Stev. 42. LIST m SLOVENSKI NilROD. Leto XXXII. ^Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2 f (vhod čez dvorižče nad tiskarno), j Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma i se ne sprejemajo. L Uredniškega telefona štev. 74. "V" -A*. V Ljubljani, v ponedeljek, 22. februarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, zri polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. -A.. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dollina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upruvnišketia telefona štev. iSS. Rusko-japonska vojska. Nejasnost položaja Protislovna poročila, ki prihajajo sicer v veliki množini, a s še večjo nejasnostjo, so kriva, da vemo sicer mnogo o vojski, a jako malo gotovega. Od ene strani se je po ročalo, da Japonci oblegajo Port Artur. Včeraj se nam je dementiralo, da ni res. Niti to ni gotovo, kje je glavno taborišče rus kega poveljništva. Nekateri so ga pomaknili že v Mukden, a potrjeno to še ni. Kj« je dares Aleksejev? Eni pravijo : V Muk-der.u, drugi v Port Arturju, tretji ga imajo v Harbinu. Temu je krivo, ker nimamo cfioielnih poročil, ampak smo zelo odvisni od borznih mahinacii v Londonu in Parim Nesreča na Bajkalskem jezeru, o kateri smo poročali, se potrjuje iz Peterburga, a to poročilo trdi, da ie le ob jezeru stočii s tira železniški vlak. Eden je mrtev, 5 ttiko, 14 lahko ranjenih Na je zeru se ni zgodila baje nobena nesreča. Okoli Port Artura križajo japonske ladje. Najbiž prežijo na dovoz hrane m streljiva, katerega hočejo Rusom uropali. General P 11 u g, poveljnik Port Artura. pa je brzojavil v soboto, da je položaj na kopnem nespremenjen. Reka Jalu je zamrznjena in prehod čez njo zdaj nemogoč južno od Sahendsija. Zdi se, da bo delala veliko težave nevtralizacija Kitajske. Amerikanci so namreč velevlastim sta vili predlog, naj se Kitajska proglasi za nevtralno državo. Rusija je baje že odgovo rila, da je s tem zadovoljna, a samo pod tem pogojem, da se ne proglasi tudi Mandžurija za del Kitajske. Zdaj pr.de torej do praktične re šitve vprašanje: Č i g a v a j e Mandžurija, ali kitajska, ali ruska? Na to imajo odgovoriti zdaj velevlasti. Na Francoskem pojemajo velike simpatije za R u s i j o. Francozi so mislili, da bodo Rusi takoj štrli majhnega japon skega napadalca, a zdsj vidijo, da so prtca-njevali rusko moč. Rusija je sicer kolos, ki S časom skoro gotovo zmaga, a velik kelos se počasi giblje. Vendar je demokraška zveza francoska sklenila, da bo zagovarjala vseskozi zvezo z Rusijo. Francozi imajo na Ruskem investirane ogromne kapitalije. Zato je v njih interesu, da Rusija zmaga. Zveza francoskih časnikarjev je pa sklenila nabirati denar za ranjene Ruse. Anglija se pa pomika vedno bolj k bojišču in kaže mnogo voljo, nekoliko pomagati Japoncem, da hitreje oškodujejo Ruso. Angleška bojna meč je zdaj v vzhodni Aziji: pet modernih bojnih ladij, dve oklopni kri žarici, šest utrjenih križaric, 11 majhnih križaric, 11 topničaric in 7 razdiravcev torped-nikov. S v e d i j a se drži pripravljeno. Vlada je ukazala, da naj bo obrežni topničarski polk pripravljen. Topničarica »Skagul« se pripravlja na odhod. Za odhod sta tudi odločeni topničarici »Oeden« in »Njord«. Italija je pa odločila štiri bojne ladjo: »Calabria«, »Carlo Alberto«, »Lom-bardia« in »Dogali« za odhod v vzhodno Azijo. Drugi Slovani in Rusi. Slovanske simpatije so sploh na strani Rusije. Najprej so Rusiji izrekli svoje sim patije Čehi. Poljaki pa ne marajo za Ruse niti sedaj. Srbski visokošolci so priredili v petek zvečer manifestacijo za Ruse v Bel-gradu. Bolgari so pa hladni. Sovražniki Ru sije v Bolgariji izkoriščajo sedanji položaj. Uradni »Novi Vjek« je takoj ob začetku vojske pisal Japoncem prijazno, češ da so bili Japonci k vojski pr hijeni in bi bil vsak drug narod tudi isko naredil, kakor oni. Zdaj isti uradni list zopet izjavlja, da naj Bolgari jako hladno gledajo na vojsko in naj se pripravijo na vse mogoče slučaje. Vojni stroški. V pariškem »Figaru" je nedavno Jules Roche objavil članek o stroških sedanje voj ske. Račun je seveda le približen. V zadnji francosko-nemški vo|«kiso računali povprečno za vojaka na dan deset frankov. Danes ta izdatek ne bi več zadošča1, ;mp8k bi bilo treba vsaj p^tnaist frankov. Ča imajo torej Rusi v Mandžuriji 300 000 mož, jih stane vsak dan 4 500.000 trankov. To bi bilo primeroma malo. Fnncoze je stal v vojski proti Nemcem vsak dan 10 milijonov frankov, ako se uračuna še izguba pri državnih papiriih. Za Francoze je že sedanja vojska dovolj draga, dasi niso v njo direktno zapleteni. Francozi imajo okoli enajst milijard svojega denarja naloženega v ruskih papir jih; ker je kurz padel za 5%, imajo torej Francozi izgube čez pol milijarde. Angleže je stala burska vojska okoli 6 mili ]ard frankov. S s veda pridejo p3 zraven Se druge izgube. Tri oklopnice, katere so Rusom poškodovali Japonci pri nočnem napadu, imajo po vladnem izkazu vrednost osemdeset milijonov kron. V naslednjem podajemo poročila, kakor jih dobivamo. Peterburg, 20. febr. btotnija ko zakov je v Viču napadla japonskega majorja Tacuara s petimi vojaki in dvema civili stoma, ter jih vjela. Harbin, 20. febr. Železnica je nepo škodovana. Japonci, ki so hoteli razdreti most čezSungari, so obešeni. Opazili so čete Čunguzov z japonskimi poveljniki, ki hočejo najbrž razdreti železnico. Ruske čete jih zasledujejo. Vsak dan pridejo novi vlaki z vojaštvom Vsi japonski delavci so zbežali od železnee. Kitajski delavci bodo po kitajskem novem letu zopet začeli delo. Peterburg, 20 febr. Množice ljud stva oblegajo upravništva dnevnikov in čakajo novih izdaj. Z burno radostjo je bila sprejeta vest, da so kozaki premagali Ja ponce, kateri sj hoteli razdreti železnico Car je izdal oglas, v katerem pravi, da se naj opuščajo sprevodi po me-tu in ovacije pred »Zimsko palačo«. Grcf Orlov Davidov jo daroval carici-vdovi en milijon rublje v za ranjene ruske vojake. Tokio, 21. februarja. (K. u) Vse staro zlato in srebro iz zakladnice je vlada kot rezervni fend dala v jrponsko banko. Tokio, 21. februarja. (K. u.) Vicomte Jošikava je imenovan za notranjega ministra. Pekin, 21. februarja. (K. u.) Diplo-matično zastopstvo je bilo danes v ctsirski palači sprejeto v avdienci. Da se japonska in ruska poslaniška straža ne stepeta, je ukazano, da ne smejo vojaki obeh imeti isti dan odpusta, Petrograd, 21. februarja. (K. u.) Carski ukaz odstavlja vojnega ministra Ku ropatkina od dosedanje službe in ga imenuje za vrhovnega poveljnika aktivne mandžurske armad e. Kitajci in Rusi. Tokio, 21. februaria. (K. u.) Japonska vlada dobiva iz Pekina sledečo poročilo: Generalni guverner Aleksejev je v Mukdenu pozval kitajske vojake, naj stražijo železnico, da se ne moti promet. Kitajci so se ustavili in vprašali vlado v Pakinu, kaj jim je storiti Kitajska vlada jo odgovorila Alo-ksejevu, da se je Rusija svoj