč poprosite prodajalca. Sicer pa je sedaj predvsem čas, da razmislimo, kaj bomo sadili spomladi v korita na oknih in kaj v okrasni vrt okoli hiše. Če hočemo, da bomo imeli zgodaj cvetoče begonije, moramo že konec januarja posaditi gomolje najprej v vlažno mivko, kjer kmalu odženejo. Aprila jih potem presadimo v korita. Zelenjavni vrt Tudi ta sedaj večinoma počivale ob otoplitvah lahko pobiramo korenovke in radič iz zasipnice, če smo jo jeseni naredili. Na prostem pa še vedno lahko pobiramo brstični in kodrolistni ohrovt ter por. Če smo dobro zastavili siljenje radiča, nam ga tudi v januarju ne bo primanjkovalo. Na isti način, kot je opisano v prejšnji številki, lahko silimo tudi regrat. Še vedno lahko zelo popestrimo solate, skutne namaze in zeliščno maslo z vrtno krešo ah mešanico kreše, gorjušice in repice, ki jih posejemo v plitve posode. Ko vzkahjo, jih postavimo na okensko pohco.Dišavnice redno obtrgujemo in le zmerno zalivamo, da lepo odženejo nove Uste. Posebno rade napadejo uši peteršilj, posebno če je na toplem. Ker ga pozimi neradi škropimo s katerim koh pesticidom, pomaga tudi, če lonec nagnemo, peteršilj pošteno z curkom vode stuširamo in uši odplaknemo. Zaprto gredo lahko že konec meseca napolnimo s svežim hlevskim, še bolje konjskim gnojem, da bomo že v februarju lahko začeli z zgodnjimi setvami. Najboljša lega grede je jug - sever s tem, da je severna stran višja. Sedaj je tudi čas, da izdelamo načrt pridelovanja vrtnin za naslednje leto. Pregledati je potrebno vrtno orodje in ga po potrebi popraviti. Preglejmo semena in gomolje, ki smo jih jeseni sami pospravili. Po potrebi preizkusimo kaljivost ostankov semen. To najhitreje napravimo z navlaženo papirno brisačo, katere en konec je vedno pomočen v vodo.Nanjo nasujemo nekaj semen in jo zvijemo v rolo ah pokrijemo z drugo vlažno brisačo. Po semenu ustreznem času kaljenja le-to razvijemo, preštejemo kaleča semena in ugotovimo, kohko ga moramo posejati. Sedaj je tudi čas, da si nabavimo semena za pridelovanje svojih sadik paprike in gomoljne zelene, da bomo imeli dovolj utrjene sadike za saditev spomladi. Vrtnine so vir zdravja in pomembna hrana za pravilno nadzorovanje teže, ki postaja vse večji problem. Zdravo se prehranjujemo, če na leto pojemo od 80 do 140 kg različnih vrtnin. Največ lahko porabimo zelja in ohrovta, to je od 12 do 15 kg, vključno s kislim zeljem, sledijo solata, endivija in radič od 10 do 15 kg. Po 10 kg pojemo korenčka, čebule, fižola, paradižnika, po 5 do 8 kg pa kumar in paprike. Za številne družine postaja zelenjavni vrt pomemben, saj jih oskrbuje s presnimi pridelki. Velikost vrta, prehranske navade družine ter čas za delo pa so pomembni pri načrtovanju kolobarja v vrtu. Kolobarjenje je menjavanje prostora za vrtnino po določenem vrstnem redu. Najbolj primeren je pet- do šestletni kolobar, na manjšem vrtu pa običajno tri do štiri leta. Če ne kolobarimo, se tla utrudijo, v njih se razmnožijo bolezni in škodljivci, vse to pa vpliva, da postane zemlja manj plodna. Več o tem pa v naslednji številki, ko bomo že načrtovali prva dela. Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. Zimsko zatiranje varoze čebel Parazitarna bolezen čebel, varoza se vtrajno zadržuje v slovenskih čebelnjakih zaradi njene specifičnosti. Paraziti zajedajo čebelje ličinke, ki so v pokritih celicah, zato jim sredstva za zatiranje ne pridejo do živega, dokler je v panjih prisotna zalega. Veterinarska strokovna služba zato čebelarjem svetuje, da opravljajo temeljito zatiranje varoze v zimskem času, ko v panju ni prisotne zalege. Pri tem pa se med čebelarji pojavlja vprašanje, kako rešiti ta problem, saj vemo, da čebele v zimskem času mirujejo, vrsta zdravil, ki jih uporabimo pa so različna, zato je treba njihovo uporabo prilagoditi. V Sloveniji imamo na voljo le dva razhčna preparata za zatiranje varoze v zimskem času; to sta Hemovarin Perizin. Za oba preparata je pomembno, da ju uporabimo pravilno in točno po navodilih proizvajalcev. Da ne bo dileme okrog uporabe posameznega preparata, bom uporabo vsakega posebej poskušal temeljito opisati. HEMOVAR je preparat, uvožen iz ZRJ, njegova aktivna substanca pa je amitraz in sicer v 20 % koncentraciji. Preparat je možno uporabiti na tri različne načine: 1. 2 kapljici preparata kanemo na priložen listič, katerega obesimo za mrežo na zadnjem okencu in prižgemo, da tli. Vrata panja hitro zapremo, poskrbimo pa, da dobro tesnijo. Dnevna temperatura pri tem je pomembna in mora biti najmanj 10°C. Vedno moramo na podnico panja vložiti namaščen papir ah testno mrežo, da po končanem zdravljenju opravimo kontrolo uspešnosti zatiranja varoze. 2. 