Dopisi. Od sy. Petra pri Radgoni. (Cerkev.) Po zimi, ko spi vsa uarava, počivala je tudi stavba naše farne cerkve. Ali zdaj, ko pomladno solnce začne zemljo gibati, tudi mi nočemo več rok križem držati, ampak se znova dela lotiti, da nadaljujemo stavbo in jo letos z božjo pomočjo tudi dovršimo. Lani smo cerkev primerno podolgšali, a letos jo bomo še raztegnili na široko in jo tudi z opeko obokali. Potem bo menda cerkev za obširno faro dosti prostorna, in nas bo sv. Peter po nedeljah lehko vse vzel v svojo ladjico, in nas ne bo več polovica stala zunaj pod kapom. Zlasti smo radi, da se sedanji leseni obok še o pravem času odpravi, da se ne zgodi kaka nesreia. Kar se je lani storilo, stalo je 3600 gld., a letos bo treba globlje v žep seči, ker razširjanje cerkve bo stalo 11,000 gld., tedaj toliko goldinarjev, kakor ima sv. Uršula sv, devic tovarišic. To je dosti denarja pri naših slabib. močeh. Ali kakor je nekdaj vdova o č-asib. preroka Elije iz peščice moke in maličko olja cel čas pekla oljeve potice, tako bodo dosegali tudi nasi revni darovi stroške, ako jih ljubi Bog blagoslovi. Podvzetje je sicer imelo v fari tudi svoje nasprotnike, ali srčnost našega gospoda župnika in vrla volja naših vernih farmanov je premagala vse zapreke. Vsi dobri živijo zdaj v sladkem upanji; če bi se pa kdo na tihem jezil, da dobi sv. Peter novo suknjo, tistega obžalujemo ter želimo, naj mu jeza ne bi kje na zdravji škodila. Iz Rogaškega okraja. (Čast tilovencem.) Po vseh krajih so vsled nove postave zdaj razobešene table, ki prepovedujejo beračiti. V našem okraji najdeš table samo z nemškimi napisi. To je jako eastno za slovensko Ijudstvo. Vsaki namreč, ki bo te napise bral, bo spoznal, da so v celem tem okraji le nemški berači in postopači, slovenskih pa ni nič. G-ospodje v okrajnem zastopu sicer nam Slovencem prijatelji niso, vender za to lepo spričalo jim bomo hvaležni, dokler bo kje tistih tabel katera visela. One, ki kaj nemškega razumejo, pa opozarjamo, naj tolmačijo Ijudem, kake pravice jim daje ta nova postava. Ona je, kakor se kaže, zelo koristna. Naše ljudstvo prerado in preveč daruje tujcem, ki med Slovenci svoj kruh beračijo in takih je posebno na obeh vsprejetiščib. v Rogatci in Podčetrtku precej veliko. Po tej postavi je pa ojstro prepovedano tem kaj veS dati ali celo v hišo jih sprejeti. To si naj ljudje dobro zapomnijo! Iz Bučkovec priMalinedelji. (Vobramb o.) ,,Da se resnica spozna, treba je slišati dva zvonal" pravi stari slovenski pregovor, katerega je gotovo naš gospod dopisnik iz MBočkovec pri Malinedelji" v štv. 8 od 20 febr. t. 1. pozabil ali prezrl. Rečeni g. dopisnik bi pa<5, ko bi hotel biti ,,nepristranski", če so mu volilne razmere znane, bolje storil, da bi svojo nstarino" za-se v svojib. praznih predalik ohranil, ter je ne ,,ponavljal" in pri tem ne blatil naše poštene in narodno zavedne vesi, kakor tudi mož, kateri so si za razvoj uarodne zavesti v obče več zaslug stekli in več žrtvovali za narod in obee koristi, kakor je bila gospoda dopisnika, po pravem nSlovenusa" vsa krama vredna! Kedo je bil kriv, da je bila, ali da bo volitev opovržena, drugi kakor ravno zdajni župan g. Kocpek ? Naj še ima vse tako izbrane sposobnosti za župansko ,,krono", bi vendar moral volilni red ali postavo toliko poznati, da bi je ne dal kot prvosednik volilne komisije prekršiti in znal bi volilcem dopovedati, kdo sme voliti in kako! Naj nam našteje javno g. dopisnik dobrote in blagre, katere je naš dozdajni občinski župan razlival po naši občini, vsled česar se je našim sovaščanom tako iskreno prikupil, da