nO mm na dan dobivat* ... 'O L A 8 VAIOD fO NAKATNOn HA DOM -1 —** * ClTAJTE, ZANIKA ____V ^ ** 3 GLAS No. 171 — Ste, VOLUME LIL — LETNIK LIL NEW YORK, THUKSDAY, AUGUST 31,1944 — ČETRTEK, 31. AVGUSTA 1944 - Ust ibfenikih delavcevv AmerikL - Reentered m Second Glass Matter Septenihei 25th 1M0 aft the Post Offie e at New York. N. T., under Act of Congress of March 3rd, 1879. m EXTM UR BONDS Tel: CHelsea 3-1242 DR. SUBASIC SE PRIPRAVLJA Načelnik jugoslovanske vlade dr, Ivan Šnbašič z ozirom na razpadajočo nemško obrambo na Balkanu pričakuje kmalošnje osvobojenje svoje domovine in je včeraj v Londonu Izjavil, da v sporazumu z maršalom Titom deluje nato. da je postavljena enotna jugoslovanska vlada, ki bo prišla v Jugoslavijo takoj po osvobojen ju. Rekel je, da bo Jugoslavija v kratkem osvobojena, ko bo bolgarska armada odšla. Napredovanje v Franciji S svojim sunkom 25 milj s svojih oporišč ob Seini so zavezniki vdrli v predel, od koder Nemci spuščajo svoje robotne aeroplane čez Rokovski preliv v Anglijo. Prva ameriška armada gene- FRONTA V ITALIJI "Maršal Tito ima. zelo močno armado,** je re kel dr. SubaŠič," in v trenutku, ko bodo Bolgari odšli, se bo dvignil ves narod in Nemci ne bodo več mogli držati Jugoslavije." Po njegovem zatrdilu bodo Nemci kmalu pognani z Balkana. Dr. Subašič pravi, da je maršal Tito z zavezniškim sredozemskim poveljstvom dosegel popoln sporazum glede vojnih o-operaeij. Dr. Šubašič pa je potisnil na strun vsa vprail ja glede bodoče vnanje in notranje ]»olitike. "Moja največja naloga.'* je rekel, "je pre-skrl»eti živež, obleko in zdravila za naš narod. Časa je tako malo.** (*> v trenutku osvobojen ja naš narod ne bo mogel čutiti roke naših velikih zaveznikov, l>o katastrofalno. Ne veni, katero pot bo šel narod. Zaloge pa bo potreboval prvi dan osvobojenja. "Prepričan sem, da bi se mogel nas narod bojevati eno leto pod istimi strašnimi pogoji kot sedaj .. . Kadar pa bodo našim zaveznikom odprta vrata, je drugo vprašanje. Naš narod je ponosen in ne bo hotel sprejeti mikv&ine, ker čuti, da dela prav in to je najvažnejša v življenju.*' "Jugoslovanski narod,*' je nadaljeval dr. SubaŠie. "se bori proti Nemcem, ker je prepričan, da ne bo dobil samo svobode, temveč* srečnejšo in bol j-šo l>odočnost. Da bo v tej svoji veri potrjen, mora dobiti takoj občutljiv dokaz te bodočnosti ob koncu strašnih let pomanjkanja in nagote, ki jo je pretrpel. . Dr. Šubašic eeni .število ljudi v Jugoslaviji, ki nujno potrebujejo živež, oMeko in zdravila, na 7 000,000. Pravi da je en miljon brez strehe. Nekateri vojaki v osvobodilni vojski se bore "brez srajc in m tisoč«* ljudi je šlo skozi zimo brez čevljev. Sedaj je v Juigoslaviji čas za pobiranje poljskih pridelkov, toda ljudje nimajo niti najbolj navadnega poljsikega orodja. Ko bo zadoščeno potrebam onih, ki so brez doma, ki so lačni bolni in bosonogi, bo jugoslo-anska vlada pričela razpravljati o vprašanju bodoče politike, dr. Subašic pa upa. da bo to vprašanje rešeno z mirno evolucijo. O vsem tem so odkrito razpravljali nedavno v Italiji maršal Tito, Winston Churchill in dr. iSufbaišic. Sedaj dr. Sobašičev kabinet predstavlja Jugoslavijo v inozemstvu, narodno osvobodilno gibanje maršala Tita pa upravlja osvobojena ozemlja v notranjosti dežele. ZAVEZNIKI NAPADLI KORČTJLO V soboto ponoči so zavezniki z infanterijo, artilerijo, aeroplani in bojnimi ladjami napadli sovražne čete na otoku Korčitfi o»b jugoslovanski obali, kjer se bori osvobodilna vojska maršala Tita. Nemci se proti vpadu niso upirali in so imeli precej izgub. Poškodovane so bile aretielrijske postojanke. Mu niči j ska skladišča so bila raz-streljena. Balkanska zračna sila, ki je bila po stavljena s posebnim namenom pomagati os*ro bodilni vojski, je bila vdeležena pri tem napadu. Jugoslovansko poročilo naznanja, da sta se partizanom maršala Tita na gori Slatizoru v Srbiji podala dva bolgarska bataljona, ko jih je^bilo 850 ubitih, 120 pa vjetih. Ves ta predel je bil očiščen Nemcev. Poročilo dalje pravi, da je bilo v Črnigori uničenih 2000 sovražnih vojakov. Zavzet je bil Kolasin v Črnigori. Rusi so v Ploesti Rdeča armada je včeraj zavzela Ploesti na Rumunskem, kjer so največje petrolejske naprave v Evropi. S tem je nemška armada izgubila največji vir petroleja za svoj vojni stroj. — Drnpi oddelki rdeče armade pa so dospeli 17 milj do Bukarešte Moskovsko poročilo pravi, da bo rumimsko glavno mesto, Bukarešt, še danes padlo. Neko drugo poročilo iz Moskve pravi, da so prednji oddelki rdeče armade že v predmestjih Bukarešte. Na tem kraju so včeraj Rusi napredovali 43 milj. Včeraj je bilo osvobojenih nad 200 mest, trgov in vasi in vjetih je bilo 15,000 Nemcev, med njimi en poveljnik armadnega zlbora in trije divizijski generali. Ploesti je zavzela <*ruga ukrajinska armada maršala Rodiona J. Malinovskega, ki je napredovala 37 milj 12. dan sijajne ruske ofenzive na Rumunskem. Včerajšnja zmaga pomeni za Hitlerja največji poraz, odkar je rdeča armada preobrnila ves vojni položaj pri Stalingradu. 65 odstotkov nemškega petroleja je prišlo iz Poelestija Angleško gospodarsko ministrstvo domneva, da so vrelci v okolici Ploestija dajali na leto 5,500,000 ton petroleja. V svojem dnevnem povelju, s katerim je naznanil zavzetje Ploestija, je maršal Stalin rekel, da je rdeča armada zavzela vse petrolejske vrelce na Rumunskem. Petrolejsko mesto Bu-zau je bilo zavzeto dan poprej. Ploesti pa so Ru si navzeli včeraj z naglim sunkom ob južnem pobočju Transilvanskih Alp. V sredo ponoči je v Moskvi oddalo 224 topov po 20 salv, da so oznanili veliko zrnato. V Ploostijn je najmanj 16 velikih fpetrolejakih čistilnic, katere je pred vojno kontroliral ameriški in angleški kapital. Na teh pet role js-kih poljih je Hitler dobival 56 odstotkov petroleja za svoje vojne etroje. Nemca so se za petrolejska polja silno bojevali, kajti vedo, da brez petroleja ne mj^jo dolgo nadaljevati .vojne. Rokosovski skuša obkoliti Varšavo Ob istem času je tretja ukrajinska armada generala Tolbuhina zavzela nad 100 mest, trgov in vasi Ob Črnem morju južno od Donave. Nemci zopet poročajo o zelo močnem ruskem prodiranju severno od Varšave, kjer je prva beloruska armada nmr.