15 kapljic preparata umešamo v 1 hter mlačne vode. Emulzijo, ki nastane, z ročno pršilko razpršimo po čebelah. Pri tem moramo panj odpreti, odmakniti dva ah tri sate, nato pa preostale sate razmikati in čebele poškropiti, da postanejo rosne. Poraba emulzije je lahko največ 20 ml na 1 sat z obeh strani. Tudi pri tem načinu je pomembno, da dnevna temperatura presega 10"C. 3. Vodno emulzijo v razmerju 3:50 (3 ml Hemovara : 50 ml vode) vnašamo v panje skozi žrela 30 sekund z aerosolno napravo. V tem primeru je doziranje odvisno od vrste aerosolne naprave. Pri tem načinu obdelave čebeljih družin mora temperatura presegati 5°C V vsakem od treh primerov je potrebno pri delu uporabljati zaščitna sredstva in sicer rokavice ter obrazno masko s filtrom proti živčnim strupom. Pri delu s temi preparati ne smemo kaditi, piti ah jesti, sam preparat pa moramo hraniti izven dosega otrok na temnem in hladnem prostoru. PERIZIN je sistemični insekticid proizvajalca Bayer iz Nemčije. Aktivna substanca v Perizinu je coumafos in sicer v 3, 2 % koncentraciji. Delovna raztopina se pripravi tako, da se 1 ml Perizina umeša v 50 ml blagega sladkornega sirupa, ki se nato s posebno brizgo ah pršilko razprši po čebelah. Doza za vsako čebeljo družino je le 5 ml te raztopine na eno zasedeno ulico. Pomembno je, da se mediščni sati pred tem odstranijo iz medišča, četudi samo za dva dni. Tretiranje se ponovi čez teden dni, če ob prvem odpade več kot 10 varo j. Uspešnost zatiranja varoze s Perizinom je tohko večja, kohkor manj je v panju prisotne zalege. Ravno zaradi tega je pomembno, da to tretiranje opravimo šele v obdobju med 15. novembrom in 15. februarjem. Za vsa nadaljna navodila in pojasnila glede zimskega zatiranja varoze pa se lahko obrnete na strokovno veterinarsko službo, ki vam bo glede tega rada svetovala. Veterinarski zavod Slovenije, O.E. Celje, Oddelek za zdravstveno varstvo čebel Tmoveljska cesta 1 3000 Celje, tel.: 38-451, 38-453 PROGRAM ZIMSKEGA IZOBRAŽEV ANJA ZA KMETE Novosti pri letošnjem izobraževanju so organizirani, poglobljeni, večdnevni seminarji - tečaji, ki so organizirani za kmete celotne celjske regije. To pa zato, ker je vedno več specializiranih kmetij, ki se intenzivno ukvarjajo z določeno pridelavo. Ker so seminarji dragi, udeležba pa je v eni občini premajhna, smo nekatera predavanja organizirah za več občin skupaj. Razdalje niso tako vehke, da jih ne bi zmogli. Za udeležbo na večdnevnih tečajih se obvezno prijavite vašemu svetovalcu ah na KSS Žalec. Za vse dodatne informacije pokličite KSS Žalec. Sedaj, pozimi, je največ časa, da prisluhnete in se pogovorite s strokovnjaki. Tako Vam bo spomladi lažje pri delu in iskanju najboljše rešitve. Udeležite se predavanj in tečajev in se tako pridružite najboljšim. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE Enota za kmetijsko svetovanje Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec, tel. (063) 710 17 80. univ.dipl.ing. Zoran Kramer Higiensko pridobivanje mleka Hmeljarski dom Žalec 12.1.2000 ob 10. uri mag. Zlatka Gutman Kobal univ.dipl.ing.Andrej Soršak Zimska rez travniških nasadov Kmetija čremožnik Dobrič pri Polzeli 19.1.2000 ob 10. uri mag. Zlatka Gutman Kobal univ.dipl.ing.Andrej Soršak Vpliv tehnologije pridelave na kakovost jabolk Hmeljarski dom Žalec 26.1.2000 ob 10. uri Priprava zdravilnih zelišč v januarju 2000 ing. Ciril Tinko Pridelovanje sladkorne pese Hmeljarski dom Žalec 2.2.2000 ob 10. uri univ.dipl.ing. Peter Pšaker Klima v hlevu Hmeljarski dom Žalec ^.2.2000 ob 10. uri strokovnjaki IHP Hmeljarsko predavanje Hmeljarski dom Žalec 1.3.2000 ob 10. uri ga. Ruth Reš Podgornik Cvetje ob hiši in na balkonu Hmeljarski dom Žalec 8.3.2000 Ob 10. uri univ.dipl.ing. Ivan Kodrič mag.Milan Žolnir Pridelava breskev in češenj Varstvo sadnega drevja Hmeljarski dom Žalec 15.3.2000 ob 10. uri TEČAJI: strokovnjaki ZŽV Celje Reja drobnice Celje, Velenje februar 2000 g. Vinder Plesni tečaj za člane DPM Petrovče januar, februar 2000 Strokovnjaki ZŽV Celje Tečaj iz govedoreje ZŽV Celje 22., 23. in 24.3.2000 predsednice KO DKŽ Različni kuharski tečaji in izmenjava izkušenj po dogovoru s predsednicami KO DKŽ december, januar in februar 2000 INTERESNE SKUPINE: NOSILCI TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH ga.Sonja Kreslin Trženje na turistični kmetiji Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje januar 2000 PRIKAZI: ga. Darinka Felicijan Izdelava rož iz papirja Gasilski dom Gomilsko 19.2.2000 ob 10. uri univ.dipl.ing. Tatjana Pevec Postavljanje el. pašnih ograj kmetija april 2000 Oživitev travniških nasadov - “sadnih vrtov” Obrobju Savinjske doline dajejo svoj videz tudi travniški nasadi visokodebelnih dreves jablan, hrušk, češenj, shv in drugih sadnih vrst. Vsa ta drevesa so bila v preteklosti na kmetijah pomembna in so z drugačnim načinom življenja izgubljala pomen. Drevesa so dajala sadove za prehrano ljudi, tržni viški pa so se na kmetiji prodah ah predelali v žganje, jabolčnik, kis in sušeno sadje. Predstavljala so tudi zaščito pred vetrovi, na plazovitih terenih so zadrževala zemljo, ponujala so senco pasoči živini. Mogočne hruške so ščitile gospodarska poslopja pred strelami.Z nakupom sodobne mehanizacije so nam postala ta drevesa kar naenkrat odveč. Pri košnji so otežila delo, krma se je pod drevesi slabo sušila in ti vzroki so vplivali na masovno krčenje