čas sklicevala že v mirriibTčasih na to, da kitajski vojaki niso sposobni za železniške stražnike. Zato na j Rusija tudi v vojski ne računa s tem, da ji bodo Ki-j c i železnico varovali. Demonstracije v Pragi. Praga, 21. febr. (K. u.) V tukajšnji ruski cerkvi je bila danes dopoiudne služba božja za Ruse. Cerkev je bila natlačeno polna. Pred cerkvijo in na trgu je bilo do 3000 ljudi. Ko so je podal župan dr. Srb z obema podžupanoma in zastopniki občinskega sveta iz mestne hiše v cerkev, ga je ljudstvo pozdravljalo s „s!avu"-klici. Iz množice so se slišali nekateri žvižgi in proti-klici, ki so vzbudili veliko vznemirjenje. Policija je aretirala tri demonstrante ; nato je množ ca mirno čakala konca službe božje. Prišedši iz cerkve je bil župan zopet viharno pozdravljen. Ko je množica pred ruskim konzuiatom demonstrirala, jo je posl. KloLč opominjal k miru. Eo del množice je pa šel pred »Nemški dom« na Pr.kopih in klical Nemcem »Ihnba" ! Več nemških dijakov je zbežalo v kazino. Policija je zaprla več de monstrantov in pregnala množico a Pfiko-pov. Nato je množica hotela prodreti pred ameriški konzulat. To je pa zabranila policija, in množica se jo razšla. K i e 1 , 22. febr. Mimo otoka Rujane je včeraj plulo rusko vojno brodovje. Novi J o r k , 22. febr. Zaradi mogočih nemirov v Kini je brodovje Zedinjenih držav pripravljeno za vse slučaje pri Fili pinih, kjer so izkrcali 1500 pešcev. London, 22. febr. Kitajci utrjujejo svoja pristanišča. b t o c k h o 1 m , 21. febr. (K. u.) Švedska vlada je poklicala za obrambo obrežia določene rezerviste okraja Gothland za 35 dni k orožnim vajam. Z<» boj pripravljene naj bodo : oklopnica »Titfing«, topničarica »Disa« in razdiravec torpedovk »Jakob B>gge«. Položaj na Balkanu. Avstro-Ogrska dela energične priprave, da v slučaju potrebe takoj poseže vmes z oboroženo silo. V vojaškem skladišču v Trstu je preskrbljeno orožje, stre-Ijivo in uniform"? za 300 000 mož, v Kotoru in na Reki so nakopičene zaloge orožja in streljiva, vojaške posadke v Bosni se po-množujejo. V zadnjem ("asu so se baje vršila zaupna posvotovanja mej Avstrijo in Rumunijo za skupno postopanje na Balkanu, Razprave so že zaključene, a ostanejo tajne. VBelgradu se vkljub vsem zanikanjem od avstrijske strani razširjajo poročila o oboroževanju avstrijskih čet, le uradni list. »Samouprava« trdi, da jo ves strah z ozirom na zvezo Rusije z Avstrijo neutema-lien. Srbska vlada jo zaprla meje, da makedonski vstaši ne , morejo dobivati novih moči iz kraljevine in na ta način je zatrla vsak sum, da podpira vstače, na drugi strani pa ja makedonski odbor izjavil, da hoče pre prečiti vsak boj, da turška vlada ne bo mogla sumnič>ti, češ, da odbor zavira dela za reforme. Na ta način bo odgovorna porta sama za vse p s'edict) Tu*i > C r n i g o r i so so začeli pojavljati neniri, vzbujeni po vesteh, prih« a jočih iz Makedonije. Splošni položaj na Balkanu je jako resen. V soboto se je poročala turška vlada, da je divizijni general b a k i r - p a š a prišel v D|akovo, tri dni pred njim pa tudi že divizijnl general Senči-paša, Zdaj pa uradni bore3pondenčni urad poroča, da Turčija ni poslala Sakir pašo, dasi so to diplomatje zahtevali. V bitki pri Botuši, 17 klm. od Djakova, jo baje mnogo izgub na obeh Btraneh. Zasebno poročilo Carigrada trdi, da je padlo 80 Turkov in en major, Albancev pa okoli 200. Turčija upa, da bo albanski upor kmalu premagan, ako se zatre revolucionarno gnezdo v Diakovi. Carigrad, 20. febr. (Kor. ur) Oboroženih albanskih vstašev je okoli 3500. Albanci so izvršitev krvne os»ete odločili do Kurban-ba rama, ki bo zadnje dni februarja. Vodja je Sulejman aga Batuša, pravi načelnik bo pa najbrže Murteza-paša, zelo vpliven plemič v Djakovi, ki velja za vladnega zaupnika. V Djakovi bivajoči peški guverner H u s n i b e j je zaprl že šestnajst takih kompromitiranih od-ličnjakov, ki so se izdajali za vladne zaupnike. Pričakuje se, da zapro tudi M u r -teza-pašo. Carigrad, 20 febr. (Kor. urad) V poslopju avstriiskega poslaništva je bila danes deseta seja komisije za reorganizacijo orožmštva v Makedoniji. Vstaja na Kanarskih in Balearskih otokih- Tudi Španija je nenadno zapletena v hude nemire, ki ji utegneio delati dovolj preglavic. Prebivalstvo na Kanarskih otokih in na Bilearih se upira. Vmes se je vtaknila že mednarodna diplomacija Poročilo, da velevlasti ne smatralo španske vlade kot dovolj močne, da bi uredila razmere na teh otokih, je na pariški borzi povzročilo hud padec papirjev. Zadnja poročila sa glase: Madrid, 21 febr. (Kor. urad) Na včerajšnji borzi je bila takoj po otvoritvi velika panika. Španski papirji so padli na 70 50. To so povzročila poročila z otokov. Ministrski predsednik Maura je izjavil, da so ta poročila neresnična. Santander, 21. febr. (Kor. urad) Ladja Alfonz XIII,, namenjena za Havano, je dobila povelje, ne odpluti tje, ampak prepeljati oddelek vojaštva na Baleare. Na Ma-jorki se mobilizira rezerva. Torpedovaka divizija je dobila povelje, da pred E1 Ferrolsko pristanišče položi šest linij torpedov. bantander, 21. febr. (Kor. urad.) Dva polka pešcev in štiri baterije topništva v baskiških provincijah gredo v torek na Kanarske otoke. Madrid, 21. febr. (Kor. urad.) Pri včerajšnjem vzprejemu v ministrskem pred-sedništvu je izjavil ministrski predsednik Maura, da med Špansko in Anglijo ni nikake «veze. Avstrijska delegacija je v soboto nadalievala razpravo o vojnem proračunu. Minister Pitreich se je zahvaljeval za blagohotno prijaznost delegatov. Povdarjal je, da so vse stranke izražale bojazen, ali se bo obdržala skupnost armade, in ponovil, da je njena potreba zgodovinski dokazana. Enotni poveljni in službeni jezik je absolutno potreben 8 čisto vojaškega stališča. Glede polkovnega jezika omenja, da mora priti do večje veljave, rezervatni razglas ni tajen in ne^ obsega nič bistveno novega. Da bi se častnik ne smel držati narodnosti, kateri pripada, ni nikjer rečeno in ni vzroka za to, a vsi častniki morajo čutiti in delati kot častniki skupne armade. Narodnostne aKitacije so seveda ne smejo udeleže ati. Glede očitanj, zakaj ni zahtoval za podčastnike znanja nemščine, je omenil, da to ni bilo niti doslej v navadi; treba je te-losno in moralno zdravih podčastnikov, a to so zlasti kmečki sinovi. Govoril je o vojaških šolah in označil stališče vojne uprave glede dvoboja. Ko je minister končal, so dolegatje živahno odobravali njegov govor in mu če stitali. V nadrobni razpravi so bili redni vojni stroški, resolucije in pet cije nespremenjene vsprejete. Popoldne so bili delegatje povabljeni na obed k cesarju katerega so so udeležili nekateri ministri, t grški min. predsednik, več drug h državnikov in večina delegatov. Po obedu je cesar nagovoril več delegatov. Pohvalno se je izražal o novem vojnem mi nistru, kar so mu delegatje pritrdili, češ, da je bilo delegacijsko zasedanj« letos zani mivo, ker