šala Konstantina K. Ro-kosovskega odbila več nemških protinapadov. Rusi so napredovali med Bugom in Narevom tc-r skušajo od severa obkoliti Varšavo. rala Courtney Ho^lgesa je na o srednji fronti zavzela Laon, ki je oddaljen samo 34 milj od Belgije, tretja ameriška armada generala Pattona pa je zavzela Reims. Ko so zavezniške armade obšle Rouen, so era Nemci izpraznili. Zavezniki so v tem predelu zavzeli (rournay, Beauvais in Marselles-en-Beauvais. Mesto Gournav j«- samo 40 milj od Dieppe ob atlantskem obrežju in ozemlje vines je posejano z 'letališči za spuščanje robotov. Chateu-Thierry, Soissons in Laon zavzeti Prva ameriška armada je zavzela Chateau-Thierry in Sois-sons, kakor tudi Laon in je silno hitro napravila 70 milj od Pariza. Hodigejeva armada je vjela 115,000 Nemcev, tretja armada pa 65,000: skupaj 180,000. Pattonova 3. armada se bliža Sedanu Pattonova tretja armada, ki je ves čas tako naglo prodirala, je oddaljena 50 milj od Se-dana. kjer so Nemci v pričetku vojne prebili Maginotovo utrjeno črto in se je francoska armada podala. Kakor je bila z briljantno strategijo obkoljena in uničena sedma nemška armada, tako se sedaj zavezniške klešče oklepa pora, so njihovi tanki drvili dali je še deset milj in so dospeli zopet do Aisne pri Xeufchatel, ki je oddaljen od Sedana 45 milj. JUŽNA FRONTA Na fronti v južni Franciji Amerikajnci na 20 milj dolgi fronti po dolini Rhone pode o-stanke nemške 10. armade, 90 milj dalje proti vzhoda pa je močna nemška armada vdarila iz Italije v Francijo, da olajša pritisk na 19. armado, kateri poveljuje gen. Johannes Bla-skowitz. Amerikanci pri Loriolu Motorizana ameriška infan-terija je z vso silo vdarila na bežečo nemško armado pri Loriolu, 13 milj severno od Mon-telimar-ja, kjer so Nemci hoteli po pontonskih mostovih čez Drome in bezati dalje proti Nemčiji. Artilerija podira bezajoče nemške vrste Ameriška artilerija je uničila tri milje dolgo nemško armado, v kateri je bilo okoli 300 vozil in mnogo aretilerije, v " nemškem grobišču" med Montelimarjem in Valence. Nemci so v tako obupnem položaju, da so v dveh dneh pustili za seboj 800 naloženih trukov in dve bateriji svojih slovitih 88-mi!imeterskih topov. nik vrgel od sobe na divjem begu, da sc reši. Na tisoče vjetnikov Zavezniški glavni stan naznanja, da je bilo v južni Franciji vjetih nad 45,0IX) Nemcev in vsak dan jih prihaja na tisoče v zavezniško črto. Med ujetniki je tudi general Otto Rich-ter, poveljnik nemške 198. in-fanterijske divizije, ki je bila vjeta v Moutelimar.iu in je malo prej prišla iz Rusije. žraene trdnjave na delu Težki bombniki ameriške o-sme zračne sile so včeraj izvedli dva napada, prvega na nem ška letališča za spuščanje robot ni h aerojjlanov v okolici Pas de Calais, drugega pa na Bremen in Kiel. Pokrajino okoli Pas de Calais je bombardiralo kakih pet sto bombnikov, obe nemški prist a Angleške in poljske Čete an-glešike osme armade so oddaljene od gotske utrjene črte še dve milji. Najprej so potisnili nazaj nemško prvo padalno divizijo, nato pa so se zakopali na zadnji višini pred reko Foglio. Takoj onstran reke stoje utrd be iz jekla in cementa, ki so jih Nemci zgTadili po svojem umiku h Rima proti sc eni. Ta črta se na vzhodu naslanja na Pesaro oib Jadranu, na zapadu pa nekaj milj severno od Florence. Poročila iz Cariha v Švici naznanjajo, da so Nemci poslali v Alpe na tisoče delavcev, največ vojnih ujetnikov, da zgradijo novo obrambno črto, ki bo tekla iz Bolzana v severni Italiji, skozi Vorarlberško do Bo-denskega jezera in nato dalje proti severu in se bo končala blizu Monakovega na Bavarskem. Nek angleški ruSilec je včeraj dolgo časa bombardiral Pesaro, medtem pa je osma armada prodirala ob obrežju od Fa-na kaki dve milji proti pristanišču. Proti zapadu so drudre angleške čete v gorenji dolini Arna, zasedle (Bilbbieno in so po hriboviti pokrajini napredovali tri milje. Na tem kraju je osma armada oddaljena dve milji od večjih utrdb v gotski črti. Vojaška situacija v Italiji Bern, 28. avgusta. (ONA)— V severni Italiji prevladuje mnenje, da bodo Nem^i zapustili Italijo še predno nastopi nišči pa okoli 750 telečJh trd ! jesen. Nemški maršal, ki sedi na jo nemške 15. armade okoli Pas Na razdaljo kakih 40 milj je de Calais v Franciji, v Belgiji in Holandski. Prva armada se je že zasukala proti severozapadu proti Sommi in v Flandrijo in 0gT0-ža robotno letališča, Angleži in Kanadčani pa so napredovali 25 milj od Seine in zavzeli Neu-inarehe. Doživljaj ameriškega poročnika Blizu Grenobla se je ameriškemu poročniku Clarence E. Cog^insu, ki je bil pred nekaj dne-vi v je t, podalo 94G Nemcev, ki so pripadali k diviziji, ki je zelo kruto postopala proti franco- V"n ' '"T*" skim ma/juijem in so se rajSi predali Ameri-' Amerikanci v prvi sveto kaneem, kot pa bi Francozom padli v roke. - Poročnik .Coggins je bil v jet v bil na poizvedovalni službi Angleži 40 milj od Aniens Angleži so oddaljeni še 40 milj od Amiens, kjer je najbr- že središče letečih bomb. Patton neprestano prodira proti vzhodu ter je vda ril čez Ai sne pri Pont Arcy blizu Che-fnin des Pames. kjer so se odli- dolina Rhone posejana z nemškim orožjem, katero je sovraž- njav. Pri nobenem napadu ni bilo v zraku nobenega nemškega ae-ropflana. Jz Bremena in Kiela so se vrnile vse leteče trdnjave in spremljevalni aeroplani, pri napadu na Pas de Calais pa je bil izstreljen en 'bombnik. ! Podprite napad! — Kupujte bonde VoTnecra posojila. I vm vojni. redo, ko je ; Reims zavzet brez boja ! Ko so Amerikanci zavzeli Večkrat so me poklicali k sebi," pripoveduje Coggins. 