travniških nasadov. Marsikatera kmetija je opustila pašo, ker takrat ni bilo sodobnih ograj. Pash so večinoma otroci in nekateri imajo še danes slabe spomine na tedanjo pašo. Ti spomini še danes zavirajo razvoj pašništva, kar draži ekonomiko pridelave krme in sik v nakup drage mehanizacije, primerne za nagnjene terene. Ko smo se začeh zanimati za Evropo, smo ugotovili, da tam uspešno tržijo marsikaj, kar smo pri nas že opustili.Ugotovili smo, da ne znamo tržiti mnogih slovenskih naravnih lepot, pa naj bodo to vrelci tople vode, geološka nahajališča, kapniške jame, romarske cerkve, stavbišča, ki so pod spomeniškim varstvom, znamenite osebnosti, ki so živele tu. Vzporedno bi lahko kmetije ponudile tudi tisto, kar pridelajo doma, kar so delale naše babice in to so tudi sadovi travniških nasadov in predelava sadja. To sadje ne bo konkuriralo sadju iz intenzivnih nasadov in ne bo šlo v hladilnice, ampak bo imelo prav določenega kupca.Ta bo prišel v to področje in bo iskal posušeno sadje, jabolčnik, žganje, stare sorte sadja in ekološko pridelano sadje. Zakaj ne bi imeli tudi mi sadjarskih cest, ld bi oživele za začetek samo neko obdobje v letu, kot imajo npr. na Primorskem osmice. Velikokrat se zgodi, da ljudje takšne stvari iščejo in ne vedo, kje naj kupijo. Ljudje imamo danes premalo časa, da bi od hiše do hiše spraševali, ah imajo to in ono. Še za v trgovino nam zmanjkuje časa in zahajamo v vehke centre, kjer dobimo vse na enem mestu. To pa je tudi vzrok, da marsikatero sadje ostane na tleh in zgnije. Z organiziranim pristopom do oživljanja starih kmečkih nasadov in do spremembe mišljenja in večje reklame ter iznajdljivosti bi na marsikateri kmetiji lahko travniški nasadi dajali dodaten vir zaslužka. Stara drevesa bi bilo potrebno najprej pomladiti in prvi ukrep, ki ga je potrebno narediti, je zimska rez. Pri zimski rezi visokodebelnih dreves najprej izrežemo vse posušene veje. Krošnjo znižamo in s tem jo tudi bolje osvetlimo. Rez izvajamo tik ob deblu. Štrcljev ne smemo puščah, ker se rane na njih ne zacehjo. Štrclji se posušijo, nastanejo dupline, ki počasi uničijo drevo. Drevesa moramo tudi dobro pognojiti. Po rezi zrastejo na odrezanem mestu številni poganjki, odvečne med letom odstranimo. Naslednje leto preostale poganjke vodoravno upognemo. Ker je rast na obrezanih mestih zelo bujna, odvečne poganjke večkrat odrežemo. Zaradi mehanskih poškodb in mraza pride do poškodbe skorje, v kateri se nasehjo škodljivci (kapar, jabolčni zavijač, cvetožer...) Zato debla ostrgamo s strgalom in vse ostanke po čiščenju zažgemo. Več o sami rezi visokodebelnih dreves bo povedano in prikazano na kmetiji Vilija Čremožnika v Dobriču, 19-1. 2000, ob 10. uri. Pod oživljanje travniških nasadov spada Uidi precepljanje starih sort, sajenje sadik starih sort, ki jih je moč dobiti že v vsaki drevesnici, prav tako pa tudi celotna oskrba dreves in nato kakovostna predelava sadja. Med letom bo KSS Žalec organizirala še prikaze ostalih del v travniških nasadih. Oživitev starih travniških nasadov je lahko ena izmed alternativnih možnosti zaslužka in preživetja gričevnatih in hribovitih kmetij pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Seveda pa bo potrebno ljudi seznaniti z vsemi možnostmi, ki jih domače sadje ponuja. Mlajše generacije namreč teh možnosti v glavnem ne poznajo več. Zato KSS pripravlja vrsto strokovnih izobraževanja katerimi bomo zainteresirane seznanili z oskrbo travniških nasadov in z vsemi možnostmi, ki jih domače sadje ponuja. KSS Žalec Svetovalka: Mira Vrisk, kmet. inž. Obvestila december 1999 BLAŽ KRIŽNIK s p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 063/710-14-20 fax: 063/710-14-21 Če plačate z gotovino, dobite 10-odstotni popust za pnevmatiko osebnih vozil. SBBBlin Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. □□SDS $äda/ Emmm M:MICHELIJU Se priporočamo! | VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000. , Ma jk vi/ \1/ jk >1/ vi/ j Vj\ /fC TfC TfC 7fC /JC 7jy * * * * * * * * * * * * * * Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter * * * * * * * * * * * * * * * * ZASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA _____________I_____________> Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. tel.: 701-323 DEŽURSTVO 24 ur mobitel: 0609 646-202 «J* Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter ŽELI (/SEM OBČANOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VJ>. VjC VfC VpT VjN VJv v|> yj\ vjy Tlv 24 UR ZASEBNA SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. Tel-: 063'™;J33 ŽALEC Mob.: 0609 616-786 Celjska c. 3/a, Žalec Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Svečk* üc frl*cUt* hm* let* 2000 feti j* vteen *&&ut**K uetenùuwji uetenùtan*6e fretta, je falce. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, telVfaks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DEU \ / NIZKE GRADNJE OBRTNA DEU \ / ADAPTACIJE INŠTAUCIJSKADEU\/ REKONSTRUKCIJE Poslovnim sodelavcem in bralcem Utripa želimo vesele in zadovoljne božične praznike ter uspešno leto 2000! študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197, 71-00-600 • posredovanje dela za študente in dijake, JI • naročanje napotnic tudi po telefonu, Delovni čas: • fotokopiranje A4, č/b, 8 SIT, viak °d 7-3o0 d° l9n ure’ 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstave v kinu Žalec - kupončke za popust dobite v našem servisu. Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 041/626-116 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo mirne in srečne božično-novoletne praznike. TkilY TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN BAROM Liljana Robnik, s.p. KASAZE, 3301 PETROVČE tel.: 063 707-760 VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO PRIHAJAJOČE LETO 2000 Mektii1 trqoüine in bara LILIf d.o.o. KOSOVA 6, 3000 CELIE, tel.: 063 / 443-144 Odprto: pon. - pet. 8.-19. ure, sobota 8.-12. ure. Trgovsko proizvodno podjetje Celje *** SALON POHIŠTVA*** MOŽNOST NAKUPA OSTALEGA POHIŠTVA ZA OPREMO VAŠEGA STANOVANJA Našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo lep božič in srečno ter uspešno leto 2000. Sil I Trgovina in storitve lili Cr^ Talne obloge V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200 x 300 že oci 12.000 SIT dalje - 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore - 2-raetrske tapisome, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, predpražnike, namizne prte - material za polaganje talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - simpatex za kopalnice, kopalniške gamitpre, umetni krzno. Na željo kupcev vam talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole. 'Od 20. do 31. decembra vam pri nakupu nad 10.000 SrU PONUJAMO 15-odstotni božično-novoletni popust za vse blago. VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM SODELAVCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 2000. december 1999 Kronika Tudi med prazniki je pomembno razmišljati o svoji varnosti Pred nami je obdobje, ki je po mnenju marsikoga veselo in najbolj praznično. Ker letošnji božič, predvsem pa novo leto, nikakor ne bosta običajna, saj prihajamo tudi v novo tisočletje, bodo tudi praznovanja in že same priprave na praznovanje bistveno bolj pomembna in mrzlična. V tej predpraznični mrzlici marsikdo pozabi na osnovna načela lastne varnosti. Da bi praznovanja preživeli čim lepše in tudi varno, dovolite, da povzamemo le nekaj osnovnih preventivnih nasvetov. Za to obdobje je značilno, da je pokrajina zasnežena, kar praznikom daje še poseben čar. To pa za voznike pomeni, da morajo imeti vozila opremljena z zimsko opremo, prav tako pa morajo biti še posebej pozorni na to, da pred vožnjo očistijo vozilo in si s tem zagotovijo dober pregled na vse udeležence v prometu. Te nasvete smo že objavili ob preventivni akciji Vama zimska vožnja. V tem času so prometno-vamostne razmere na cestah sila nepredvidljive in spreminjajoče se iz ure v uro. Zaradi tega lahko kaj kmalu naletimo na poledico, zato hitrost vožnje vsekakor prilagodite lastnostim ceste in lastnim sposobnostim ter upoštevajte te hitro spreminjajoče se vozne razmere. K umiritvi hitrosti prometa smo pozivali v preventivni akciji policiji Hitrost ubija. V tem obdobju marsikateri voznik rad popije kakšen kozarček alkoholne pijače, veliko pa je takih, ki te opojnosti zaužijejo preveč. Taki vozniki so zelo nevarni in nepredvidljivi, saj se njihova sposobnost vožnje bistveno zmanjša. Zaradi tega vam svetujemo, da ne pijete alkohola, če boste kakorkoli udeleženi v cestnem prometu, temveč upoštevajte sporočilo policije in tudi akcije Natakar, taksi prosim. Ker so noči daljše in vidljivost bistveno manjša, naj velja za pešce, posebej pa za najmlajše že znano preventivno sporočilo policije Stopimo iz teme. S tem boste bistveno bolj vidni, vsekakor pa zaradi tega tudi bolj varni, saj vas bodo vozniki opažih prej. Pomembno pa je pri tem razmisliti, da pešci niso zavarovani tako, kot vozniki v varnostnih kabinah vozil, temveč so neposredno izpostavljeni tveganju hujših telesnih poškodb. Na cestah bo v tem času izredno povečan promet, zato vam svetujemo, da bodite strpni in preudarni vozniki. Spoštujte prometne predpise in tudi druge udeležence v premem, saj boste s tem naredili sami največ za varnost vseh udeležencev v premem. Varnost vseh udeležencev v premem je največkrat odvisna od razmišljanj vsakega posameznika, torej je varnost prometa predvsem v glavah vseh udeležencev. S problematiko uporabe pirotehničnih sredstev se ukvarja policija že v tem obdobju, pričakujemo pa, da se bo stanje na tem področju še bistveno poslabšalo. Prav tako se policija vsako leto srečuje s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinah v zabavo, je za velik del državljanov to početje neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje med ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrgnine rok, poškodbe oči itd.), vznemirja ljudi in Živah ter onesnažuje okolje. Da bi preprečili tako hude posledice, bomo policisti štorih vse, kar je v naši moči, da omejimo nezakonito in nevarno uporabo teh sredstev. Dosledno bomo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno. Predvsem bomo nadzirali uporabo teh sredstev v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenih domov, vrtcev, domov za ostarele, v okohci cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, športnih objektov in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je objestna in nevarna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše otrok, njihove skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ah skrbnikov. Mesta za odmetavanje petard naj bodo izven urbanih nasehj, na prostorih, kjer ni možno ogroziti ljudi in objektov. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Ob tem pozivamo vse, ki jim ni do pokanja s pirotehničnimi izdelki, da se odzovete naši preventivni akciji Petarde, lepše je brez vas, ki smo jo pripravili ob pomoči Občine Žalec. Oglasite se na Policijski postaji Žalec in za simbolično darilo in PISNO ZAHVALO predate v uničenje pirotehnične izdelke. S tem boste prispevali k varnosti in miru v času prihajajočih praznikov, saj čar le-teh ni vedno samo pokanje, ampak tudi mir, ljubezen do soljudi, česar večina ne zna oziroma noče spoštovati. Čas praznikov je tudi čas, ko se marsikdo odpravi na krajše ah daljše počitnice. To pa je tudi čas, ko so na delu storilci kaznivih dejanj. Ti izkoriščajo odsotnost ljudi od doma za izvrševanje kaznivih dejanj. Prav tako smo v tem času nekohko bolj sproščeni in nemalokrat premalo pozorni na lastno varnost. Predvsem mislimo na varnost pri nakupovanjih, ko v naglici puščamo denarnice na prodajnih pultih, odklenjena vrata vozil na parkiriščih, pozabljamo stvari in podobno. Prav te okoliščine opazujejo tatovi, ki takoj izkoristijo našo nepazljivost. Zaradi tega vam svetujemo, da ste v teh predprazničnih dneh pozorni na vse te okoliščine in se po nepotrebnem ne izpostavljate oziroma ne dopustite storilcu, da bi poštah njegov plen. Konec leta je tudi čas, ko vsakdo rad izreče nekaj takšnih ah drugačnih besed o svojem delu in življenju. Tudi policisti Pohcijske postaje Žalec ob koncu letošnjega leta sporočamo, da radi živimo in delamo v tej dolini in se trudimo, da bi bilo vsakdanje življenje vseh ljudi čim bolj varno, uspešno in veselo. To pa lahko zagotavljamo samo ob pomoči vseh ljudi, ki so pripravljeni kakorkoli pomagati pohcistom in pohciji. Teh ljudi, ki jim je mar, kako živijo, pa je na srečo vedno več. Na koncu vam želimo lepe božične praznike, v novem letu 2000 pa čim več uspehov, sreče, zadovoljstva, veselja in varnosti. Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo in kako živijo drugi. Kolektiv Policijske postaje Žalec POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV SKALETOVA 13 (HUDINJA) - CELJE TEL: 063/425-40-80 RABLJENA VOZILA • MARIBORSKA C 20, CEUE 063/492-32-70 UGODNI KREDITI 50 % TAKOJ 50 % NA ODLOG PLAČILA 1 DO 2 LETI. MONTAŽA ZIMSKIH GUM • V ZALOGI KOLESNI OBROČI MALI OGLASI ZAPOSLIMO STROJNIKA ZA DELO Z BAGROM, tel.: 041 511 743 KUPIM LEVO STRANSKO OGLEDALO ZA OSEBNI AVTO HONDA CIVIC tel.: 041 402-455 BERITE Savinjske doline IN OGLAŠUJTE V NJEM. tel.: 710-23-80 SER VIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev - zamrzovalnikov HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ Vsem cenjenim strankam želim srečno in uspešno novo leto 2000. Ni jih več med nami Letošnja dva meseca jeseni, oktobra in novembra, sta bila za nas, borce NOB, še posebno turobna. Za vedno so se poslovili ljudje, ki jim upravičeno rečemo soorganizatorji upora proti okupatorju v letu 1941 in sograditelji temeljev socialistične družbe v Sloveniji. V mesecu oktobru 1999 je v 87. letu starosti umrl prvoborec Rado Zakonjšek - Cankar. Pred vojno je živel v šmiklavških kribih nad Taborom na urejeni in napredni kmetiji svojega strica Andreja Zakonjška. Kot mlad fant se je odločil za časnikarski poklic. Služboval je najprej v Mariboru in potem v Celju, od koder se je takoj po prihodu Nemcev umaknil v svoj domači Smiklavž. Okupacija in vse, kar je prišlo z njo, ga je močno prizadelo. Takoj po prihodu domov se je povezal s predvojnim komunistom Lipčetom Jurharjem in skupno sta pričela razpredati mrežo partizanskih zaupnikov in zbirati orožje in drug material za prve upornike proti okupatorju. Po ustanovitvi revirske partizanske čete je postal borec te čete. Ko so se partizanske čete revirjev, savinjske in šaleške doline združile v Štajerski bataljon, je Cankar sodeloval v vseh borbah tega bataljona, predvsem pa v borbi na Čreti in na Brežiškem pohodu. V letu 1942 je organiziral tehniko za izdajanje raznih vojnih obvestil, vestnikov in časopisov za vso Štajersko. Tehnika Cankar je delovala vse do osvoboditve. Po osvoboditvi se je Rado Zakonjšek-Cankar povsem posvetil časnikarstvu in imel pomembne, odgovorne naloge pri raznih slovenskih časopisno-založniških podjetjih. Napisal je tudi več knjig iz časa NOB. Za vsa svoja dela je prejel več družbenih in vojaških odlikovanj, med drugim je nosilec partizanske spomenice 1941 - 1945, Skupščina občine Žalec pa mu je podelila listino častnega občana. Naj bo spomin na preminulega tovariša Rada Zakonjška - Cankarja med nami vedno živ. Meseca oktobra pa nas je zapustil tudi prvoborec Ivan Mogu - Marko iz Letuša. Rodil se je 17. 