pri novi letošnji volitvi občinskega odbora dne 27. prosinca ni veŁ, kakor jedino le en sam glas za obč. odbornika dobil; in vendar gospod dopisnik vseh volilcev našib. občin t. j. Bučkovci in Drakovci, pri vsej svojej ,,nepristranostiu ne more prištevati ,,f'arnega urada sovražnikom" in Bprepiravcem g. duhov- nikov!" Gospod dopisnik naj pomisli malo na preteklost sam, in na neko prigodbo v Kuršeucih, in brž bo se znal spomniti, kdo je prav za prav sovražnik duhovnikov. Dalje bodi tudi to še gosp. dopisniku povedano, da se naj raje peča s svojimi privatnimi zadevami, obi-inske reči pa naj na miru pusti. Zagotavljamo pa g. ,,Sloveniisa", da bodemo tudi pri prihodnji volitvi, pokazali svoje prepričanje in volili le može, kateri so vredni te časti, dasiravno jih ,,Slovenus" črni in obrekuje in jim javno nadevlje prjmišljena imena! Toliko za sedaj! Iz Št. Jurja ob j. ž. (Šolska knjižnica.) Imam Vam nekaj veselega iz našega trga poročati. V nedeljo, dne 23. febr. se je igrala v Nendl-novi gostilni tombola v korist naše šolske bukvarnice in se je vsestransko tako povoljno obnesla, da nam bode mogoče, menda vse izvrstniše slov. spise, ki so za mladino pripravni, za našo šol. bukvarnico nakupiti. Ta lep izid igre nam bode v zapisnik bukvarnice zabilježiti, kakor vse dobrotnike naše mladine. Presrčna hvala vsem! Pri tej igri se je pač očividno pokazalo, kaj vzajemna moč premore, kajti delovalo je p. n. uciteljstvo s čast. duhovščino skupno, podpiral je milodušno to podjetje kmet, kakor tržan z največjo radodarnostjo in tako smo preživeli pretečeno nedeljo v Nendl-novih prostorih pod geslom: ,,Vse in vsi za mladino !" Tako lep zabavni večer, kakoršnjih še v Št. Jurji le malo in gotovo bode vsacemu še dolgo v spominu. Le škoda, da so bile sicer velike sobane vse preiiatlačene in premale! Kakor k enakim namenim navadno, dospeli so bili tudi k nam ta večer čast. Celjski gospodje čitalničarji s svojimi zdatnimi darovi. Živili! Vsem dobrotnikom tega lepega uspeha kličemo mi in otroci: Bog Vam plaČaj! T. G. Iz Ljutomera. (Č i t a 1 n i c a.) Dne 3. febr. je bila skupščina naše čitalnice. Na dnevnem redu je bila volitev v novi odbor. Izvoljeni so bili enoglasno: Anton Slamberger, c. kr. notar, prepsednikom; Ivan Kukovec, deželni poslanec itd., podpredseenikom; Ivan Skuhala, dekan, tajnikom, Anton Misja, advok. koncipijent, blagajnikom, Jož. Freuensfeld, učitelj, knjižničarjem: Franc Vedernjak, c. kr. sodn. adjunkt/ in Ivan Kryl, real. učitelj, odboruikoma. — Dne 9. febr. je priredila čitalnica svoj prvi zabavni večer v kavarni gosp. Fr. Sršena. Velečastiti g-ospod dekan Ivan Skuhala je predaval o ,,Narodnih legendah." Najprej je pojasnil, kaj so v obče legende, potem pa nam jih je več preČital, katere je nabral v ljutomerskem okraji. Jedrnato narodno blago zaniraalo je narod, ki je v njem videl svoje mišljenje. Pri toti priliki je prvič nastopil naš preustrojeni novi pevski zbor, ki zdaj že šteje nad dvajset čvrstih grl. Med njimi smo opazili naše vrle ter neustrašene tržane ljutomerske, potem čvrste glasove iz Kamenščaka, Cezanjevec, Babinec in Noršinec, pa tudi celo iz Cvena in Krapja. Pesem je za pesmijo donela. da je vsakemu rodoljubu igralo srce od veselja. Največa zasluga gre pač neutrudenemu kapelniku gosp. nadučitelju Jož. Horvatu. Upamo. da veselje in riavdušeaje do prelepe slovenske pesmi ne bode več izginilo, marveč da se bo utrdilo z vsakim dnevom. Vrlim pevcem, ki se ne strašijo ne pota ne truda, pa tudi ne pikanja in zbadanja naših ,,komarjev," kličemo gromovit: Naprej zastava Slave! Iz