4 4 Spočetka se mi je zdelo čudno, pozneje pa sem razumel, — pogovarjali so se, kako bi se nam podali." Nemški poveljnik je prosil Cogginsa, da nese ponudfbo za predajo v ameriško črto. Coggins je odšel in spremljal ga je nek neinSki častnik. Coggins s častnikom se je vrnil in prinesel pogoje za predajo: da naj odlože orožje in naj se pripeljejo na svojih vozilih. In Nemci so tako storili. Reims skoro brez vsakega od- Roboti nad Londonom Včeraj je več robotnih aero-{»lanov predrlo skozi silovit o-brambni oirenj in priletelo nad Ijondon. Zavezniške armade v Franciji so zasedle že več letališč za spuščanje ro/botov, toda nemški radio v Oslo pravi, da so robotni aeroplani prenosljivi in jih je mogoče postaviti na vsakem kraju Evrope. »Včeraj so roboti spustili na kraje v južni Angliji razglase, ki pravijo, da so Angleži pričeli »bombardirati civilno prebivalstvo. Raziglasi so prinesli tudi slike mater in otrok, ki so bili pobiti v Hamburgu in Ko-linu. Londončani zahtevajo, da je zatemnitev mesta odpravljena ter pravijo: 44Dajte nam svetlobe zadnjo miljo vojne.** Minister za domačo varnost Herbert Morrison pa pravi, da bo zaradi večje varnosti prebivalstva obdržal zatemnitev do konca. Angleška vlada poživlja matere in otroke, da se izselijo iz Londona in zadnje čase se jih je zopet izselilo okoli 5000. Aeroplani in protizračni topovi so včeraj izstrelili več letečih aeroplanov in en sam letalec je uničil tri. gotski obrambni liniji, je v nevarnosti. da ga zagrabijo o-ogromne klešče iz vzhoda in zahoda, kajti vse kaže, da bodo jugoslovanske sile maršala Tita kmalu zagnale ofenzivo velikega obsegra v smeri beneške province. Vojvodinja Windsor v New Yorlni Vojvod i i.i a Windsor, žena vojvode Windsor, foivsesra an-frle^kejrn kralja, ld «p je odpovedal prestola, da je mo] no**oeiti z njo. je veeraj pri?Ta \r "Roosevelt Hospital v Nevr Yorkn. Icier bo operirana na s^epiT-n. Kof se za "visoko" go-sr>n snodoibf. je bilo za n jo najetih lO sob in sest 'bolničark. Jugoslovani napadajo nemške transporte Od 18. avgusta dalje škadron jugoslovanskih letalcev deluje skupno z zavezniško balkansko zračno siJo ter posebno napada. Tiemcški vojaški prevoz po Jugoslaviji. Kot pravi OWT i-majo jugoslovanski aeroplani znake jugoslovanske osvobodilne vojske maršala Tita. NAJVEČJI BOMBNIK NA SVETU Predsednik Kube v Washingtonu Na povabilo predsednika Roosevelta je vče raj prišel z aeroplanom v Washington predsednik Kuibe dr. Ramon Grau San Martin, katerega je na letališču pričakal državni tajnik Hull. Po razgovorih s predsedrikiom Rooseveltom, bo kubanski predsednik prišel v nedeljo v New York. Yelflri. meriiki wyeifeomjtopik B—29 t* TH1JR&DAY, AUOTST 31, 1944 GLAS NARODA" 51 si Year Ymtiy IT. dar SatordUK it on 1a cilo urro viua libt za združene luiAvl in caMidOj *7.— i KA WL LJDTA f&fcO; ZA CBTBT LETA 92.—. i i i ~ ~ * •oboe, nedelj ta NARODA", Bit W*8T 11 NEW ion U.KX KONVENCIJA SANS-a mmistracija. Delavci Amerike ne pozabljajo, da «o danes mogočni, ter Ha (bodo ostali mogočni tudi jutri, in da so biti mogočni V teleti te vojne, ter so imeli ta s^oj 12 let zaščite, akcije in zakonov. V teflni 3 republikanskih legislacij—Harding, Ooolidge in Hoover—federalna oblast ni storila niti enega samega koraka, da zavaruje ameriške delavce napram možnosti depresije. Nikdo od nas ne bo mogel pozabiti posledic. Dvanajst sledečih let pa nam je prineslo zmago, tako da Vam na ta dan dela leta 1944 »poročamo 'besede Franklin D. Rboeevelta: "Organizirano delavstvo je v.celoti postalo močnejše po številu članstva, po svojem vplivu in po svojih sredstvih, da služi interesom delavstva, moškega in ženskega, in družbe v splošnem . . . Mnogo tega napredka je omogočila — a na to mislim z veseljem — ena stvar, za katero je stremela ta administracija od vsega začetka: da se zajamči delavcem neokrnjeno njih pravico, ne morda kako prednost temveč pravico, da se Organizirajo in se kolektivno pogajajo s svojimi delodajalci. To načelo je danes trdno zasidrano v zakonih naše dežele; ostati mora temelj industriji&ih odnosajev za vedno tudi v bodočnosti." Ko so se nemške in italijanske divjaške tolpe pred tremi leti razlile po lepi Sloveniji, tedaj se je pričelo trpljenje slovenskega naroda, kakoršuega ni prej prenašal ee noben narod. Počasi so pričele prihajati vesti o divjanju Nemcev in Itaijanov in krčilo se nam je snoce, ko smo brali in slišali o takih grozodejstvih, da se nam je zdelo neverjetno. Pa bila je bridka resnica. Uničiti, zatreti so hoteli slovenski narod, toda narod, ki J«- skozi stoletja služil drugim, se je z nadčloveško silo vrgel nad vpadnika in pričel je boifoo na življenje in -smrt. Iz krot kega jagnjeta je kar namah postal razjarjen lev. Ko je že iz gledalo, da je vse okoli njega izgubljeno, je v skrajni sili napel vse svoje sile in se postavil na;?proti mnogo močnejšemu sovražniku. Zavedel se je, da je boljše častno umreti v boju, kot pa bi počasi umiral pod tujini jarmom. In danes se bori ta mali narod z junaštvom, ki mu ga v zgodovini ni para. Na njegovi strani je in se v njegovih vrstah bori vsa slo-*reiiK vprašanja, ali tspada£ k tej verski skupini ali k oni politični strank;.. Edino vprašanje bo: ali snito za znijago Zd ruzeiwh narodov in Roose-velta. ali podpiramo našo armado in o>*'l»odob nio izasužnjc-ne na rode ? Vse slovenske o: gaTKzaci je in skupine bi morale biti zastopana, ker s tem bomo fask-tično potrdili, da smo dobri državljani Združenih držav, da smo zvesti pošteni slovanski misli, ki vstaja in ustvarja svetlejšo novo dobo. Anna Klun- Pittsburgh. bil vnhod naoiznva v_NW.ji SaT110) izobraženi, ki i-o v prostosti ra