10. 1916. Po poklicu je bil gozdar. V narodnoosvobodilni boj se je vključil že prvo leto okupacije, leta 1941. Tovariš Ivan Mogu je v vsem vojnem obdobju od leta 1941 do 1945 opravljal pomembne kurirske in obveščevalne naloge, predvsem v Zgornji Savinjski dolini in na Pohorju. Organiziral je kurirske in obveščevalne postaje za vzdrževanje zvez med Koroško, Tuhinjsko, Šaleško in Savinjsko dolino. Po vojni je opravljal razna vodilna dela v gozdarstvu vse do upokojitve. Za zasluge in požrtvovalnost med vojno in po njej je prejel več vojaških in mirnodobskih odlikovanj in priznanj - med drugim spomenico 1941 - 1945, od občine Žalec pa listino častnega občana. Tovariš Ivan Mogu nam bo ostal v najlepšem spominu. V novembru pa je podlegel hudi bolezni nadvse spoštovani tovariš Albin Vipotnik - Strgar. Rodil se je pred 92. leti v Zabukovici. Po poklicu je bil ključavničarski mojster, zaposlen pri rudniku Zabukovica. Že v monarhistični Jugoslaviji se je boril za delavske pravice, saj je krivice občutil na vsakem koraku. V komunistično partijo je bil sprejet leta 1935. Takoj po okupaciji domovine se je vključil v narodnoosvobodilni boj in opravljal pomembne naloge; med drugim je bil leta 1941 član Okrožnega komiteja KP in OF za Savinjsko dolino in od 1943. leta dalje član Pokrajinskega komiteja KP in odbora za Štajersko. To funkcijo je opravljal vse do osvoboditve. Bil je član AVNOJ-a. Po vojni je služboval v Beogradu kot sekretar sindikatov rudarjev za Jugoslavijo. Leta 1947 je bil pomočnik sekretarja izvršnega odbora OF za Slovenijo in pozneje referent v prezidiju ljudske skupščine SRS. Nazadnje je bil kot sekretar v službi v Litostroju, tu se je leta 1961 upokojil. Po upokojitvi se je tovariš Albin Vipotnik - Strgar posvetil predvsem zbiranju podatkov in opisovanju zgodovinskih dogajanj NOB na območju Štajerske. Za svoje bogato in uspešno delo je prejel več visokih odlikovanj, med drugim red republike z zlatim vencem, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, spomenico 1941 - 1945 in listino častnega občana občine Žalec. Tovariš Albin Vipotnik je bil priljubljen in spoštovan, dosleden borec za delavske pravice vse do svoje smrti. Ostal nam bo vzor v trajnem spominu. Rado Cilenšek V SLOVO JANKU CVIKLU 2. decembra 1999 smo se na polzelskem pokopališču poslovili od našega nadvse dragega in spoštovanega predsednika Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, tovariša Janka Cvikla. Po kratki in težki bolezni je njegovo plemenito srce prenehalo utripati 30. novembra 1999 v bolnici Topolšica. Njegovi soborci in sodelavci se nikakor ne moremo sprijazniti, da ga ni več med nami, saj je še pred nekaj dnevi - četudi iz bolniške postelje - vodil in usmerjal delo borčevske organizacije, ki ji je predsedoval. Janko Cvikl je po končani šoli kot 16-letni fant odšel v partizane in se vključil v Tomšičevo brigado. Po pripovedovanju soborcev je bil hraber borec in je kmalu po prihodu v brigado postal mitraljezec. Sodeloval je v vseh borbah Tomšičeve brigade od sredine leta 1944 do osvoboditve. Boril se je tudi v zaključnih bojih 15. maja 1945 na Poljani. Po osvoboditvi si je pridobil izobrazbo iz kmetijstva in opravljal odgovorne naloge v tej stroki. Pred upokojitvijo pa je bil zaposlen kot direktor Agrotehnike v Celju. V letu 1990 je bil izvoljen za predsednika Občinskega odbora Zveze borcev Žalec in je to dolžnost opravljal vse do svoje smrti. Poleg te odgovorne dolžnosti se je vsestransko udejstvoval na gospodarskem, političnem in drugih področjih, skratka bil je izredno delaven in uspešen delavec, kjerkoli se je pojavil. V zadnjem mandatu žalske občine je bil svetnik, svetnik pa je bil tudi sedaj v novi občini Polzela. V času njegovega predsedovanja občinski in pozneje območni borčevski organizaciji je bilo delo precej razgibano, saj so morali borci in udeleženci NOB poleg svojih rednih opravil ponovno dokazovati vlogo in pomen narodnoosvobodilne borbe v času druge svetovne vojne in po njej. Janko Cvikl je bil dosleden zagovornik NOB in njene vloge tudi pri obnovi in graditvi domovine kakor tudi pri razvoju in utrjevanju ljudske oblasti. Pri tem so ga podpirali vsi borci in udeleženci NOB, pa tudi večina delovnih ljudi. Prav zaradi odločnosti, poštenosti, požrtvovalnosti in tovariških odnosov si je Janko ustvaril spoštovanje in ugled ne le borcev in aktivistov, pač pa vseh ljudi, ki so ga poznali. Borci in udeleženci NOB bomo svojega predsednika še posebno pogrešali, saj je zelo uspešno vodil združenje na vseh področjih. Za njegovo požrtvovalno delo se mu iskreno zahvaljujemo z obljubo, da bomo nadaljevali delo, ki ga je opravljal, in da bomo tudi v prihodnje zagovarjali vrednote NOB. Rado Cilenšek uMgt Kronika december 1999 31 Savinjske doline //T V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka in dedija AVGUSTA POTOČANA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem SIP-a in SIP SICO Šempeter, nekdanjim sodelavcem Hotela Prebold ter znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pogrebcem, pevcem za lepo odpete pesmi, govorniku Niku Raku, gospodu župniku Francu Serecu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala Milici in Janezu, ki sta nam pomagala v najtežjih trenutkih. Z bolečino v srcu se te bomo vedno spominjali vsi, ki smo te imeli radi. Prebold, 17. 