Poštnina plačana — S ped. abbon. post. - II bi. i|ENA LIR 25 ra® b • no'1 :hi ot)' je*; tr«- ar? tii ;ktsS» vrif GOSPODARSTVO R G O V I N A F I N A N C A id1^ Eto x št. 213 ♦ INDUSTRIJA SOBOTA, 19. NOVEMBRA 1955 OBRT KMETIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Diplomacija in *>0 dobrem letu po podpisu london-sporazuma (5. oktobra 1955), s I ,C | erim je bilo rešeno tržaško vpraša-Al le’ se je v Rimu 14. tega meseca za-konferenca o tržaški prosti luki J(jii tamenih te ko ferenc , v ko.ikor so ns*' j 'dni iz diplomatskih listin — iz sa-1’At1 londonske Spomenice in pisma ita-iii Riškega poslanika, jugoslovanskemu p0di, je »Gospodarstvo« že spregovorile li $ j^Mzadnji številki. obSe Kratko lahko rečemo, da so si diplomi v Londonu prizadevali, da bi v da C^ku, ko so likvidirali Svobodno sjolj^ško ozemlje in upravo cone A iz-e Italiji, našli vsaj za upravo lu-;oV> )!.neko kompromisno rešitev, ki bi u-ki : J^evala želje Tržačanov, a hkrati za-lika tf°v*la zalednim d.žavam prost pro- 1“ skozi pristanišče in s tem tudi go- “t>arsko bodočnost Trsta, pravna oblika uprave tržaške proste , e ni bila jasno določena v london-1 Spomenici, s katero je bila odprav-"a mednarodna p, islaniška ko mi siren dar so zaledne države že v sa-rMlI ki 0l)vezi Italije, da skliče mednarod-™ j konferenco prizadetih zalednih dr-J’ videle tudi poroštvo, da bodo za-Pl i^e države imele kaj besede v sami (1 j, avl proste luke. To pričakovanje je UU' . o toliko bolj upravičeno tudi iz for-jO |j ttih razlogov, v kolikor ostanejo tu-Bo podpisu londonske Spomenice ^cno v veljavi tiste določbe mirov-• Pogodbe, po katerih ima prosta luka '9®aj pravne osebnosti in jo uprav-Poseben ravnatelj. Poseb o glasni svojih zahtevah po soudeležbi pri u-.avi proste luke so bili Avstrijci, saj telo zahtevali predsedniško mesto tovi komisiji, ki bi upravljala pro-»luko. .'"tiska diplomacija je na takšna pri-"Vanja odgovorila Z »ne«. Vsi do-*njki velikih itaMjanskih lis'ov iz Ri-^e leto dni ob vsaki priložnosti po-ijV1jaio, da ne more biti govora o so-Jležbi predstavnikov drugih d žav "nravi proste luke in da hoče Ita-. Popolroma sama upravljati tudi kakor hoče imeti popolno oblast na- ije! ni 'aga »n"! J 'Jtl Woh. mestom in Tržaškim ozemljem .Strategija italijanske diplomacije je z" tem, da zamaši usta najhujšemu "caču _ Avstriji. Zato je 22. okto-9 sklenila v Rimu sporazum z Avstriji}" bo ime a v pristanišču lastno skla-Ce Proti nizki najemnin1; odpravljen Povišek železniške tarife za avstrij-r’ tranzit na italijanskih železnicah '* Trstu; Trst lahko postane oprem-■"'"Jta • " za avstrijsko trgovinsko mor- in Avstrija bo irrela v Trstu robnega pristaniškega predstavnika, r^ben sporazum je Italija skleni a z ^ strijo že leta 1934, izveden pa ni bil. (l tVstrija e vsekakor p išla na rimsko ^nfererco razorožena, ker je, kakor 'e"o, z Italijo sklenila ločen spora-j,,1’. računajoč, da za kuh am laže sj,Seže maksimum. Tudi v kritičnih ča-1 ko je spor zaradi Trsta med Itali-1jrln Jugoslavijo dosegel višek, je Av-I j0 odbila kakršno koli skupno akci-I-’ javijo, da je zdaj Avstrija objav -,Rimski sporazum p.oti želji rimske današnji