  • kostanj za gerniams'ko gospodo, so iz-prevideli^d^^cU jypni preti i^ita ne^airnosi . kot. navadne- Zaostankar iz x>ozabljivosti | Hillsboro, 111. — Tukaj vam pošiljam sedem dolarjev za celoletno naročnino 41 Glas Naroda." Ne zamerite, ko sem >e malo zakasnil! Zaostankar nisem namenoma, ampak iz pozabljivosti, ker dva dni- zajpo-redoma nisem prejel časopis, sem mislil, kaj je vzrok, in pogledal sem. pa vidim, da mi je naročnina potekla dne 1(1. avgusta. Hvaležen sem, da mi niste lista vstavili, in ostajam vaš nadaljni nal-očnik. John Poznic. Prvo družl>o newyorške poif-ulične železnice so službeno vknjižili dne 1. avgusta 18(>8 pod imenoi^i 4tBea«h Pneumatic Underground Railway. V avgustu 1IJ84 je vlada Zje-diiijenih držav prenehala z kontrolo (zapadnjeindijske republike Hait i. Tem povodom so se vršile posebne slavnosti v glavnem mestu Haitija, Port-aoi-Prince. Dne 1. avgusta li>14 je Nemčija napovedala vojno Rrusiji. Colorado je postala 38-ta država Zjedinjenih držav, v av gu-stir 1876. V avgustu 1874 se je pričela vojna proti Američanom narodov Kiowa, Cheyenne in Comanche v nekdanjem indijanskem teritoriju. Vojna proti i-menovanim domačinom je trajala do Hi. februarja 1873. John Calvin, duhoven in reformer. je spisal v avgustu 1536 knjigo 44Prepisi krščanske vere"'. S tem je bila u>tanovl jena takozvana Calvinska vera, ki se je razširil-a po raznih kantonih republike Švice. V avgustu leta 874 so >e prvi Skainlinavci naselili na otoku Islandu. V avgiistu leta 1874 so v Rejkjaviku, glavnemu mestu te naselbine, proslavili tisočletno naselitev prvih naseljencev. Dne 1. avsru^ta 14!>8 je Cri s t obal Colon 4 KolunJb,,> pr vič dospel na ameriško celino in sicer povodom svojega tretjega potovanja preko Atlantika. Tedaj je dospel do južnoameriške olbali. Alexander Graham Bell. izumitelj telefona, je umrl dne 2. avgusta 19*22. Poštne nabiralnike na ulicah v New Yorku in Bostonu, Mass., so postavili v prvič v avgustu 1858. V avgustu 1K17 dospel je prvi iparnik v Kt. Louis, Mo. Zvozina vlarla je podpisala pogodbo z domačini rodu Ojib-\vay v avgustu leta 1847. Delavsko leto zmage 1944 Dan Dela — Lalwr Day — nas živo spominja onih mož in žena, ki izdelavajo orožje, s katerim naši sinovi pode pred seboj naše sovražnike v tem pcAetju zmagoslavja leta 1944. Tkan dela 1944 nas spominja na dejstva, da so ameriški delavci »postali močni že v letih, ki so potekla pred vojno, tako da so bili pripravljeni na vse, ko je prišel (klic na delo, da proizvajajo brez p res tanka in oddiha. Dan dela v tem letu zmagoslavja opozarja na ZASLTfOE ZA DELAVSWO, katere si je- pridobila demokratična ad- h ' A Tf 'jfJKTz r-T**- nr-ii ' - -v . . ^YlflTl naiodov, za svdbodo in demokracijo. Toda na žalost se .že vedno dobi elemente, ki zanikajo, da smo lojalni Aoiveriikanci * IJUUtlLI i SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO J2(50 ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, Id Je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, da-Je pisatelj nasvet, kako M kilo mogo*e po sedanji vojni pomagati evropskim narodom, b vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije* so priili nasdjenei v Aneriko In pomagali postaviti najbolj na-prsdno in najbogatejše državo na svein. Sedaj je prišel čas, da SKdrnžene držat« pomagajo narodom, Id so jim pomagali do njihovega sijaja in moil. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti Iz angleščine — je Jake zanimiva knjiga In jo U i "What's Your Name" "človelld odgovori na vprnšanje. ki se tUe sreče milijonov . . ft. tanje te knjigo Je bogato plaCano."--Tako se Je izrazil vellid ameriški Aaevnik o tej InJtgL Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona PoHljam Honor Order sa 9.............. sa lastnoročno podplmno(t) knjtgo(l): MoJe lam ..................................................... fit., ulica ali Bok it............................................. Mesto In država............................................... "Glas Naroda" 18th-Bf9mm - 5TEW YOBK llt N. Y. i Xaša vojna mornarica je bombardirala Tripoli v avgoi-st u 18(14. .Sir Humphrey Gilbert, an-kapitan, se je izkrcal na otoku Newfoundland ot> kanad-ijicem Obrežju in ustanovil prvo kanadsko naselbino imenom St. John's, oziroma sedanje glavno mesto kolonije Newfound-kind. Dne 5. avgusta 1884 so pri-roli graditi podstavo za kip boginje Svobode na otoku Bedloe v newyor^ki lički. Istegsi dne leta vršila se je bitka pri Baton Rouge, Louisiana. V avgustu 17H0 je naš kongres ustanovil Vojni in mor-uarirni oddelek naše vlade. Prvi naselniki v državi Maine so >e izkreali v listju reke Ken-n<-ber v avgustu H»<>7. Do leta ISi'0 j<« #>ila sedanja država Maine del države Massacbus-sets. Dne T.avgusta 185H postalo je mesto Ottawa glavno mesto kanadskega dominija. Akademija naše vojne mornarice je bila ustanovljena dne H>. avgiista 184.") v Annapolis, Maryland. Istega dne leta 1821 postala je Missouri naša 24-ta država. Znanstveni oddelek naše vla-de, je bil ustanovljen v avgustu 1«4f> pod imenom ^Smithsonian Institution" v Washington n, D. C. V avgustu 1853 je bilo sedanje velemesto Chicago, 111., in-korporirano kot trg. V avgustu 170J je zmagala revolucija v Franciji. Tem povodom je množica napadla palačo Tnileries. kjer so pobili gardo i n vj^H francoskega kralja IWis XVT. Benjamin Franklin je v Phi-ladelphiji ustanovil pr\To knjižnico v Zjedinjenih državah v avgustu 1731. Xemcija je postala republika v avgustu 1919. I Prvo livarno srebra v Zjedinjenih državah, so ustanovili v Virginia City, Nev., v avgustu leta 18*50. Prvo železniško progo so zgradili v avgustu 1830 in sicer med mesti Albany in Schenectady v državi New York. Dne 14. avgusta 1917 so vspe-šni revolucijonarji v Rusiji vje-li carja Nikolaja in njegovo rodbino, ter vso obitelj poslali v Obolsk v Siibim. Sedanja di*žava Oregon, je postala teritorij Zjedinjenih držav v avgustu 1848. Vojna proti Američanom rodu Seminole v Floridi, se je končala v avgustu 184*2. Brooklynski most so pričeli graditi leta 1876. Most so izročili prometu dnt 24. maja leta 188o,.ko je !bil dokončan. Prvo telefonsko postajo v Zjedinjenih državah je telefonska družba izročila prometn v Camden, N. J., dne 15. avgusta, 187«». Aizorsko otočje na Atlantiku je bilo odkrito v avgustu 1432; otočje je odkrft Nizozemec, Van der Berg. Prvi parnik, katerega so izdelali po navodilih in izumu Roberta Fultona, je odpluti prvič iz New Yorka dne 17. avgusta 1807 in je srečno dospel v Albany, N. Y. V avgustu 1896 so našli prvo iriato v Klondike, Alaska. V avgustu leta 1866 je teda-, nji predsednik Zjedinjenih držav Andrew Johnson, odklonil pripoznanje mebikanskega lutkarskega "cesarja" Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Ifraa Josipa. THURSDAY, AUGUST 31, 1944 fSUNVlUIR I* Vesti iz slovenskih ROŽMARIN IN DRUGO Kakor vam je znano, je preteklo soboto iiK*»ki pevski zbor 4'Slovan" priredil v Slovenskem domu v Rrooklynu 