je bila voma uprava bolj odkrit« in je nudila delegatom priložnost seznaniti Be z notranjimi razmerami v armadi. Položaj v monarhiji. Mladočešni poslanci so prepričtni, da ae jim bo treba v prihodnjem parlamentar nem zasedanju zopet oprijeti obstrukcije, da preprečijo parlamentarno rešitev rekrutne predlog.', ako se vlada morda v zadnjem trenotku ne premisli in ne izpolni glavnih zahtev češkega naroda ali vsaj zagotovi njihovo uresničenje. Ceski poslanci so dovolj dolgo čakali, da vlada izpolni svoje obliube; sedaj je konec njihovega potrpljenja. — V ogrski liberalni ftranki so se pojavili pri nekaterih pr slancih pomisleki zoper premembo državnozborskega opravilnika. Vlada name rava razpisati nove volitve. Italija in balkansko vprašanje. Gdneral Garibaldi živi v prepričan u, da mora prej ali slej priti do vojne med Italijo in Avstrijo, in v ta namen potuje po Avstriji, da se seznani s krajevnimi razmerami, kjer bo po njegovem mueniu bojišče. O svojem potovanju se ie izrazil: Pred meseci sem obiskal južno Tirolsko in proučil vse avstrijske trdnjave ter se prepričal, da so vse smeš no-slabe in se ne morejo zoperstavljati modernim topovom. To je najslabše utrjena meja avstrijska. Vkljub temu bi bilo neumno danes govoriti o ek9pediciji na juino Tirolsko, za to bi bilo treba prav posebnih razmer. Moj načrt je mnogo dalekosežnejš. Prihodnji mesec bom sklical kongres vseh balkanskih narodov, avstrijskih S ovanov in Ma djarov, na katerem se ima ustvariti podlaga za narodnostno balkansko federacijo. O tei točki s»in s Sartfovom istega mnenja. Jaz sem odobril njegove ideje, on moje, in z vsemi voditelfi makedonske vstaje sem v zvezi. Nočemo ločene, omejeno vstaje, ki bi bila lahko zadušena. Mi hočemo splošno vstajo, katere se udeleže Slovani, Grki, Al banci, Madjari in avstrijski Italijani. Pred vaem mora biti sklenjen skupni politični program in up&m, \se balkanske narode zjedi-niti. Ko se to tgodi, bo sledilo delo.« To so pač le sanje, n čuditi se ie, da se italijansko časopisje z Garibaldijem peča resno in da dobiva vedno več navdušenih privržencev med italijansko inteligenco. Iz brzojavk. Kraljevi gradeč Dne 19. t. m. se je vršila državnozborsua dopolnilna voli tev v kmetskem okraju Kraljevi gradeč Med češkim agrarcem Srdinkom in samostojnim agrsrcem grofom Sternbergom je treba ožje volitve. Budimpešta. V političnih krogih se govori, da se v kratkem ustanovi nova parlamentarna stranka pod predsedstvom barona Birffyja. Začetkom bo imela samo štiri člane, od katerih sta dva izstopila iz liberalne. dva iz Košutove stranke. Budimpešta. Zadnji razglasi mi nistrskega predsednika grofa Tisie, naperjeni zoper delavstvo, so povzročili veliko ogorčenje, ki se je pojavilo v mnogih de monstracijah v glavnem mestu in po deželi. Vršile so se pred palačo ministrskega predsednika in pred klubovim poslopjem liberalne stranke, kjer so demonstranti pobili mncgo oktn, in so navzoči poslanci prestrašeni zbežali na cesto. Poslanec Gajary je bil cd kamna zadet. Berolin. Revolucija na San D o m i n g u. Vlada Združenih držav hoče na San Domingo poslati vojaške čete; pravi, da ne mara zasesti, temveč samo pomiriti deželo. Velika K i k i n d a. Med tu živečimi Srbi in Madjari je neprestan razpor, in ne davno je povodom srbskega narodnega praznike, ko so Srbi okrasili svoje hiše z narodnimi zastavami, prišlo do krvavih ugredov. Dva srbska trgo\ca sta iztrgala madjarsko zastavo, ki je visela na neki hiši, jo prive zala cslu, ki je stal na trgu, na hrbet in ga pognala na korzo, kjer se je sprehajala madjarska gospoda. Ta je strašno vzkipela in s palicami napadla omenjena srbska tr govca. Uvedla se je sodna preiskava. London. »Daily Mail« zatrjuje, da je kitajska cesarica - vdova Č u - s i umrla za mrtvoudom. Dunaj. Jutri se prično škofovska posvetovanja pod predsedstvom kardinala in nadškofa dr. Grusche. Lvov. Tuka|šnje socialno demokratsko vodstvo je hotelo na 22. t. m. sklicati ljudski shod z dnevnim redom: »Rusko-japonska vojska«, toda policija ga je prepovedala, ker se je bala protiruskih demonstracij. Varšava. Policija je zaprla mnogo uglednih oseb in delavcev kot revolucijo-na!ce radi političnih agitacij. Budimpešta. (K. u.) Uradni list aznanja, da je za grško orientalsko srbskega škofa v Temešvaru imenovan arhimandrit dr. Jurij Letič Dnevne novice. ^ U ) u h i i a n t, 22. februarju Zemljevid rutko-japonftkega bojišča. N i razna nam doš a vpraš»nia naznanjamo, da se dobijo v »Katoliški Bukvami« manjši prav pregledni zemljevidi vzhodne Atije s kratko statistiko po 36 v., večji pa po K 1 20. Tržaški Slovenci so, kakor se nam poroča, poslali v Petrograd tri brzojavke, v katerih izražajo željo, da zmaga rusko orožje v Aziji. Proti Sganjepitju C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je vsem županstvom v svojem okraju izdalo jako potreben in umesten ukaz, ki se glasi: »Visoka c. kr. deželna vlada je z ukazom z dne 9. pro sinca 1904, št. 20.978, v popolnem soglasju z željami, izraženimi na dijeeezanski sinodi meseca septembra v Ljubljani, odredila, da se imajo z czirom na vedno bolj razširjajoče se pijančevanje po kranjski deželi vsa po sedanjih zakonskih določbah dopuščena sred stva uporabiti, da se tako pijančevanje zatre ali vsaj omeji. V smislu omenjenega ukaza c kr. deželne vlade se torej opozarjajo slavra županstva na tukajšnji razglas z dzie 8. prosinca 1901, št. 16.820, z naročilom, naj se isti javno razglasi in prečita s pripombo, da se bodo prestopki istega brezozirno strogo kaznovali. Tudi se županstvu z ozirom na vedno množeče se prošnje za podelitev žga njetočja naznani, da okrajno glavarstvo načeloma ne izda nobene koncesije več za točenje žganih pijač, ker je teh navadnih žga-njetočev že več ko preveč, in da se bode le v posebnih izjemnih slučajih, n. pr. ako se hoče kdo omejiti na točenje finih liker je v, dotčni prošnji morebiti ugodilo. Tbtim gostilniJarjem pa, ki točijo žganj« brez koncesije in pri tem trdovratni ostanejo, ne glede na opomine in kazni obrtne oblasti, se zagrozi, d* se jim vzamo kratkomalo dosedanja koncesija. Kakor je sploh dolžnost občin, vzdrževati mir in red v svojem okraju, tako je tudi njih dolžnost, zabraniti vse žo v postanku, kar bi moglo kaliti nvr in red. Nsjraje se pijančuje in razgraja ob velikih praznikih, kakor o Božiču, Veliki noči, bin-koštno nedeljo in ponedeljek in ob žegnanjih. Pa tudi ob velikih plačilnih dnovih, posebno ob sobotib, je skrbno paziti na vestno izpolnjevanje postavnih določil, kajti ravno v radovljiškem okraju je to z ozirem nagrad nje železnice in na raznotere elemente, ki se stskajo zdaj tu gori, velikega pomena. V tem pogledu jo dolžnost županskih uradov, gledati na to, da se ne prekorači policijska ura, da se ne igra in pleše brez dovoljenja in ob prepovedanem času. Kjer so kali nočni mir z vpitjem in razgrajanjem, naj županstvo najodločneje postopa in, ako se čuti preslabo, naj pokliče oroiništvo. Dolžnost župana pa je, da brez ozira vsak tak prestopek, ako ga izve, naznani okrajnemu glavarstvu, in da se ne zanaša na orožništvo, kajti županstvu pristaja žo po občinskem redu skrb za lokalno policijo v prvi vrsti. Tudi je želeti, da Be naznanijo stradaj vse tiste gostilne, beznice in barake, ki so na slabem glasu, in kdo je njih imetnik. Lt tako bo mogoče, vaem tam hudim nedo-statkom, ki so sčasoma dobili značaj globokih rakran na telesu našega ljudstva, uspešno priti v okom.