zgornje Savinjske doline. (Vrl sodni k.) Zapustil je naš okraj sodnik g. dr. Voušek, za kojega vsi žalujemo, saj je pa tudi mož, koji si je Ijubezen in spoštovanje celega okraja zaslužil. Pri njem dobil si vselej pravi svet. Iz njegovih oči se je svetila odkrita ljubezen do slovenskega kmeta, kojega je rad od tožb odvračal, kar tožbe Ijudera mnogo dragega časa in premnogo za boljše reci krvavo potrebnega drobiža poberejo. Imeli smo zaupanje na njegove razsodbe, ter si je poleg učenosti tudi prizadeval, da po temeljitem raziskavanji in po vesti razsodi. Ime p. n. g. dra. Voušeka ostalo nain bode v najlepšem spominu. Dal Bog, da se vražja nemškutarija prihodnjie ne šopiri v (xornjemgradu, doslej je temu pogubnemu plevelju tal manjkalo. Iz Šniartna tik Slov. gradca. (Nagle smrti) je dne 19. febr. v Grospodu zaspal tukajšnji cerkvenik ali mežnar, Gašper Perovnik v 67 letu svoje starosti. Nekaj dni bil je bolan za hripo pajehitro okreval in dostojno opravljal svoje službe, še na pepelnico jutro je brzo korakal pred altarjem, ue misleč, da bo večer že na mrtvaškem odru. — Opoldan je še v svoji sobici kosiljal; ko se še nekoliko pogreje in odpočije, se proti svoji sestri izrazi, da gre t zvonik uro navijat Ko pa ga dalje časa ni nazaj, pogleda ona v zvonik in najde v začudenje že mrtvega ležati na podu. Iz tega se sklepa, da ga je mrtvoud zadel. — Bil je slovesno pokopan dne 21. februarija. Rajnik je bil 32 let zvest in marljiv cerkovnik in je bil tud dalje časa naročnik ,,Slov. Gospodarja", zato zasluži, da mu da ,,Slov. Gospodar" prostora, naj se mu tako postavi mali spominek. Bil je lubljeD in spoštovan od svojih faranov, bodi mu zemlja lahka ! Občan. Iz Slov. Bistrice. (Peter Limovšekf). Nerazumljivi so sklepi božje previdnosti, pa tudi odločni. Proti njim ni pomoči: ne pomaga niti solza, niti tožba. Jedini pripomoček je udanost. Te misli navdajajo nas, ko stojimo tužnim srcem pri odprtem grobu, v katerega je bil k malu položen starosta slovenj.-bistriških rodoljubov g. Peter Limovsek, hišni posestnik, gostilničar in veliko let cerkveni ključar. Pokojnik doživel je častitljivo prirastlo starost, 70 let. Lansko leto vrgla ga je krata bolezen v posteljo, katero je potem le redkokrat zapustil, pa vselej za kratek čas. Pokojnik bil je vzgled prave krščanske do srca segajoče pobožnosti. Bil je pa tudi miren in tih, a vztrajen narodnjak. Zunanji narodnjaki so kaj radi zaha jalik njemu. V prejšnjib zlih časih je bilo dovolj. da se brezozirnemu roganjn in pikanju nasprotnih ,,olikanih" ia nliberalnih" someščanov ni udal. Da je on mož bolj visokoletečib misli in. naklepov in da je na drugi strani bolj oprezen in jeklen, izgubili bi bili v njem poveljnika nase stranke. Vsakako zasluži že to priznanje, da je ostal dosleden do zadnjega vzdihljeja. Kakor da ni smel dalje časa ločen biti od svojega najmlajšega otroka, ki je bil komaj pred jednim tednoni pokopan, in od prejšnjega dekaua g. Druškoviča, kateremu je bil mnogo let cerkveni ključar in ki je dan pred njim umrl, preminol je včeraj iz svoje Ijubljene družine za vselej : Njegov spomin ostal nam bode blag; ne bode se mogel zapisati na njegovo gomilo izrek pesnika, da ,,nad zapnšeeno gomilo — umaknil ni glas klivete; — razdeva podobo milo — in pali nadgrobne cvete." Umolknil je glas nasprotnikov, ki izprevidijo, da ni bilo prav, če so ga preganjali zaradi njegovega mišljenja; odmevala bo pa med grobnimi cvetlicami tiha, gorka molitev in večni blagoslov. To bodi najlepša tolažba žalujočej ženi in solzečim se otrokom pokojuika. Blag mu ostani spomin. —k.