4tB«eer P«ity", ali boljše rečeno, pohabil na> Je v iposet, da se zopet an idem o stari znanci "m v splošnem odkritosrčni prijate-lji "Slovana" in njegove pesmi, .in da nam .je ob zvoku njegove |>es;iui dana priliitka oklepati novega znan-tva in prijatelstva. katerega tako nujno potrebujemo, da skupno, poti ZinŠčito narodne pesmi in sloge, prewdrimo ta groKni svetovni vihar, kateremu so že na t*:so«"e in tisoče podlegli. Razumljivo je, i poskuša škodovati T»e >amo nam. pač pa tudi »plodnemu narodnemu edinstvu. v podlem namenu da razdira Še to malo slogo, katero zavestni naprednjaki iin rodoljubi gojimo med seboj: Privlekli bomo pa tega ervička ven za r«pek, da nam pove kdo mu je v kazal vrtati luknjo v naš oreh!" Vswno je p« bila (Korana pri lično zadovoljivo zasedena ob obeh straneh. Ko so v ^pod-n.iiano4iarmoiHko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Niroflte pri: IsJUtrnl Slovanlc Pabliakimr Oo. tak U. H. Z dovoljenjem galantnega "Slo v a novega" odbora se je na ta večer prodajal tudi rožmarin, katerega je prinesel iz svojega 'vrta rodoljub Mr. John Cvet kov ič fe Plainfield, X. J.. in sicer z namenom, da se izkupiček pošlje na SANSa- Cena vršičku rožmarina je bila 10 centov; zdi se mi pa. da so se nekateri zavedali vrednosti rožiuai ina in ]>omena SAK"-Sove organizacije, 'kter so ti zlaihtni "vnšički rožmarina prinesli em hitro segel po svoji, manjše velikosti, katero , da se ji osebno zahvalim. Od teh petih dolarjev sem si upravičen 30 centov pridržati za delo in drugo, ker je pa bila Mtv. Hervatin tako galantna in rodoljubna, da je v korist trpečega slovenskega' naroda poklonila tako lepo svo-to. bom celih $5. ne da bi jih raztrgal, zroči 1 SAXSovcm odboru v ^oboto na SAXISovi konvenciji v Clevelandu. Torej hvala Vam, gospa Her-vatin! Od sedaj naprej bom vedno izMezdice nosi*l v žepu. za slučaj, ako zopet srečam kako tako. kakor ste Vi. In tudi prijatelju Johnu bi svetoval. d« ima vedno kak vršiček lužmarina ipri seibi. Z narodnim pozdravom. F. R. Vavpotič. 227 E. 25tli St. \'ew Tork 10, X.Y. . PISMO SLOVENSKEGA VOJAKA Kirkland Lake, Ont., Cana-i Jaz se imam tukaj prav doda. — Spoštovani g. urednik: j ibro. žejen nisem ibil še in tu-Tu v pismu prilagam sliko in-di drugega mi ne manjka-Pred pismo od mojega brata, kanadskega vojaka, ki je nekje na italijanski fronti že od aprila meseca. On se nahaja pri vojakih že 2 in pol leti in to do malega skoro ves čas na on stran odearta. Prepričam sem da bo pismo rojake zanimalo, Anthony Kraje. Pismo je sledeče: Dragi brat. — Tvoja dva pisma prejel pred nekaj dnevi, :epa hvala! Pismo, eno pisano 19. fsepteflmbra 1948. ne vem, kod je hodilo, ker me rti toliko časa našlo. Prejel sem tudi druga dva pisma. Veseli me, da se imate dobro. Ker me prosiš za sliko. Ti jo v pismu prilagam. JOHN KRAJC, slovenski vojak iv kanadski armadi. nekaj dnevi seni (bil v Rimu za en dan in sem se prav lepo za-Ihaval. Videl sem več prijateljev, ko so prišli s fronte za nekaj dni in smo se srečali v Canada Club. Žal mi je, da nisem imel več časa tam, da bi obiskal Vatikan in še drugih takih palač. Vojna se krajša zdaj vsaiki dan. ne moreni ti popisati, kako si že priča kujem tistega dneva. Vodi želja mi je, da »bi šli črez naše kraje in da bi še enkrat videl očeta in sestre in brata. Tukaj ni več tako vroče kot j p 'bilo poprej; zrak je čistejši in milo podnefbje kot doma. Italijanska mesta so razbita, kot si je Mussolni želel za slovenske, in njegova armada ob eestah leži enako kot nemška. Prav lepo je videti profe-sijonalne vojake, ko se več ne ganejo \ jarkih. Lepo so -lisijo naše puške in kanoni. ker vedno naznanjajo zmago na naši strani. I'pam, da mi oprostiš tej kratki, pisavi. Pa moram zaključiti za danes ker me čaka služba: Piši večkrat in jay. bom enako pisal, kadar mi bode čas dopuščal. Pisal bom tudi sestri enkrat. Prejmite moje lepe pozdrave cela družina. Tvoj brat John Kraje. VSESLOVANSKI KONGRES Na 23. in 24. septembra se že zagotovljeno kaj bouo dobi-bode vršil drugi Vseslovanski li po vojni, ne pa nam — nam kongres v Pittstfrarghu. Žalost- se bode treba še 'boriti. no, da mi Slovenci polagoma tako malo važnosti temu Kongresu. Mnogi rojaki imajo veliko govoriti proti, posebno taki, ki se niso nžkdar vdeležili zborovanj, da bi razumeli delo združenih Slovanov tu. v Londonu ali Moskvi. Vojna Nemcev je bila naperjena v prvi vrsti proti vsem Slovanom že 35. tega leta sem čitala v ameriških časnikih svarilo Nemcev Angležem, da naj se pripravijo slednji za vojno proti Slovanom. So jim dokazovali število rojstev pred sto leti in pred sedanjo vojno. To nima opravila z slovanofilstvom, ampak mi vsi, izvzemši Rusije, v slučaju 'vojne smo ničla. — Kako je Hitler pometal z vsemi. In tudi tu v Združenih državah smo politično mrtvi. Ako se ne bo-demo združili, nas 15 miljonov nima izgleda za napredek brez skupnega sodelovanja. In še posebno mi Jugoslavni v naši borbi za rešitev naših izpod tujega jarma, potrebujemo pomoči ostalih Slovanov. Drugim je Rojaki sirom Amerike, vde-ležite se Vseslovanskega kongresa kolikor Vam je mogoče in podprite ga malo finančno, ker nima nič dohodkov. — V združenju je moč! Dearborn, Mich. Maty Knez. Dearborn, Mich. — Rojak Louis Urban-čič, se je nahajal za par tednov na počitnicah v Harriettu. Micli., kjer je s pomočjo tamošnjega naprednega rojaka Frank Eržena naibral $89 za pomožno akcijo. Darovalci so iz Harrietta, Bonna in Cadillaca, Midi. ZELO VAŽNA SEJA Chicago, HI. — Priihodnja seja JPOJP« štev. 8 in SAXjS tev. 60 se bo vršila v ponde-Ijek dne 11. septembra, v To-lraožinovi dvorani, 1902 West Cermak Road- Pričetek točno ob osmih zvečer. Važne zadeve bodo na dnevnem redu. po-*ebno glede naše prihodnje prireditve dne 26. novembra letos, zatorej udeležite se vsi. 'Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. Pismo starega naročnika Jeanne t te, Pa. — Tukaj Vam pošljem $7 za list "'Glas Naroda", ker ga rad čitam, in nikar mi ne zamerite, ko sem se že malo zakasnil, ker sem adaj malo preveč zaposlen, ko sem peči ar. Moja žena je šla na počitnice tja