diplomatski položaj Avstri-^ ki ni podpisala niti m rovne pogod-1 Italijo niti ne londonskega spora- je že tako drugačen kakor polo t Jugoslavije, ki je kot zmiagovalna ?ava podpisnica ob h teh mednarod-jjjJ1 Pogsdb. Naj omenimo n. p ., da bi , ttSos’avija po mirovni pogodbi, in s-•t. Po č enu, ki -03J las, ga londonska spome-.. preklical?, imela pravico do lan- mesta v Pros i Rki za prista-We svojil1 la-U- Ce bi vsi ti pisani k"menti mnogo ne zalegli, ostane rs ko-ze m Ij e r is n a resničnost, da j-.^ada darašrje nepos edno tržaško r I j "je Jugoslaviji. V Jugoslaviji je iu-^"ajbhžji tekmec tržaške luke — Re- .P"kler so vzhodne države (ZSSR in f i"e zaveznice) gospodarsko bojkoti-e Jugoslavijo, je bila rimski diplo- l5.8![ jzer^1 stroi1 stro)*. boi1' lustrii' po^i' fke Rhp:.. L .‘h dana možnost, da to okolnost iz-in zagotovi Trstu tudi tisti del j. )Jt "slovaškega in madžarskega tran-,1 3 ki bi sii er šel čez Reko; saj sta sn6"ieni dve državi za časa gospodarja bojkota tudi bojkotirali v pro- J61" Proti Trstu jugoslovanske želez-vozili blago po ovinku čez Tr- ( • Danes je položaj drugačen. Prav v ..." rimske konference n .fržaški nrn- rimske konference © tržaški pro-c°ni sta se Madžarska in Jugoslavi-■Borazumel, da bodo Mai-ža.i po.av-Pristan ške usluge za promet čez •5° z dobavo železniškega materiala, gl " naj bi bil rea is ično podan pre-k" diplomatske šahovnice na rimski dferenci, ki bi ga bilo treba dopol- k’ s prpombo, da prisostvuje kon- ^ e, ' • Čeprav bi Nemci lahko imeli na e"ci tudi opazovalec Zahodne Nem- virt jaJ1 h Hrenci krepko besedo — saj sta IQ$ (;fn,1UrS in Bremen še hujša tekmeca _.,f Se9slcega pristan.šča kakor Reka — so torej omejili na vlogo molčečih o-I )v'aicev. ^jave italijanskih diplomatov na kon }"ci so povsem v skladu z napove-^"njem i aii/anskega tiska: Italija ri„srrii_ za tem, da omeji konferenco na ^Kakšno tehnično posvetovanje. Od ij "di podroben opis dela za obnovo ^ Povečanje zmogljivosti luke, železnih zvez itd. Po (eh izjavah ni zabij a zalednih držav po soudeležbi pri s( ravi proste luke upravičena, ker že J1« Pro te luke, ki ga je obnovil ge-j3 a.*.ni vladni komisar dr. Palamara, L®.ci za popolnoma prost tranzit bla-n zaledn h držav. *M>t Tržačani, ki nam je pri srcu pro- št. 3 r-oij Sfleh Ho, luke, želimo, da bi ital janska di-ijj^^acija zajela tržaško vprašanje v J"vem dejanskem gospodarskem in tij.^mnem obsegu. Vztrajanje pri teh-"'h podrobnostih iz s rshu, da ne bi hvj Ital-- n'*' v najmanjši meri suvmenost s, "je, ni v skladu s koristmi Trsta, ki L' "d prometa s tujimi državami, te ^^.anje je v tem, kako zainteresirati e. "ržave, ki imajo na razpolago dru-luke, za Trst in privabiti iz njih OEEC o razvoju italijanskega gospodarstva Zadpje poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi OEEC v Parizu o gospodarskem razvoju v lanskem letu in prvem polletju letošnjega leta v članicah te mednarodne organizacije vsebuje tudi podatke o i-talijanskem gospodarstvu. Navajamo jih v izvlečku. Izvedenci Organizacije za gospodarsko sodelovanje y Evropi so mnenja, da je proizvodnja y lanskem letu ip v prvem polletju tega leta napredovala v Italiji