« — O tem ukazu ho3emo še pisati. Za Vegov spomenik je pos!al vojvod« kumberlandski, brunšviški in lineburški 50 kron. Umrl je 18. t. mes. po daljši bolezni č. g. A. J u g , vikar v Sovodnjah na Goriškem. Rojen je bil 1. 1847. v Solkanu, pogreb je bil v soboto N. v m. p.! Iz Kranja. Nekako ob novem letu jo bilo, ko je nekdo v »Slovencu« opozoril si. mestni zastop Kranja na pomanjkljivosti glede osebnega prometa v našem mestu v obče in še posebej v obližju gimnazijskega poslopja po zimi in o slabem vremenu sploh. Podal je tam tudi nekatere nasvete, kako bi se dalo te nedostatke odpraviti. Mi so onim nasvetom v polnem obsegu pridrulujemo ter si dovolimo, opo- zoriti s tem mestni zastop in al. o. kr. glavarstvo v Kranju še na drug nedostatek, ki je opaziti na gimnazijski strani državne ceste od stare mitnice doli do Roo8S3, t j. pomanjkanje p r i -oestnega jarka. Posledica temu je, da nastane ob slabem vremenu neposredno pred gimnazijskim poslopjem in na obe strani od istega vse polno luž, ker se je merodajnim faktorjem zdelo primerno, ob gimnazijski strani napraviti tudi kupe gramoza za posipanje cesta. — In črez te luže morajo dijaki, ki gredo iz »Zvezde« črez cesti v šolo. Zgoraj imenovani oblastvi se toraj s tem uljudne prositi, da uvažujeta vprašanje: ali bi ne bilo umestno, da se čim preje izpelja ob gimnazijski strani od stare mitnice pa do Roossa jednak p o -t 1 a k a n pricestni jarek, kakor je na oni strani ceste od »Zvezde« do »Stare pošte«, in da brez vsega ozira tekom letošnjega leta te nedostatke odpravita! — Blagor naše šolske mladine in dostojnost prvega učnega zavoda na Gorenjskem pač zahtevata, da poklicana oblastva tudi na to stran vrše svojo dolžnost! — Društvo „Kamnik" v Kamniku je soglasno imenovalo v odborovi seji dne 21. t. m. blag. gospo Alojzijo £ a r g i za svojo prvo častno članico radi me nesebičnega požrtvovalnega in nemtra-šenega delovanja za razvoj društva. — Vrlo značajni gospej iskreno čestitamo! (Ured ništvo.) — Radovljiške novice. »K a t n I. izobraževalno društvo« v R« dovljici je imelo pretekli mesec avoj občni zbor, katerega se je udeležilo prav lepo število članov. Na zboru je predaval prečastiti gospod kanonik Sušnik iz Ljubljane o potovanju nadvojvode Abruškega na skrajni sever. Nato se je vršila volitev odbora in so bili izvoljeni : Predsednikom g. Resman Vinko, podpredsednikom g, Bulovec Ivan, blagajnikom g. Pavlin Jožef, tajnikom gosp. Koprivec Peter in knjižničarjem g. Kalan Matija. Odborniki pa so bili izvolieni g«.: Novak Janez, Tepina Jožef in Dežman Valentin. Mlado društvo se lepo razvija, a še lepše se bode razvijalo, ko bode enkrat urejeno vprašanje glede društvenega prostora. — Radovljiški vodovod in radovljiški — ž u p a n. Ni ga — pa ga ni! Namreč ne vodovoda in ne župana. Kar se tiče vode, smo na slabšem, kakor — »tižna Istra«, in Radovljica že kar slovi zaradi svoje suše Ali bo kedaj bolje, ne vemo. Mogoče ood novim županom a k o ga dobimo. Čudno zmešane razmere so pri nas. Potrebovali bi pač moža v občini, ki bi imel mič združiti pod jedno streho razcep Ijene »čete«. — »Zabavni k 1 u b« sa imenuje društvo, v katerem se sme glasiti ie slovenska beseda. Nič no d6, ako kateri članov misli znabiti in čuti z — Berolinom, izražati se v društvu sme le v slovenščini Vsak teden po enkrat imajo svoj zabavni večer, na katerem govori o tom in onem iz ključno slovenski. Časopisi kakor »D e Zeit«, »Tagespost« in drugi, pa mirno leie na mizi v bralni sobi. Pa reci kd-; da v Radovljici nismo diplomatični !— Še enega Nemca smo dobili v Radovljico v osebi gozdnega nadkomissrja P a u 1 a , ki je pri šel iz S benika v Dalmaciji, kamor je v zameno odšel hivši gozdni komisar gospod B o v č e k , C >h. Dotičen slovenski Nampc, ki Ceha menda ni rad videl, bo zdaj baje bolj srečen in zadovoljen. — O naši kmetijski podružnici nekaj. Kakor sta že noročali imela je kmetijska podružnica za Radovljica, Predtrg in Lan covo pretekli mesec svoj občni zbor. Naša kmetijska podružnica je dozdaj spala spanje — pravičnega. Kako malo so se brigali zanjo njeni udje sami, pokazal je občni zbor, čeravno ima podružnica tukaj izkazanih udov okolu 35. Naj bi podružnica začela pridno izvrševati častne naloge, ki jo čakajo. Mej drugimi bi bila tudi ta, da bi izdrezala ljudstvo iz mrtvila in je začela oživljati za napredek v kmetijstvu, katerega je kraj tako potreben; pri tem pa skušala zatirati žga nj epi t je. D» bi pa podružnica mogla delati uspešno, zato treba denarja. Letos namerava prirediti eno ali dve tomboli. To bo sicer neksj, pa še premalo. — Pomiloščenje. C?sar je pomilostil 83 kaznjencev in kaznjenk v avstrijskih kaz nilnicsh. Pomiloščenih je v Mariboru 7, v Gradiški 3 in v Begunjah 6. — Sedemdesetletnico svojega rojstva praznuje jutri dr. vitez \Vretschko, ki je svoj čas poučeval tudi na ljubljanski gimnaziji in bil dež. šolski nadzornik za srednje šole. — V Kranjski gori je padlo letošnjo zimo snega že 5 m. 70 cm. Toliko ga že ni padlo od 1. 1870., kakor je zaznamovano na Rtzingerjem gostilni Podkorenom. Pa ga še pričakujemo. — Hrvatske novice. Zlata ruda. V neki vasi kraj Sarajevo so odkrili zlato rudo. Na Dunaju so analizovali prsv, v kateri je bila najdena ruda in bo uspehi nepričakovano povoljni. Lastniki one lemlje so dobili ponudbo od neke dunajske tvrdke, da kupi zemljišče, kjer je bilo zlato odkrito, za 300 000 K, a najditelji so to ponudbo odbili. — Hrvatsko strankarstvo. »Hrvatsko pravo«, glasilo čiste stranke prava, je v sobot j objavilo razarlas, da se bo stranka odslej imenovala »Stsrčevičeva hrvatska stranka prava«, da sa loči i d »Hrvatske stranke prava«, katero glasilo je »Obzor«. Med obema frakcijama ne obstoje mkake zveze. Dj »Starčevičeva stranka« izvrši svojo organizacijo, bodo v kratkem sklicani zaupni možie, in nato se bo vršil strankarski shod. — Madjarska nestrpnost. Iz Jan-kovace v Slavoniji, se poroča, da hočejo baje ondotni Madjari ostaviti katoliško vero, ker biskup Strossm»yer ni dovolil, da se služba božja s'uži v madjarskem jeziku. — Abstinent nam piše: Nikar sene zapišitemed abstinente, dokler ste prepričani, da vam alkohol koristi, da vas vino poživlja, pivo hladi, žganje ogreva; pa nikar tudi ne tiščite glave v grmu, kakor ptič noj, da ne bi videli gorja, ki ga alkohol povzroča na vaših bratih, in da ne bi slišali, da tudi vam ne koristi. Ne bojte se resnice, »resnica vas bo oprostila«, ne bojte se resnice o alkoholu, iščite jo, pa ne v kupici, ne vprašajte alkohola samega, on se bo hvalil, vprašajte verodostojne priče njegovega delovanja, n. pr. zdravnike. — Naročite »Monatsaohrift zur Erforsch. d. Alkoholismus«. (LeopoldshShe, Biden). Velja 12 zvezkov na leto 4 marke. Pišejo ta list samo zdravniki. V tem listu sem našel .