v Montano. Tukaj se še ddbro dela. Vam želim dosti naročnikov. Ostajam Vaš stari naročnik — Prask Stempfer. Po $5 rso darovali: Mr. .in Mrs Frank Eržen; Louis Urban-čič, Detroit; Mr. in Mrs. Duša in družina; Mr. in Mrs. John Okom št.; Mr. in Mrs. Frank Novak; Mr. in Mr. Louis Lipar; Mr. in Mrs. Taueliar; Mr. Harold iGriffin; Mr. Dan Pestot-nik ml.; Mr. in Mrs. Pavlinac; Mr. Haffuer; Mrs. Johana Smrekar; — Po $3: Mr. Martin Ernik; Mr. in Mrs. Lazar; Mr. Lika 'Kenicth; Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek. — Po $2: Mrs. Krzieh; Mr. in Mrs. Viktor Okoren: Mrs. Steve Smre- POSNEMANJA VREDNO kar. —»Po $1: Mr. Anton Habi-an; Mr. Krzieh; Mr. Pestotnik Sr.; Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek; Mr. Lomis Spojlar; Mr. Frank Zakrajšek Jr. Med tem je Mrs. Johana Smreka r že celih 50 let v Zdr. državah, 90 let stara, in doma iz Ajdovca pri Žužeiberku. Vse hvalevredno je, ker se še vedno zanima za nesrečno usodo svoje rojstne domovine — ubogega naroda. Angleški Molitveniki lYliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir V krasni vezavi, najfinej-, šega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50' "KEY OF HEAVEN" v imitiranein usnju $1.- Naročite pri: SLOVENK! PTIBL. CO. 216 West 18th Street New York tl, N. Y. Mr. -Griffin je Amerikanec. imel je ženo Slovenko. Tudi hvala mu, enako vsem darovalcem. ki so pripomogli do te^a uspeha. Posebno hvala Mr. in qMrs. Erženu za dobro postre-žbo in posebno še za vso pomoč pri zbiranju prispevkov. Brez njegove pomoči, tega ne bi mogel doseči. Marv Knez. Novice iz Luzerne, Pa. Novic ni posebnih; ljudje se še zmeraj selijo v druge kraje za boljšo plačo. Res bo to samo za časa vojne, kar pa iz srca vsi želimo, da bi bilo tega klanja že konee. Žalostno za vsakega, kateri se izrazi, da bi bila vojna še dolga, da bi dobi slu žili. Ne pomislijo, koliko morajo ti ubogi fantje prestati onkraj morja. Tukaj je umrla 6. avgusta Mrs. Polona Kodra, stara 55 let. doma iz Zgomega Tuhinja pri Kamniku, podomače Maze-lova Polona.č V soboto je še sadila solato, v nedeljo je pa u-mrla. Zapušča žalujočega moža, 3 hčere in 3 sinove, od katerih sta dva pri vojakih, John je v Franciji, Carlo je v Italiji, Frank je pa doma in hči Betty ; bči Marv omožena Zakraj-sok v Cleveland, Ohio in Anna omožena Urankar v Cleveland, Ohio, in štiri vnukinje in enega vnuka. — Pokopana je bila 9. avgusta po katoliškem obredu ob veliki ndekfibi po^refcioev. Vsem skupaj naše sožalje. Poročevalec.^ DR. KEBNOV BESEDNJAK Prejeli smo nekaj iztisov druge izdaje angleško V1,0 venskega »besednjaka, ki ga je sestavil dr. Frank J. Kcni, zdravnik v Clevelandu. Tak besednjak smo zelo potrebovali in vedno smo dobivali povpraševanja po njem. Dr. Kern je tudi sam izprevidel, da je tak besednjak*potreben, zato ga je ponatisnil po svoji prvi izdaji, ki je izšla ob koncu prve svetovne vojne. Druga izdaja je popolnejša od prve in ima vse najpotrebnejše besede, ki jih rabimo v svojem vsakdanjem življenju. Knjiga ima 327 strani, ima lep jasen tisk in je trdo vezana v platno. Velja $5. Naročite jo lahko pri: Knjigarni "Gev»»fTi C. Ura 1. — ca aolo «d*v«. moAkl In «il««l zbor 7. Ltra II. — za m*tanl zbor t. Al tan takt oAmtI — za molki In tenzkl zbor. a bariton aa-tnoaperom I. Kan tata Iz p—lm> IX — moftkl zbor M. »o« — za aamoap»v«. meftanl zbor In apremljeTanleni ■laaortra It Psa I m 21» — aa aamoapeve. m«. ianl Sbor In apremljafvanja Ciaao-rlra aH orgai \ CENA SAMO ' 60 centov KOMAD To so kMccrtne penm\ u antAke In meftane zbore, katrre je ajtlas-bil in v samozaložbi Izdal MATEJ Ite HOKMAR. or-anint in pevovodja pri Vidu, Cleveland. Ohio. 1933. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLO VENI C PCDL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES! 4 5 - LETNO preiskušnjo IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA [ U POPRAVEK K NAZNANILU Chicago, HI. — Zadnjič je bilo poročano, da se bo dne 19. noveffiibia betas \ršila prireditev v koiryt Ameriškega Rn-evski -zbor "Prešeren" svoj jesenski1 kondert, :kar nain pa takrat še ni bilo znano, se je ta prireditev preložila aa eden teden in se bo vi*Ha dwe 26. novembra, to je zadnjo nedeljo v novemfbra Prosimo, vzemite to na znanje. iRodoljubni pozxlranr, za .TPO SS .štev. 8 in SAJJB štev. 60: ' John <3ottIieh, tajnik. Rojaka prosimo, ko pošljejo n naročnino, ako jo vam le priročne da ae poalnftajejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN LTALMOl ORDER, PROSIM! Rojake iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-Slo-vence. Opominjam pa, nikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list vent in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega naslova, ker imamo preveč dela trgati diste iz knjige. Prosim upoštevajte to, in pa: prosim za KNJIGE! Rev. Pius J. Petric. O.F.M. 62 St. Mark's Place, New York 3, N. Y. KI IMA Z I I V IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v sta-retn s^ovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično t platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 2)6 W. 18th Street Voifcll 25,000 Članov in tri miljone r dolarjev premoženja / Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in ovoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika Ea^pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV 00 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ '3. ^Kftjiga je trdo vezana in ima 821 stranici meospti so napisani v angWDnm jsstkii; ponekod pa so ttfdi v Jeaflra naroda, ki an }• kaka jed posateo v navadi Ta knji^a je n^k&j posebnega aa one, ki m aanimajo sa kuhanja in ae hočejo v njem timbolj iiveibati in Izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 2M Wast 18th Strsat Haw Tork 11, N. T. THURSDAY, AUGUST 31, 1944 PROKLETfl Spisal TiMTTiK EICHEBOTJKO Is francoščine prestavil J. L. (no) "Ah, Germain, Germain I" klikne gTofinja, "Hočem vide ti gospoda Germaina!" "Kako se zovete, milosti va gospa*" 4*Jaz sem grofinja Bnssieres." Vrata* omahne. A grofinja dostavi: "Pojdite, prijatelj moj, povprašajte lutend&nta grofoveg*|, ali hoče sprejeti soprogo svojega gospodarja." Vratar hiti kakor oibnorel preko dvorišča, grot'inja stopi nalahko proti stopnicam. Uprav je postavila nogo na prvo stopnico, ko prileti Germain gologlav k njej ter se ji mnogokrat spošljivo priklonL .Grofinja ide mimo njega ter reče: "Pridite!" Germain aledi grof in j i spoštljivo in ponižno. Vstopita v salon. "Germain,'1 izpregovori grofinja s trepetajočim glasom, "vedela nisem, daje vaš gospodar odpotoval. Hotela sem govoriti ž njim. Pa morda mi vi lahko pojasnite neko stvar. Saj veste, kaj se je zgodilo v gradn d'Arfieuilleskem; kajti bili ste pomagač grofov pri odveden j n mojega otroka!" Stari sloga plašno odskoči. Grofinja nadaljuje: 4'Jaz sama sem vse izvedela. Pa jaz pozabim in odpustim — toda s pogojem, da mi takoj poveste, kaj ste naredili z mojim otrokom ter kje da se nahaja sedaj. Vrnite mi mojega sina!'