11. 1999 ZAHVALA Ob prihodu prvih snežink se je v naš dom prikradla žalost, saj smo v dvainšestdesetem letu starosti po težki bolezni za vedno izgubili dragega moža, očeta, dedija, brata in prijatelja PETRA JEVŠOVARJA iz Zabukovice 34. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalja in tolažilne besede ter darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo osebju Zdravstvenega doma Žalec, pogrebni službi Ropotar, govornikoma g. Ivanu Grobelniku in g. Janezu Megliču za poslovilne besede, rudarjem ter g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Zofka in hčerke Tatjana, Metka in Darja z družinami ter ostalo sorodstvo STRAHOVNIKd. „« Pogrebna služba - z dolgoletno tradicijo, - s konkurenčnimi cenami, - široko ponudbo storitev in opreme. Vrečarjeva 2, Žalec tel.: 063/ 716-810 715-605 GSM: 041 425-620 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Ob IO-letnici poslovanja se Vam zahvaljujemo za zaupanje. Zahvale sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsake tretje srede v mesecu. Uredništvo je v Bergmannovi vili (rumena stavba pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel.: 710-23-80. POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 720-003. 720-660, 7000-640 Os ta/o grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel s/ovo. Spočij si utrujene oči, za vse še enkrat hva/a ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata VIKTORJA POTOČNIKA iz Dobrovelj (22. 2.1931 - 14.11. 1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem za cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebno hvala g. Jožetu Zidanšku za izrečene besede in opravljen cerkveni obred, pevcem, pogrebcem in g. Francu Debelaku za govor ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka, sinovi Peter, Viki in Branko z družinama, hčerke Verica, Ivica, Marija in Jožica z družinami ter 14 vnukov ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JANKA CVIKLA s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala govornikoma g. Cilenšku in g. Krašovcu za poslovilne besede, g. Kovačecu za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi Polzela, december 1999 Srce tvoje večne bije, bolečin večne trpiš, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija VINKA MELANŠKA, st. iz Andraža (23. 10. 1927 - 20. 11. 1999) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala g. župniku Niku Krajncu za opravljen obred in pevcem iz Andraža za odpete žalostinke. Hvala govorniku Srečku Pižornu za ganljive besede slovesa. Posebna hvala dr. Nadi Hribar za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje. Hvala predstojniku pljučnega oddelka bolnice Topolšica Branetu Červenjaku ter vsem sestram, ki so ga negovale, mu stale ob strani in mu lajšale bolečine v zadnjih tednih življenja. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta FRANCA CENCELJA iz Ločice pri Vranskem (23.10.1913 - 21 11.1999) se iskreno zahvaljujemo dr. Pavli Rode - Zalokar za prizadevno zdravljenje in ge. Mariji Štrajhar za pomoč pri negi. Hvala g. župniku Jožetu Turineku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Andreju. Hvala pogrebni službi Ropotar in KARITAS za darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili sožalje. Žalujoči: sinovi Tone, Vinko in Franc z družinami ter sin Ivan ______________________________________________ 1 Vem, tu z nami se večne snideš, a še vedno zdi se, da zdaj zdaj prideš. V SPOMIN 7. decembra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama FRANČIŠKA ZABUKOVNIK iz Dobriča. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni ZAHVALA Prehitro nas je v 75. letu zapustil mož, oče in dedi ANTON TONE ČATER iz Migojnic (1924 - 1999) Hvala njegovim prijateljem, hvala borcem, hvala sorodnikom, sosedom, kolegom, znancem, ribičem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Naj ostane vedno z nami. Hvala Vam. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame ANE FONDA iz Kamenč 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za darovane maše. Hvala pogrebcem, govorniku, pevcem in g. župniku Zidanšku za poslovilne besede. Žalujoči: hčerka Anka in sin Janez z družino Zanimivosti december 1999 Savinjski gordijski voz9l - d9litv9na bilanca Novo sobno kolo je podaril klub Golding. Skrajno levo predsednik kluba Tomaž Uranjek. Kolo za oskrbovance Klub menedžerjev in strokovnjakov Golding iz Žalca vsako leto zaključi z dobrodelno akcijo. V letošnji so zbirali sredstva za sobno kolo, ki so ga podarili oskrbovancem Doma Nine Pokom na Grmovju. Ob predaji kolesa so pripravili priložnostno slovesnost, na kateri je najprej govoril predsednik kluba Tomaž Uranjek. Povedal je, da so del sredstev zbrali s srečolovom na zaključni novoletni prireditvi, del pa so prispevali člani kluba. V imenu doma in oskrbovancev sta se za darilo zahvalila direktorica doma Maskota Vindije Zdenka Ferlež in oskrbovanka Svetlana Frelih, ki je županu občine Žalec Lojzetu Posedelu izročila novoletno darilo. Župan je vsem skupaj zaželel uspešno in zadovoljno novo leto ter prijetne praznike. T.T. Zaselek Vindija, ki sicer spada pod Prekopo in občino Vransko, šteje le nekaj hiš. Ta njihova majhnost pa je morda tudi prednost, saj živijo v slogi in prijateljstvu in so drug drugemu vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. To se je dobro pokazalo tudi letos poleti, ko so v zelo kratkem času asfaltirali dva cestna odseka in se potem ob odprtju le-teh vsi prešerno poveselili. Ob vhodu v njihov zaselek, ki naj bi bil po nekih virih prvič omenjen že pred 800 leti, je že dalj časa postavljena zanimiv znak zaselka. Nedavno pa se je ob tabli pojavil še kipec možaka, ki deluje kot maskota Vindijčanov. Za to popestritev je poskrbel Zmago Šošter, ki ima pri svoji hiši kar nekaj možicev. Tega Vindijčana, ki stoji ob tabli, in tudi druge kipce je kupil v Prekmurju, kamor poslovno večkrat zahaja, saj imata z ženo Ago doma konfekcijsko delavnico. Pa naj še kdo reče, da Savinjčani nismo domiselni. V tem primeru pa tudi o škrtosti ni moč govoriti, saj je zraven priložena petlitrska plastenka, polna pijače. D. N. J On Dominik KUGLER s.p Pondor 24a 3304 TABOR tel.: (063) 70 00 940 fax: (063) 70 00 941 mobitel: (0609) 620 270 gsm: (041) 620 270 (040) 620 270 ❖ PROJEKTIRAMO V IZDELUJEMO ❖ MONTIRAMO ❖ ❖ oprema vseh vrst lokalov oprema pisarn * oprema stanovanj <• svetovanja <■ Pred nami je letnica 2000 in najtepša popotnica za nodo tisočletje je mir d srcu in trajnost drednot. Želimo dam ljubezni, sdežino deselja in prade priložnosti za osebno zadodoljstčo d božičnem času in nodem tisočletju. Prvi čebelarski mojstri na Slovenskem V soboto je v Ljubljani Čebelarska zveza Slovenije svečano podelila diplome prvi skupini 24 čebelarskih mojstrov v Sloveniji, ki so zaključili 360 ur trajajoče teoretično in praktično izobraževanje. To so po letu 1914 prvi čebelarski mojstri oziroma poklicni čebelarji na Slovenskem. Kot je že večkrat povedal tudi predsednik Čebelarske zveze Lojze Petrle, ima za izobraževanje čebelarskih mojstrov največ zaslug čebelar Savinjčan Anton Rozman, ki je tudi predsednik komisije za izobraževanje pri zvezi in ki je na podelitvi predstavil potek izobraževanja. Mojstrske diplome pa sta podelila ravnatelj čebelarske šole Graz Josef Ulz in Lojze Petrle. Več o tem pa v januarski številki Utripa. K. R. Praznična podoba Braslovč Pripravam na prihajajoče novo leto so se pridružili tudi v Braslovčah. Trg so okrasili s številnimi lučkami in drugim okrasjem, kar je pripomoglo k prazničnemu razpoloženju, polnem veselega pričakovanja. T. T. MmiSTfO KUSU» Z ljubeznijo d leto 2000 Dedek Mraz Kje si, kje si, dedek Mraz, Hitro pridi k nam d das. Tdoj sneženi smeh prinaša nam deselje, kot mirno sneženje. Hitro nam daj darila d nogavičke, da bomo kot male siničke zobale potičke. Lara Jelen, 6.b, OŠ Petrodče Želje ob nodem tisočletju Moja najdečja želja je, da bi spoznal dedka, saj ga še nikoli nisem didela. Z njim sem se pogodarjata samo po telefonu. A bila bi zelo srečna, če bi odprta drata in pred seboj zagledata dedka. Petra Krsnik, 3.a, OŠ Petrodče Želim, da bi našo družino ne doletela kakšna huda nesreča, da bi biti dsi srečni in da bi imeti malo deč denarja. Želim tudi, za zberemo čim deč denarja za brezdomce in gospo Nušo llodar. Lidija Lesjak, 3.a, OŠ Petrodče Žetim si, ... da ne bi bilo dojne in da bi se moja mama kmalu pozdradita. ... da bi lepo praznodali nodo leto in se čim deč sankati. ... da bi poletel d desolje. ... da bi bita zdrada in deseta. ... da bi bilo deliko snega. ... da bo nodo leto za dse srečno. ...da bi biti zdradi. ... da bi bita Tina zdrada in deseta. ... punčko in psička. ... da ne bi zamujala kombija. ... deliko sreče in uspeha za Tajo. ... deliko ditaminod za Tino. ... punčko. ... da bi bit zdrad. učenci 1. r. OŠ Brastodče Vsem generalom stfeta ob letu 2000 Otroci dsega sdeta pozidamo dse generale, da odložijo orožja, bosti je bilo dojn, sodraštda, bolečine, žalosti in smrti. Bliža se leto 2000, zato želimo mir, srečo, deselje in sdobodo. Osi otroci našega planeta Zemlje. Miha Špacapan, h.b, OŠ Petrodče Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Ivan Jošt, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar. Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Mojca Cestnik, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5. Ljubljana, naklada. 14.000 izvodov.