-Koliko alkohola imajo kranjska vint? Med literaturo navaja namreč: Ernst K t a m e r : CSemieche Uat«rsuchungen der Weinsorten von Krain. — Zeitschr. f. Landw. Versuchsw. Oisterr. 1900 G dr Kramer je preiskal 21 vrst vina iz i. 1898 B-la vina iz starih vinogradov ao imele po 5 57-676 utežnih %, iz novih vinogradov po 7 26-835%. Kisline bo imela vina iz starih trt jako veliko, i t novih manj. Vina iz novih vinogradov so bila finejša. — Iz Cerkljan pri Kranju. Spali smo v Cerkljah, a ne spanje pravičnega, marceč spanie zaspanega. Ia vzdramili smo so. Naše »Katol. izobraževalno društvo« je priredilo zadnjo nedeljo svojim polnoštevilno zbranim udom lepo zabavo, združeno s poljudnim predavanjem o rusko japonski vojski, katero smo vsi z zanimanjem poslušali. Nato je Josip Jenko lepo deklamiral Hribarjevo pesem »Huda žena«, nakar je sledila zabavna igra » S i m p 1 i c i j Žolna«, ki je kaj veliko smeha vzbudila med gledalci. Igralci so svoje vloge dobro pogodih in nam s svojim prvim nastopom zatrdili, da nam tudi v Carkljah ne manjka igralskih moči. Od na štgs izobraževalnega društva pa želimo, da nam po Veliki noči poda kako večjo igro. In kakor čujemo se že dela na to. — V Pšenični Polici pri Cerkljah so po 15. letih zopet dobili svojo vodo. Tedaj ie namreč prenehala teči voda iz studenca tam gori na polju v vas Tega so bili va-ščani sami krivi, ker so drugim dopustili, da so devali vodo na travnike, ali sami so jo pa vozili četrt ure d&leč. In zdaj zopet ie8e voda v Polico. Za koliko časa? Na to morajo pred vsem Puličani gledati sami, in upam, da bodo. — Iz Worishofena nam poroča rojak: Zima je v deželi, oster veter brije okrog vogla in sneg naletava, mi pa, ki smo prišli sem zdravja iskat, bredemo po snegu in Be kopljemo v mrzli vodi. To vam jo užitek! L'udje, ki so sa dovolj utrdili, hodijo po ulicah v sandalah cel dan okrog. Tudi pokrivalo malnkatari rabi. Zdravilišče v Woris-hefenu od Kneippove smrti sem nikakor ne propada; dne 1. t. m. izkazanih je bilo 340 gostov, pač lapo število v sredi zime. Da prihajajo sem bolniki iz vseh krajev sveta, je znano, a tudi Slovanov, zlasti pa Rusov, ja vedno dosti v Worishofenu. Med tem pa smo Slovenci — lahko rečem — na najboljšem, ker imamo tu Bvoje zavetišče. Gospo Potisek, ki je hodila po bergljah in ki jo obiskala brez uspeha vsa mogoča kopališča, pripeljal je njen brat za zadnji posku3 v "VVorishofen. Kakor večina bolnikov, ozdravela je tudi naša rojakinja popolnoma. tako da hodi že 9 let zdrava in čila po Woria-hofenu. Ta kraj se ji je pa tako priljubil, da je bar tukaj ostala Bavi ao z oddajo stanovanj iti hrane bolnikom. Pred par leti kupila ata tukajšnja zdravnika, katera gresta imenovani vsled njene požrtovalnosti in postrež-ijivosti nasproti bolnikom — v vsakem oziru na roko, — vilo z 21 sobami ter postavila v to gospo Potisek za neomejeno g spodinjo. Gospa je vdova brez otrok, zaraditega more vso svojo skrb in pozornost posvetiti svojim gostom. Zlasti pa se zanima za svoje rojake in je že nekaterim ubogim slovanakim dijakom omogočila zdravljenje v VVoriehcfanu. Zavetišča elobe pri nji priproste in višje osebe. Vilo smo krstih .Iiiraki dvorec«. Napis bli-ščal se, bode v kratkem na pročelju iste. "Vila stoji v središču Worishcfenn ter meji ob vrt zdravilišč«. Kdor pride v W6rishcfen zdravja iskat, temu priporočamo »Ilirski dvo rec« naitopleje. V nedeljo, 28. t. mes. ob 5. uri popoldne predaval bode v »Mestnem domu" v Ljubljani, tukajšnji zdravnik dr Bauragarten. Ker je imenovani najstarejši in najodličnejši učenec rajnkega prelata Kneippa, želeti bi bilo, da Be občinstvo v velikem številu udeleži predavanja. Vstopnine dobivajo -ae v toh»karni S-Sark, Šdenburgove u'ice. — Kako se izvrši mobilizacija? Piše se nam: V slučaju da se izvrši mu bilisacija, dobe župani lepake s pozivom za rezerviste. Kadar župani na dano povelje razobesijo lepake, velja to že za pozivnico, in tako| merajo dati rezervistom na razpo lago vozove, da sb peljajo na bližnjo po stajo. Ako pojde naša armada na jug, ee bo tretji kor izkrcal v Solunu. •Odlični dostojanstvenik se je izjavil: »Ako gre tako naprej, nas čez mesec dni ne bo več tu. Upajmo pa, da se stvari obrnejo na boljše«. — Primeren odgovor. Nekje je pri mizi sedelo več oseb. Med njimi tudi neki duhovnik. Mlad uradnik, ki jo v omiki že toliko napreden, da je vero vr^el v koš med staro šaro, je zbadal navzočega duhovnika: »Čemu je na svetu toliko kaplanov in župnikov, ki samo lenobo pasejo. Duhov nikov sploh treba ni. Jaz ne potrebuiem nobenega, če imam kaj na veRti, že iBi-gom samim obračunam«. — Nato je dobil •sledeči primeren odgovor od duhovnika: »Dobro, jaz sem tudi vaših misli. Čemu je na svetu toliko uradnikov, koncipijentov in drugih Uradnikov sploh treba ni, ker samo lenobo pasejo. Jaz ne potrebujem nobenega, če bom imel kaj s svetno oblastjo opraviti, bom že s presvetlim cesarjem samim obračunal«. Mladi uradniček je utihnil. — Že stopajo . . Učitelj s Skaru-iine. neki Miroslav Ž e b r e stopa se daj za časa občinskih volitev v Smledniku prav pridno med Skaručino in Smlednikom ter dela dolga apostolska pota, da bi našemu ubogemu zasleplienemu ljudstvu prižgal nekoliko luži. Zidnjič je v gostilni zbranim vernikom razlagal, kako je bilo kmalu po Kristusovem rojstvu, da takrat ljudje niso nič plačevali za cerkvene sedeže in več takih reči, katerih, kaže, se je mož nasrkal prav pri viru modrosti. — Mi bi pa g. učitelju svetovali, da noj mesto v daljni Smlednik prodajat svoje otrobe, hodi raje v svojo mnogo bližjo župno cerkev vsaj ob nedeljah k maši, ker ljudje pripovedu jejo, da ne vidjo niti njega niti njegove žene nikdar v cerkvi ! In takim liudem morajo naši dobri ljudje svoje otroke v oskrb izročati ! Ia tako bodo drugim pridigali, ko vsak otrok več zna verskih naukov in cerkvenih razmer ! — Dobro nekoliko posvetiti za takimi »naprednjaki«, da vidimo, kaj imate za seboj! — Tržiiko delavsko konsumno društvo je imelo svoj VI redni občni zbor v prostorih g. Henrika Dobrina, dne 2. svečana t. leta. Načelnik otvori zborovanje, pozdravi navzoče člane kakor tudi povabljene goste, poroča o delovanju društva v preteklem letu ter izpodbuja člane, naj vztrajajo v boju za svoje pravice. Društvo si je tudi omislilo krasno tablo, katero je izvršil gosp. Anton Otorepec v Ljubljani. Govoril je tudi g. Ivan Jakopič iz Ljubljane o zadružni or ganizaciii. Dalje je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Članov je štela