bolj počasi kakor ieta .1953, ko je bil pridelek kmetijskih pridelkov Izredno obilen. Pri vsem tem je bil napredek italijanske proizvodnje skladen z zahtevami dolgoročnega načrta za gospodarski razvoj, kakor ga je nedavno postavila italijanska vlada. Čeprav je gospodarski napredek v Italiji očiten, bo treba še mnogo storiti. Brez posla je še vedno skoraj 2 milijona ljudi. Ni upanja, da bi se to število zmanjšalo v bližnji bodočnosti. Plačilna bilanca je še vedno močno odvisna od pomoči iz tujine kakor tudi od vojaške pomoči (iz Amerike). Italija bo morala še znatpo povečati svojo proizvodnjo in izboljšati svoje konkurenčne postojanke, ako hoče y bodočih desetih letih doseči ravnovesje trgovinske bilance brez izredne pomoči in hkrati znižati število brezposelnih do najmanjše mere. (Ta smoter si je postavil Vanonijev desetletni načrt za obnovo italijanskega gospodarstva). Perspektive na krajšo dobo so glede povečanja proizvodnje in zmanjšanja števila brezposelnih dobre. Pridelek leta 1955 bo mnogo boljši kakor lami. Italija je prejela znatna posojila od Mednarodne banke iz Švice. S temi posojili kakor tudi s posebnim posojilom, ki ga je prejela od Evropske plačilne zveze, ter z vojaško pomočjo bodo lahko povečali investicije im pospešili gospodarsko ekspanzijo. Naraščanje narodnega dohodka pojema; to je leta 1953 znašalo 7%, lani pa 4%. Pojemanja je vzrok manj ugodna kmetijska letina, ki je bila leta 1954 za (Dd našega stalnega dopisnika) Zagreb, novembia 1955 Te dni je bila zaključena zadnja letošnja prireditev na Zagrebškem velesejmu, to je »Kmetijska razstava Hr-vatske«. Tako je nastopil čas, ko se zbirajo podatki o vseh letošnjih prireditvah in primerjajo dosežki prejšnjih let ter pripravlja,o načrti za pr,hodnje leto. Najvažne.ša prireditev je bila letos seveda jubi.ejni »50. mednarodni velesejem«. Danes so končno znani v glavnem podatki o poteku te prireditve. Lahko rečemo, da je bil to doslej naj-vecjj in najuspešnejši jugoslovanski mednarodni velesejem. Kakor smo že poročali, So se za to prireditev priglasili razstavljalo! iz 22 držav Evrope, Azije in Amerike. Bilo jih je 1160. Na razstavnem prostoru 34.557 kvadratnih metrov so razstavljali 6.617 proizvodov. Ker je bil prevoz blaga, ki so ga razstavljali domači razstavljale!, deloma izvršen s tovornimi avtomobili, ni lahko y vagonih podati količino razstavljenega blaga. Računajo, da je b.lo razstavljenega o-koli 800 vagonov blaga v vrednosti o-koli 4 mlijarde dinarjev. Poslovni promet te jubilejne prireditve je presegel vsa pričakovanja, ki so bila precej rezervirana. Na spomladanskem in jesenskem velesejmu lanskega leta so namreč razstavljale! iz Jugoslavije zaključili dobave v visoki vrednosti — na obeh sejmih za 119 milijard dinarjev. Tako je bila zmogljivost mnogih tovarn popolnoma zaposlena .To je prišlo do izraza .tudi pri komercialnem uspehu spomladanskega velesejma 1955, na katerem je vsota zaključenih poslov prekoračila 25 milijard dinarjev. Zato so tudi prognoze za uspeh jesenskega sejma postavljene o-prezno. Toda zaradi dograditve novih tovarn ter zaradi razširjenja in racionalizacije proizvodnje v že obstoječih