* Germain vzdihne. "O Bog, o Bog!" zamrmra. "Ti si d«? predolgo pustil živeti!" "Čakam odgovora, Germain, čakam odgovora!" "Ah, žalibog vam ne morem ničesar povedati!" Grofinja prime služabnika trdo za roko. "In zakaj mi ne morete ničesar povedati? Odgovorite mi, zakaj ne?" "Obupan sem, gospa grofinja!" "To vse mi ne pove, kje je moj otrok! Germain, prosim, vas in če materina prošnja nima veljave pri vas, tedaj vam velevam: vrnite mi mojega otroka! Povem vam, da ne grem odtod, dokler ne izvem, kje da se nahaja! In ako, ostanete pri svojem molčanju, dobro, potem se obrnem do sodišča. Jaz hočem zopet imeti svojega sina, hočem svojega otroka! ..." "Gospa grofinja, ne upam se vam povedati . . ." **Vse si upajte, Germain, govorite, govorite!" 4* Kakor veste, se ima gospod grof mnogo potozevati o grofica Gontranu." "Vedela sem, da se je moj starejši sin izkazal nevrednega svojega imena. Slepa ljubezen očetova mu je bila pogubna. Pa drugi sin, Germain, drugi sinf . # ." "Gospod grof ga je hotel že davno poklicati nazaj. Privezani vam to, gospa grofinja! Brez nade zaradi nehvalež-nosti grofičeve hotel vam je vrniti vašega sina! Ah, on je hudo kaznovan, kajti, zdaj . . . zdaj dvomi." 44Kaj dvomi, Germain!" '%TVga ne morem povedati gospej grofinji . . gospod grof je mislil ..." 4 4 Da sem ga varala, in data otrok ..." 44Žalibog, da je tako, gospa grofinja." "Ah, p9*em mora seveda trpeti." 4 4 Kakor pogcrfbnik!" "Zakaj pa mi ni vrnil mojega sina T" 44Ker ne ve, kaj je iz njega!" Grofinja hudo zakriči. "Mrtev! mrtev!" zastoče zamolklo revna gospa. In pri :tem se zgrudi na naslonjač. Germaine vzdihne ter povesi glavo. Po malem odmoru nadaljuje grofinja z zadušnim glasom: "Germain, ali me morda ne varate? Da. vi mi ne pravite resnice!n "Žalibg je le preresnično, kar vam pravim. Navzlic vselim prizadevanju se mi ni posrečilo, da bi izvedel, kaj je s sinom gospe grofinje!" Gospa Bussieres za joče ter zakriči: "Meni je tako, (kakor bi ga bila že v drugo izgubila! O, Germain, povejte mi v«e, kar veste o življenju in smrti nesrečnega mojega otroka!" Stari sluga je slušal. Nekoliko nr pozneje zapusti grofinja Pariz, kjer ni imela ničesar več opraviti. P redno se pa povrne na d'Arfeuille, od-1 Kitu je v Cehvtrigny. Tam poišče staro Violet in drage stare ljudi. Vsi so hvalili njega, ki so ga zvali gospoda Leona. A vsi so tudi dostavljali: "Gotovo je mrtev; kajti sicer bi se bil vrnil!" 15. In zopet so /rinila leta Grofinja ni zapustila svojega gradu, niti ni zopet iskala svojega soproga, ki je sicer bil največ na potovanju. Od časa do časa si je dala sporočati, kako se vede grofič Gontran, ki je postajal zmerom razuzdanejši ter je iboljiubolj moralično propada". Nesrečnik se je valjal v luži malopridnosti. Časih je bil razuzdanec primoran, da se je skrival svojim upnikom po razvpitih zakotnih krčmah. V takih slučajih je plačal jntendant gospe grofinje na njen ulkaz dolgove malo-pridnikove. Grofic Gontran je prišel potem iznova na svetlo l»o, da je še huje zapravljal in se se etrastnejše vrgel v vrti nec razuzdanega življenja. (Nadaljevanje ■ledi.) DOMAČA FRONTA Kampanja dela — Po*iv št. 3 Mostišča in pri nas doma "Bojišča so oddaljena na tisoče milj od nas, toda tudi mi imamo tukaj doma svoja mostišča", je dejal nedavno ravnatelj War Manpower Komisije MleNutt, govoreč o delav skem. vprašanju. G. MoNutt je objasnil, so ta mostišča na katere misli, bistvene važne vojr ne tovarne kot livarne, ladje delnice, popravljalnioe an lesna industiija. / Spretnost in mišice ameriških delavcev, je dejal g. Mc-Nutt, so del »vojne sile fia&ega naroda — del udarnih čet na ših armad invazije. G. MJcINjrttt je dejal, da je pomanjkanje delavcev v kriti čnih industrijah, kjer se je po^ javilo v to\iarnah težke artile ni je, nmnieije. radar naprav tankov, materijala iza izdelovanje plaščev in šotorov—nevarnost za državo, v kateri i=e mo ra oddati na dolžnost vsak delavec. , Dolžnost vsakega izdravegf moža napram domovini je, dd se prostovoljno javi na posel v najtežji industrijski fronti, je dodal. Njih naloga je, da izdelujejo žile in mišice za na£e vojake * Vojna še ni končana! Ostanite na svojem poslu? V ladjedelnicah in pristanis- čnih napravah nrimanjkuje 30.000 delavcev »Ralph A. Bard, podsekretar za mornarico, nujno pozida na "delo, podvojeno dek>" v ladjedelnicah moinarioe in vseh »podjetjih, ki delajo za mornarico, ter v pristsniščnih napra^ vah in zasebnih tovarnah in ladjedelnicah v vsej državi, ki delajo iza momairco. Naznanil je, da prirnianjkuje. 30.000 de-lafvcev v ladjedelnicah, yred vsem na obrežju Tihega oceana. t Bard je zahteval, da v«sr mornariški na.^tavljenci 44ostanejo na svojem poshi", ne glede na to, da je mnogo govoric o miru in navzlic dogodkom v E-vropi, ter da tako omogočijo nsi&i mornarici, da 4 4 tj val i: na Japonce vse nakopičene sile našega brodovja in naše produkcije " Produkcijska bitka mornarice se are bo končala, predno ne bo Japonska popolnoma po tolčena, je dejal Bard, tako da bi mioralo biti zaposlenih \ enem letu ravno toliko delavcev »v naši mornariški industriji kot sedaj. 