zadrugi kon cem leta 90. — Prometa ie imela zadruga K 42.865"64. Aktiva znašajo K 5722 94, pasiva pa kron 5213 13 torej čistega dobička je K 509 81, od katerega se polovica pr.piše rezervnemu zakladu, druga pa razdeli članom na dividendi. — Rezervni zaklad znaša K 882 89. Ii tega je razvidno, da društvo ne umira. Izvoljeni bo bili gg.: Ivan Papov, načelnik; Ludvik GraRmajer, namestnik; Blaže Praust, blagajnik; Janez Globočnik, tajnik; Leopold Zaletel in Anton Zupan, odbornika; v nadzorstvo pa so izvoljen^ Jakob Kopriv-nik, Leopold M okorel in Stehn Rm; namestniki Karol Končar, Pet*"- Perko, Fr.rnc Vidic, Franc Livtar, Ignac Č^dež, Jože Zu pan. Vsa mesta so popolnoma v dobrih in zanesljivih rokah, zato je upati, da bo dru štvo še bolj vspavalo. Nasprotnikom pa svetujemo, da čim bolj bodo z delavci, tem bolje bo zame. — Z Dunaja: Izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaju izvolilo je v petem svojem občnem zboru sledeče go spode v odbor: Jak. Pukla, predsednikom, dr. Franč. GSitla, podpredsednikom, Jakoba Šemeta blagajnikom, Rud. Maliča, tajnikom, Iv. Tomaževiča, Franč. Sušteršiča, Fr. Mer laka, Iv. Vončino« I?. Petermana, Gjbriela Mesanerja, 1». Luzarja, Iv. Miadiča in Josipa Smerduja. — Posebno zahvalo izrazil je občni zbor neutrudljivo delujočemu svojemu pevovodji, g. Vinko Krušiču, in pri raznih koncertih in zabavah sodelujočim gospioam in gospodom : Velici Krušičevi, Mariči Kor barjevi, Anici bušteršičevi, Marici in Mici Luzarjevi, Hi Schotitag-ovi, Mary btekar-jevi, Ivani Pirčevi, Marijani /itnerzlikarjevi, gospej Ivani Pirčevi, gospodom članom slav noga akademičnega društva »S ovonija« : 0>olinu Rezku. Stojcu, dalje Fr. in Josipu Fras u, Ant. btekarju, Karolu Kunavarju, ravnatelju 1». Tomaževiču, in slavnemu hrvatskemu društvu »Prosvjcti«. Društvo je izgubilo več udov: gg. Rud. Rusa in I?ana Karlina, k sta ee preselila v domovino. Unrli pa so: Vria pevka gospica E r>ica Kruš č, srg. kontrolor Mat. Kokalj, I*an Čatar, I^an Krakar. DruStvo je priredilo devet zabav in tri izlete. Podpore je preielo več potrebnih Slovencev in Slovenk. Dohodkov je bilo 1003 K stroškov 451 K, r stanek zm-ša torej 562 K Društvo je dnbro naorednvalo. Premeščen je g. Ivan D e u t s c h -m a u n , pristav c kr. državne žoleznca iz L|ubl;ane detek 5. k ravnateljstvu v Beljak v od- Ljubljanskc novice. Javno predavanje se vrši jutri točno ob poi 8 uri z ečer v prostorih »S ov. kršč. soc. zveze« v S-lenburgovih u'ie»h št. 6 v II. nadstropju. PreS. g. kanonik I. S u š n i k oode nadaljeval svoje predavanje o vojski na morju Pevsko društvo .Slavec" ima prihodnjo soboto 27. t. m. pri »Z ati ribi« ob 8 uri zvečer občni ebor po običajnem dnevnem redu Predavanje. V soboto ne je vršilo pre davanje v slovenskem trgovskem društvu »Merkur«. Predaval je gospod I j. Podlrsmk o kulturelnem vplivu trgovine. Govornik |e jako interasantno razpravljal o razvoju trgovine ter o njenem veiikem vplivu na r ;z voj mest, trgov itd. Ker je bilo to predava nje v resnici zanimivo in hvalevredno, naprosilo je društvo »Merkur« gospoda Pod lesnika, ds priobči svoje predavamo v društvenem glasilu »S o vena Ki trg usti vest nik«; raditega izostane ma teai me*tmov. Kuga je padel z voza ia se na len roki in levi roč), nemški ali rensk; rizling štav. 40 in 42 (gr> f Lanthiery) fino dolenjsko vino »Prosekar« št. 15 in 16 (vitez Langer) pikJit (S. Habe), fini dolenjski oviček tt 18 (A. U m), karmenet in rizling štev. 17 in 23 (J. Schvvickert), razni rdeči cvički in sicer št. 2 (M. Mausar), št. 8 (J. Plcifer) št, 9 (V. Pfeifer) št 19 (J. Larar-čič), št. 21 (F. dr. Namorževu), M. Cdarič i. dr. — Ustrezale vsestranski zahtevi javimo, da se bodo vršile javne vinske po-kušnje od marca t. 1. naprej dvakrat me-s čno in s c?r vsako prvo in tretjo soboto, od 7. do 10. ure zvečer. Za slučaj, da bi bil v soboto praznik, pa na predvečer, nam reč v pete*!. Kupci imajo seveda vedno pri stop, ako se popred zglaa^ pri vodstvu kleti v dežaln^m dvrrcu. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Letošnji izvanredni občni zbor »rSil se bode v sredo, dne 2 4. t. m. r b 8 uri zvečer v klubovi sobi restavracije Fanti ni Dnevni red: 1 Razdelitev dr. Loesehfter Mdderjeve uBtanove. 2. Slučajnosti. Lovec ustrelil svojega psa. Včeraj je moral uuiirovliem vralar na južnem kolodvoru, znani lo /ec g. P r a u n s e i b, ustre liti svojega psa. Ko sa potniki kamniške železnica izstopali pri črnuškem mostu in je vlak s an vozil preko mostu, je pes prišel ped kolesa, ki so mu strla hrbtišče. Gosp. Praunseis jo nato paa na mestu z dvema Btreloma ustrelil. Zadruga krojačev in klobučarjev ima prvi mesečni sestanek v četrtek, 25. t. m., fb 8. uri zvečer v gostilni pri • Kroni« v Gradišču. Rizgovarjalo se bode o važnih stvareh, zato je želeti obilne udeležb^ — Olbor. .Šola na Poljanah. Danes so začsli meriti prostor za novo šolo na vrtu »Pisatelj skega društva«. proti temu. S tem hudega. pa ne mislimo seveda nič Belokranjske novice. b Umazani list, tako ime je dobil na Belokranjskem »Slov. Narod«. Pač lepšega ne zasluži! b Dvogovor Marko : .Kdo nam bode dal železnico ?« — Jure: »Plantan, saj nam jo je obljubil ob času volitve« — Marko: »Aha! Kaj nam pa tikrat niso vse obetali, a sedaj Metlika niti vodovoda ne dobi kakor sosedne vasi." — Jure: BBjme, je tako!« b Vina se dobi tukaj še vel ko. Naka-teri ga niso še nič odprodali. Prijatelji dobre kapljice, pridite in kupite, cene so različne. b Glave stikajo nekateri in hečajo na vsak način izvedeti, kdo so oni štirje belokranjski novičarji. Da pa bodo ša bolj »grun-tali" sp "sedaj podpiše še — peti. b Narodna zavest je docela zaspala v belokranjskih mestih. V Črnomlju podpirajo naši ausolutai narodnjaki najbolj Nemca. Sploh sa menda malnkje toliko nemškutari kakor v Č-nonvju. Nič boljše od nas ni pa tudi v Matički. Dožim zložimo pri nas vsaj nekaj Uronic za prokoristno CtiI in Metodovo družbo, nam pove koledar ta družbe, da ao tam popolnoma zaspali. Caia Metlika no premore n ti enega letnega uda. Kdo je temu pač kriv? Včasih je bilo vse drugače razvito narodno življenje v Metliki, četudi je delal nekaj zg^ge znani »konjski ferajn« on-dotnih n< mškutarjev. S no puč v senci liberalno slosensko-nemške zveze pri nas v Č nomlju; v Metliki so pa pod klobukom onih ljudij, noj h sinovi trdijo, da da o kri in živ ljen|e za liberalnega voditelja in brusijo meče proti rodnim bratom, da bodo ubili *ako kle rikulnep* zmaia. b Z metliško šolo so stariši jako nezadovoljni. N.bena, šo tako pametna in ko riatna besedi, so r»e upošteva. Tako je bil, kakor bo ugotavlja, zadnji aem.