obratih se je ponudba povečala. Tako so se poslovni zaključki na jesenskem jubilejnem velesejmu dvignili na okoli 100 milijard dinarjev. ^ Najživahne še je bilo poslovanje v podjetjih.eiektrotehnične stroke in strojegradnje, tako da med sejmom ni bilo mogoče videti, katera bo dosegla boljše zaključke. Danes pa je jasno, da je prvo mesto zavzela proizvodnja stro-j'ev, orodja in vozil, ki je dosegla 34,4 odst. vseh zaključkov, medtem ko je e-lektroindustrija s , telekomunikacijami in precizno mehaniko zavzela drugo mesto s 23,9%. Njima sled ta rudarstvo in proizvodnja železnih in sploh kovinskih artiklov (12%), tekstilna industrija (10,2%); velike zaključke je dosegla tudi prehranjevalna industrija (7,6%). Delež kemične industrije (s proizvodnjo papirja, šolskimi in pisar- čimveč prometa v tržaško luko. Ako te države zahtevajo za io določene koncesije, jim je tieba ustreči, ker to zahteva rešitev tržaškega fospoda stva iz sedanje krize, pa tudi olajšanje težkega bremena mednarodne odgovornosti, ki si ga je nadela Italija s prevzemom u-prave Tržaškega ozemlja. Zelja Tržačanov je zlasti, da bi prišlo do popo nega sporazuma z njihovim najbl.žjim sosedom, to je z Jugoslavijo, s katero že razvija Italija plodno gospodarsko sodelovanje. Tržaška javnost je p epričana, da bi se potem, ko bi se dosegel sporazum g'ede uprave luke, plačevanja pristaniških uslug, glede železniških tarif itd., rešilo tudi vprašanje uveljavljenja tržaškega re-g onalnega sporazuma, ki je na žalost ostal na papirju. Izvajanje tega sporazuma bi v obširni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo, ki se bo s sporazumom o gospodarskem sodelovanju in ribolovu v jugoslovanskih teritorialn i) 6% slabša kakor prejšnje leto. Indu-strijska proizvodnja pa je leta 1954 jn v začetku leta 1955 presegla za 8% raven iz prejšnjega leta. Od leta 1953 do 1954 je potrošnja narastla za okoli 3%, notranje bruto investicije pa za 6%. Denar je bil investiran zlasti v mehanično in kemično industrijo. Maja leta 1955 je bilo v Italiji 1 milijon 870.000 brezposelnih, leto poprej pa 1,934.000. To zboljšanje pride toliko bolj do izraza, ako upoštevamo letni prirastek aktivnega prebivalstva; upoštevati je treba tudi število izseljencev. K zboljšanju je prispeval razvoj na področjih trgovine, prevoza in graditve. Plače so naraslle približno za 6% od1 januarja 1954 do junija 1955. Naraščanje proizvodnje V industriji je nadoknadilo ta povišek. V letu 1954 je izvoz iz Italije nara-stel za 8% v primeri s prejšpj m letom; tako je bil primanjkljaj plačilne bilance znižan od 400 na približno 250 milijonov dolarjev. Ako vključimo tudi vojaško pomoč, je primanjkljaj italijanske plačilne bilance znašal Jela 1954 okoli 90 milijonov dolarjev; zaradi dohoda kapjtalov iz tujine pa se je znižal na 50 milijonov dolarjev. Poročilo Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje se je pa več mestih dotaknilo desetletnega Vanoni-jevega načrta; Pravi, da je uspeh tega pačrta, ki hoče ustvariti 4.000.000 novih delovnih mest za naraščajoče aktivno prebivalstvo, odvisen predvsem od naporov same Italije. Vsekakor OB EC še vedpo proučuje ta načrt, da bi