4 '{Mornarica se zanaša na va& — in mi vemo, da je ne boste pustili na cedilu", je Ha i d zaikJjučil srvoj poziv delavce m- Kampanja za obiskovanje sol se je začela sirom države Ameriški urad za vzgojo, Federalna agentu ra za varnost in otročki urad pri ameriškem ministers tvu dela so začeli s podporo War Manpower Komisije splošno kampanjo za obiskovanje šol, da bi tako popravili naraščajoče po jemanje vpisovanja v šole high school. Urad za vzgojo in otroški urad »sta (povabila vse občinske skupine — učitelje, stariše, delodajalce, delavsko organizacije, politične prvake, dobrodelna društva in mladinske organizacije, ter tudi mladino samo — naj podpira v svojem domačem okraju to šolsko kampanjo v cilju, da se "dečki in deklice našega naroda vpišejo, in ostanejo v isvojih high school dodder so v te j starosti, vse dokler ne dokonča jo svojih tečajev, bodisi da so ves čas soli, bodisi, da sledijo dobro sestavljenim programom istočasnega dela-in-šolanja. Statistike vspisovanja v high school in deia mladine naglasa jo velike potrebe tega organiziranega napora Omenjena — STRAN 3. — M ATI . . . (Enodejanka) Peter: Seveda ima prav! Boštjan res dobro pozna mero in vagoT Ko je prišel v naš trg, je nosil culo v roki in dva trgovca je že našel tu. Pa ni izgu/biT korajže. Vrgel se je v kupčijo, brezobzirno odiral ljudi, jim posojal denarja, marsikatero hišo je omajal in spodnesel. O, ta ti pozna mero in vago —oderuh sleparski! (Streljanje se izgublja v daljavo in utihne). Mine«: Ne zmerjaj, Peter. Tudi nam je posodil, ko se oče ni vrnil iz vojne in ^mo bili v stiskah. Mati: Kaj hi tedaj brez njega. Peter: Saj, saj! Ker mu niste mogli vrniti posojila, ste mu morali prepustiti edini gozd. ki je bil kaj vreden in zrel za poseko. Podkrepil je cenilce in . . . Mati: Molči Peter, jaz sem gospodar in jaz odločam! Peter: Oe molčim ali ne, bila je očitna goljufija, to drži. In zato naj se nru nemara do tal odkrivamo in mu pojemo hvalo do groba ! Kar spomnite se, mati, kako ste se takrat zaprli v kamro in jokali za gozdom. E, to je bil gozd. Minca: Naš gozd, naša "trha hosta", kakor jt» govoril France! Mati: (Se ogne temu pogovoru, stopi k okrni). Ali je bitka končana, ali pa se je prenes'Ui dalje. Nič več ni slikati. Peter: So jih pao, p*ug za puško. Očitam sebi in vam, mati, ki me rotite, da moram ostati, doma. Mati: Otrok mora ubogati svojo mater. Peter: Ce ne zahteva od njega kaj nemogoč-nega, nečastnega. Mati: Ali je morda nečastno, če ostane >in pri materi v teh težkih časih ? Minca: Mame vendar ne moreš pustiti samt* doma, Peter. Peter: Nečastno j«*, ne biti tam. vj»-r bi moral biti. Mati: Pa hiša ! Že zaradi Franceta so nam hoteli razbiti hišo, in le Boštjanu se imamo zahvaliti, da je niso. To ti zdajle povem, ker še ne veš. Peter: Ta trgovec ima pa silno dobre zveze. Zmerom se mi je zdelo, da je res tak, kot govore, .le že take nature, da je zmerom s tistim, ki ima oblast. Zanj je \->e to -tvar kujx'ije. Steči k Italijanom, da >i zavaruje kožo za danes, včasih pa zastaviti kako ki. Ju njega poslušate mati! TVira pa no veste, da sta bila ravno Boštjan in njegov ta Italijanom izročila seznam vseh iz naše fare, ki so šli k partizanom. Mat i: T.ažeŠ, to ni mogoče. Peter: .Te moaroče, in tudi res je. Kako škodoželjno ?e je smehljal na prairu svoje trgovine, ko so nas imali mimo! uradi poudarjajo, da je padlo lin še na bolj široki bazi upo-j& Rationing Boards da zadrže ^ * ^ A L K E število vpisanih dijakov od leta 1940 sem, ki je bilo najvišje «v pogledu mladine v šolah, v vsej zgodovini AonerLke, za nič manj kot 1,000000 dijakov. Pospsšno zdravljenje gonoreje Zdravniki ameriškega Pub-lie Hjealth Service-a pil federalni agenciji varnosti, poročajo, da so zdaj na razpolago pospešene in jako enostarvne metode zdravljenja gonoreje s penicilionm, pri čemer bolnikom ni treba več v bolnico. Serija 5 zdravljenj je končana v >amo 7 in pol urah. Druga metoda zahteva Še eno zdravljenje naslednji dan zjutraj. Bolniki morajo biti pri zdravniku v kliniki ali v njegovi ordinaciji le za nekaj minut vsakokrat — torej po petkrat ali šestkrat — kadar dobivajo injekcije penicilina. Ti dve metodi bosta uporabljeni, ako potrebno ali; umestno nekoliko spremenjeni, povsod tan\ kjer čas ali druge okolnosti on emogoču j e jo uporabo normalnega zdravljenja s penicilinom, ki zahteva 12 do 24-urno »zdravljenje. Tako bo postalo mogoče, da bo penici- obvitu državnega! odmike za kurjavo z oljem]lla klobukih: dolga sc za pobijanje vene-jvtsem onim, ki oddajo naprave zo,ia- ^ sa'ca kite samo ene za kurjavo s premogom, ali le- barv'f iri l>lok za eel° kii bi prodali te na-! rabljen \ programa ričnidi 'bolezni. Obe novi meto di ^>ta zelo uspešni in odsto-Isom, ali tek ozdravljenj je ravno tako|prave brez zadostnega vzroka, i vLrok, docitalega tako, kot pri le v cilju, da dobe olje za kur-; normalnem zdravljenju s penicilinom. Racijoniranje olja za kurjavo bo bolj tesno Urad za administracijo cen je zaustavil izdajanje odmerkov za olje za kurjavo za naslednje potrebe: vroča voda, domača kurjava, domača raz->vetljavai, in sicer v vseh slučajih, v katerih ima gospodar na razpolago električne naprave za omtenjene potrebe. Ta korak je postal neizogibno potreben radi pomanjkanja pe-i troleja .in drugih vrst olja za i kurjavo. Tam kjer električne! naprave niso primerne, bo od-j merek zmanjšan na maksimalno nunožino. katero je mogoče' prihraniti, ako se poslužuje: gospodar svojih električnih na-j prav. Olja za kurjavo ne dobe oni, ki oddajo napravo za premog ,Tj rad za administracijo cen j je pooblastil lokalne War Price javo. Stalno delo. HARTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY --RAD BI IZVEDEL « ... . , 'Rad bi izvedel za naslov rota- Ne pozabite krvavečega na- kovMatija in Marko CaJnai, jz roda v domovini! — Pošljite Vas dar se danes Slovenskemu Pomožnemu Jdboru Križevske va^i, fara Metlika, Jugoslavija. Oglasita naj se na ; 4*N. G.", C. of Glas Naroda, 1840 W. 22nd Place, Chica-, West ISth Street, N cw York 11, go, 111. N. Y. 8—29,30,31 ^. — Nnročlte lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHINO COMPANY 21« Wert 18th Sirec« Ne« Yarfc II. N. T. . . . J