^nji dan zo pet šolski poduk. Po M illiki so so čule radi tega ta dan jako rezke Ojiazke in str.rši so radovedno povpraševali, kako bodo s šol-aiimi zamudami v šolo nedošLh otrok. Sol. h so se riam pravilo jako ^u Jno stvari o met liški šoli. Čj »o razmero rea take, zakaj jih vendar Motličani ne pokažete v pravi luči? Drugie bi bila taka burka z otroci in stariši nomosroča! C. kr davčni urad v Metliki še sedaj nima na sroji tabli pnstavka. da je v davčnemu uradu tudi urad za okrajno bolniško blagajno. Če se napravi še tudi napis za »Narodovo« dopisovalnico, nimsmo tudi nič Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča Jutri, v t o r e k , so uprizori na našem odru prvič velika drama iz ruskega živlienja »Vstajenje«. Grof Tolstoj je v svojem romanu podal tendenc-ozno delo, v katerem naglaša svojo fitozofiio vseobče lju bežni in odpuščanja ter obvezne odgovornosti za vsak čin. Nehljudov je onesrečil Kat,ufo, jo pahnil v blato ia duševno smtt; zato se odpove svoji knež|i nevesti, proda vse posestvo in gre s Katjušo v Sibirijo, da jo reši ter ji pomore zopet vstati. Z vata jenjem Katjuše Be vrši obenem VBtajenje narave in praznik Velike noči. Pri tej drami sodeluie ves enaemble ter poje operni zbor. Cerkveni letopis. Za modroslovne študije. Papež Pij X. je izdal »Breve«, naslovljen na »Akademijo sv. Tomaža Akvinskega" v Rimu, v katerem ae sklicuje ria encikliko »Aeterni Patris« Loona XIII in priporoča iznova preučavanjo del sv. Tomaža Akvin skega. Katoliški modroslovci naj se strogo drže načel tomističnega modreslovja in naj se z vsemi silami ustavljajo n o o r a c i o -n a 1 i z m u , katerega pogubni vpliv se kaže v novejšem modroslovju. Is prvih (asov krščanstva V kripti svetega Frliksa in Adavkta med baziliko sv. Pavla in Ardeatsko cesto so našli jako živo sliko al fresco, ki pred stavlja Jezusa, ki daie ključe sv. Petru Slika je bila, kakor se vidi po restavraciji kripte, narejena 1. 523 in je torej najstsnjša ohranjena slika tega predmeta. Papež Pij X. o neokantiamu in o socialnem delovanju. Pred nekaj dnevi je bil pri papežu v avdienci voditelj švicareke krščanske demokracije, Decurtins, profesor na katoliškem vseučilišču v Freiburgu Papež je izrekel prav vneto pohvalo temu katoliškemu znanstvenemu zavodu ter ga še posebei pohvalil, da se je ohranil pred vplivom Kantovega modro8lovja. Rekel je: »To modroslovje je v temelju omajalo prave nazore o n&dna ravnem in o veri. Hii tega modrr slovja, ra-cionališka eksegeza, zanaša v m ade duše dvom in podira vero. Te zanikujoče ideje odsevajo v leposlovju po raznih romanih in novelah; v njih se uči nenravna čuvstvenost, ki slednjič prehaja v pogubni rnhiiirem, katerega najžalCBtnejši zastopnik je Tolstoj.« Sveti oče je pohvalil Dacurtinsa, da se je vedno boril proti t»kemu slovstvu. Nato je vprašal profesor Decurtus, če tudi sedanji papež odobrava njegovo socialnopolitično delovanje na čelu švicarski kršSanaki demokraciji. h kateremu ga je snemal papež Leon XIII. Nato je odgovoril aveti oče: »Nadaljujte svoje socialno delovanje! Vse, kar Vam je rekel Leon XIII., Vam ponavlja Pij X. Če vztrajate na poti, katero ste hodili doslej, bodita prepričan', da Vas bo podpirala sveta stolica.« Iz tega pač razvidimo, da sedanji papež želi, naj bi krščanska demokracija v izven-italijanskih krajih rabila državnopravna sredstva, da si pridobi ugled in vpliv na javnost. Sociološka izobrazba Dr. B e c k , profesor na katoliškem vseučilišču v Freiburgu, je izdal pred kratkim brošuro, v kateri govori o socialnem delovanju duhovščine. Djbe sa ša vedno duhovniki, ki ne spoznajo, da je socialno vprašanje etičnega značaja in da zato spada v pastoralno dalo. Ttimu ja kriva večinoma pomanjkljiva semeniška vzgoja. Lip izgled je dal papež Laon XIII., kateri je poslal profes. T o m i s 1 a v milansio semenišče predavat o sociologiji in poklical profesorja P o t t i e r a v svoje rimsko semenišče. Dr. Back predlaga končno: Nij bodovvsikom bogoslovskem semenišču posebni sociološki tečaji, ki morajo biti na višini časa ter se morajo baviti s sodobnimi in socialnimi razmerami. Ta pouk bods obvezen za ^o du ki hočejo delovati v duSnem pa- hovmke, 8tirstyu Reforme v Rimu Sv. oče reformira korak za korakom rimsko csredno upravo. Ustanovi se osredna blagajna za vse donarjo, kat-re so doslej posamezne kongregacije ssmo upravljale. Uradnikom pri kongregacijah ae zviši stulna plača za eno trot|ino. a ao jim vzamejo vsa pristojbine. Splošno s« izdatki zmaniša o in pri uoravi ae gleda na kar mogočo enostavnost. hvzeta je le papeška zvezdama, ki dobiva precejšni® sredstva, da izvršuie skupno s prvimi zvozdarnami sveta veliko karto zvezd nate/a neba po fotografijah. Tudi papežavo vojaštvo se reformira. U.nforme bodo bolj enostavne. Reforma osrednje uprave v Rimu. Si/eti oče namerava reformirati razne cerkvene urade vsvet;m mestu. Z asti hoče poslovanje kongregacij narediti bolj enostavno. Nekatera cerkvena sodišča bodo od pravl|ena, ker v iapremunjenih časovnih raz merah niso več tako praktična. Pred nekaj dnevi je izšel »motu proprio« štetega očeta, s katerim se zdrutuje k ngregaciiB odpustkov in relikvij s kongregaoijo svet li obredov. Slovesna tisoitristoletniea Gregorija Velikega Reforma cerkvene glatbe, h kateri je dalo povod pismo svetega oCeta, bo n*Mn kmalu svoj slavnostni odmev. O Veliki noči letos bed j slovesno praznovali tmočlriatolet-nico pnpaža Gregorija Velikega, ki je bit velik kot vladar, duhovnik, učenjak in glasbenik. Ob tem povodu je izšlo povabilo na katoliške učenjake vseh narodov, da bi imeli v Rimu takrat predavanja o I turgiji, cer kvenem petiu in krščanski arheologiji, zla sti iz 6. in 7. stoletja. Naislavnejši cerkveni skladatelji so pozvani v Rim. V prisetnesti svetega očeta bo v cerkvi sv. Petra slo vesna sveta maša, pri kateri se bo pel samo najčistejši gregorijanski koral. Pelo bo več tisoč pevcev, zlasti redovnikov in duhovnikov. Sveti oče želi, da se tako da celemu svetu veličasten zgled najdostojnejšega cerkvenega petja. Nove isdaje starega korala so začele izhajati v Cambraiju, Rsimsu, Dignu, Reznu in v drugih krajih. Tudi stare oblike not bodo zopet ob iovili. Tnde»et let je imela ta privileg tvrdka Pustet v Reznu. Privilegij je zdaj prenehal, m vsled tega začenjajo razne tvrdke izdajati koral v cenejših izdanjih. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Cesarjevo potovanje na O g i s k o. Kakor se poroča, odpotuje ce sar šele po Veliki noči na Ogr ko, kjer ostane dva tedna. — Potovanje nem-škegacesarjanaSredozemsko morje. »Koin. Ztg.« poroča, da cesar Viljem vendarle odpotuje na Sredozemsko morje, ako se ne prigodi kaj posebnega. — S i e n-kievics lvovski častni meščan. Iz Lvova se poroča: Deputacija, obstoječa iz župana dr. Malahovskega, podžupana in državnega poslanca dr. Glombinskega je odpotovala v Krakovo, da izroči tamkaj se mu dečemu poliBkemu pesniku Sienkieviceu svetinjo lvovskega častnega meščanstva. — Dar za ruske vojne potrebe. Mo-skavski nemški klub je daroval 25.000 rub-ljev za vojne namene. — Dva vagona smodnika — eksplodiralo. Iz Og dena se poroča, da sta ob progi Scuthan-Pfcc.fik-železnice pri postaji Jackson eksplo diralo dva vagona smodnika ; 24 delavcev jo mrtvih, mnogo pa ranjenih. Tudi brzojavni urad je pokončan in za dalj časa neraben. — Požar v Parizu. V soboto opoldne je v Parizu na Sabastopoljskem bulevardu v tvornici za glavnike izbruhnil strašen požar. Eksplodiral je plin, in v hipu je bilo šest nadstropno poslopje v ognju. Na balkonu petega nadstropja je stalo več oseb, sklepalo roke in kričalo na pomoč. Dve osebi sta od strahu zblazneli, skočili v globino in obležali mrtvi na tlaku Razen teh dveh se je zadu šilo še več oseb. Mnogo jih je težko in lahko ranjenih. G jvori se, da je zgorelo 15 oseb ; 12 trupel so že našli, dve ženski so umirajoči prenesli v bolnišnico. Iz življenja. Otročja modrost. »Mama, ti imaš pa nekaj sivih las. Odkod to pr.haja?« — »Sive lase dobivajo starši, fie jih otroci ne ubogajo « — »O, to si morala ti biti hu dobn8, ker je bab ca vsa siva!« Pri izpitu. Pre fesor: »Kam se prišteva pasji davek, med direktne ali med indirektne davke?« — Pravnik: »Med indi rektne«. — Profesor: »Zakaj?« — Pravnik: Ker se ne pobira naravnost od psov.« H i t r i c a. Hči: »Mati, kupite mi steno grsfiran molitvenik!« — Mati: „Tako, da boš še hitreje končala molitev?" Turški paša in veliki vezir. Paša : Jaz ti pravim, sedaj ko je nastala rusko-japonska vojaka, takoi ustavi izvrševanje rt form. Vezir: Vaše Veličanstvo, to ni mogoče. Paša: Kaj! Kako?! Pri nas je vse mrgoče. Vezr: To pa vendar ne. Saj nobenih ti form ne izvršujemo ! Kakršno delo, tako plačilo! Piše se nam: Nedavno ste morali objaviti popravek, da ministrski predsednik Korber kot pravesodni min;ster ne dobiva nobene plače. »Popolnoma v redu«, pravijo obmejni Slovenci, — »kakršno tleio, tako plačilo!« Resno vprašanje. A: Zakaj se ljubljanski nemSkutarji tako jezo na Ruse? — B: Zato, ker so kinezarji Darovi Za pogorelce v Srednji vasi v Bohinju: Župnija Šmartno pri Kranju po preč. g. dekanu Razborček u 100 K; gg. JožefFmž-gar in Anton Gabrijelčič nabrala na Brez|ab in v Lesce postavila 40 mernikov žita ; go- spod in gospa Klinar na Mlinom dve vreči its in vreč" krom iria ; č. g. župnik Pur par pri Sv Trojici zbirko župljanov 30 K ; <\ 2upm urad v Starem trgu pri Ložu zbirno 50 K; slav. administracija »Slovenca« 62 K ; zPirka župniie St Lambert 6 K 96 h ; čast. g. župnik Soukup s svoiimi Star^selCanami 30 K ; d župni urad n* Lozicth 5 K ; čast. g. župnik Geriol 7. sc 10 K in elar župlja nov v Laščah 56 K ; ......vna adminittracija »Slovenca« 57 K 84 h ; (Ur žup'ianov v Križevem in C. g. župnika P^vliča 30 K ; č. župni urad v St. Rup» rtu 36 K; č župni urad pri Sv Duhu 10 K; zb rka župljanov v Grahovem 25 K ; preč. g. dekan Jan. Na gode in župljani v Trebnjem 52 K ; fi. gosp. župnik Mekinec 5 K; wospa L za D berlet v Liubljani zavm obleke in 1 K 28 h ; č. g. župnik Jožtf Žagi" v St. Livrencu 15 K; slav. udcmnistracija »Sloverca« 6 K ; žuunja Siavina 20 K ; č g. župrnk Vilm»u 15 K ; č. kurtejski urad na G^flah 8 K; zbirka župnije v M- ngšu 52 K 69 h ; zbirka žun nije v Radečah pri Zidauem mostu 8 K ; zbirka župnije v M včičah 8 K 90 b ; preč. g. dekan Jan B : Moravčah 20 K ; g. K. Puppo, trgovec v Krarnu, 100 klg. riža ; č. g. župnik Ant Zajur v Hrenovicah 10 K; preč. g duh. svetuik Jan. A?man v G 4-4 731-7 — 1-3 H-8 sr. svzh. p. m. zah. jasno | oblačno ! Srednia temperatura sobote 0 8°, norm. — 0 3° Srednja temperatura nedelje 4-1°, normale — 0 4" Iskreno zahvalo izrekam vsem. ki so kakorkoli izkazovali svoje sočutje ob dolgotrajni bolezni in smrti moje iskreno ljubljene hčerke IVANE KRANJC, roj. URBAR. Posebej se še zahvaljujem p. n odboru podpornega društva o. kr. tob. tovarne in vsem prijateljicam drage pokojaice, ki so jo počastile z obiski mej boleznijo, spremile na zadnjem potu in jej poklonile krasen venec na grob Vstm line nlačai! Naprodaj je iz proste roke Ii i m obstoječa s petimi sobami, hlevom in Vrtom, ter vse prav v djbrrtn stanu. Več ae pi izve pri I. JV(roulja, 290 o-i v Školji Loki št. 95. Učenko 273 2—2 0(1 poštenih staršev sprejme v trgovino z mešanim blagom Fran Urbančič, trgovec v Knežaku. .i.-------■---—---4. * * * * * f f f f * f f f * * f f f f f f * t f t t t * * N^ivPrJ?! najboljša in najcenejša tvrdka za naj vetja ^aiuga, naročevanje ozir. nakupovanje Čopieev za pleskarje, sobno slikarje, zidane in miza> j a. Lakov, piutnih angleških, za vo zove. Emajlne prevlake, pristne, v posudicati po '/,, i, "/a in 1 ki?. Jantarjeve frizure za pode. Elino tipjžno in najlepše muziio za trde in mehke pode. Voščila, sledilnega, brezbarvnega m barvastega za j.63e; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne iirevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa im pohištva. 288 50—1 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g dr. Su-hoi.f-itela. Pirneža, prirejenega iz lanenega olja, pr stnegu, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineuma, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prste-n » h in rudninskih Kleja >■' m z r>i> m sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najr vejsih. Istanovlieno 1. 1832. Adolf Hauptmaim Ustanovljeno 1. 1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklarskega kleja = v Ljubljani. = ♦f ♦f f ♦f •f * f f ♦f ♦f •f ♦f f f ♦f t f ♦f 4* Svarilo! Uspehi ki jih ie drseeel priznano izborni liker ix planinskih želišč Klauerjev „Triglav" so dali (.ovod malovredn m ponarejanjem pod različnim oznanienilom, ki bi utegnila škoditi dobremu slovesu mojega izdelka. Svarim torej najodločneje pred ta kitni ponarejanji in naznanjam da le jaz izdelui^m ta mej vsemi najzdra-vejfii liker 147 10-7 VeleBpoštovanjem J. KUflUER. iz 1. 1898, 40° močna, je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljena na vsako želez-nično postajo, v sodih, držečih po 800 L Pojasnila daje oskrbništvo soneake graščine pošta Studenec-Ig, kjer je na prodaj tudi pristno dolenjsko vino, v vsaki množini po nizkih cenah. 213 6—6 Zanesljivo ===== pošteno dekle vajeno liišnili opravil, se sprejme laliko takoj po dogovoru v službo. Prednost ima izvežbana nekoliko v trgovini ali šivanju. 282 4—2 Kje,pove iz prijaznosti upravništvo„Slovenca" Gospodična ■m se sprejme «■■» na stanovanje in hrano v Florijanski ulici št. 19, 1. nadstr. 260 3—3 Pošten in marljiv mladenič, ki je dovršil nižjo gimnazijo, mr- želi vstopiti im v kako pisarno ali tiskarno. Več pove upravništvo »Slovenca/. 258 3—S- Večja, dobro idoča gostilna v sredini mesta Ljubljane se takoj odda pod jako ugodnimi pogoji. Ponudne nai pošiljajo na upravništvo »Slovenca« p d št 50. 27i 6—3 Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian* Varstvena znamka. Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. ............T Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: jEdmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačne. 1741 33 Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.