določila, kaj se da storiti za pomoč I-taliji pa evropski ravni. Za povečanje pridelka konoplje Vsako leto jeseni, :ko> gre za to, da Medministrski urad za cene v Rimu določi odkupno ceno za konopljo, izbruhne med pridelovalci tega dragocenega vlakna in industrijci ostra po- niškimi potrebščinami dp farmacevtskimi artikli) na celotnem prometu je znašal 5,9%, lesenih proizvodov ip gradbenega materiala 3,3%, proizvodnje stekla, porcelana, keramike ip plastičnih mas 1,3%; delež artiklov iz usnja in gume in domače obrti 0,2%, delež vseh ostalih proizvodov pa. 1,2%. Iz teh podatkov sledi, da so bili zaključki podjetij lespe stroke šibki, ker je ta panoga jugo lovanskega gospoda stva že od prej zelo zaposlena; to velja tudi glede usnjarskih podjetij, ki so sicer v Večjem številu, sodelovala pa specializiranim usnjarskem sejmu »IV. tednu usnja ip obutve« v Zagrebu ip pa »I. jugoslovanski razstavi usnja« v 'Ljubljani. Glede uvoznih ip izvoznih poslov lahko ugotovipio, da so bili precej izenačenj. Ker je bda po zaključku sejma sprejeta odločba, da se lahko tretjina razstavljenega blaga odkupi na podlagi kompenzacijskih dogovorov, računajo, da je b lo uvozno p. slovanje razširjeno z naknadnimi zaključki. Jugoslovanska podjetja, predvsepi iz strojegradnje ip elektrotehnične stroke, so gotovo že med ^ejmom zaključila pomembne kupčije za dobavo raznih jugoslovanskih proizvodov tujini. Tako so bili prodani v Čile razni gospodinjski a-parati, v Libanon, Sirijo in Egipt pa o-prema za livarne; v Sirijo, Turčijo, Madžarsko in Cehoslovašiko orodje in razni stroji. Konopljo so kupovala podjetja iz Švice, Sovjetske zveze in Romunije, dokončne tekstilne proizvode podjetja iz Anglije, medtem ko so se predstavniki nekaterih libanonskih in turških podjetij spustili samo v razgo« vore za dobavo tekstilnih proizvodov. Izdelki domače obiti in proizvodi usnjarske galanterije so bili prodani Švici, medtem ko so lesene pioizvode ku- I (P.še dr. LEOPOLD BOBIČ) Na Peči, novembra 1955. VAŽNOST' IN VREDNOST ČASA Vsaka dejavnost, vsaka proizvodnja in vsako obratovanje se vrši v času jn v prostoru. Kaj je čas, vedo skoro vsi, ki so dosegli razvojno točko pameti, toda težko je čas definirati ali opredeliti. Vemo. da je čas trajanje ip da se v času, od neke točke počenši, vse dogaja in razvija do točke prenehanja, če n; predmetno trajanje ali razvijame trajno ali brezkončno. Cas beži, a kar beži, vse to ni čas. Pravimo, da je čas beg, toda vsak beg ni čas. Vidimo to, kar se v času dogaja ali razvija, toda časa samega ne vidimo. Pravimo, dd je čas vrednota, ali čas je denar ali zlato, toda časa kot takega ne moremo ne prodati ne kupiti. Mislim, da čas sam na sebi ni nikakšna vrednota, pač pa i-ma vrednost to, kar se v določenem poteku časa izdela torej določen gmoten izdelek ali učinek. Obstajajo pa tudi vrednote .negmotnega ali neotipljivega značaja. To so vrednoste duhovnega značaja, kakor n- pr. medicinsko ali pravoslovpo znanje, znanje glasbe ni vsakršno umsko ali tehnično znanje ter zadevni poduk itd. Zato pravimo o takih umskih vrednotah, da je njih znanje ali poduk zlata vreden. Pri ocenjevanju znanstvenih ali umskih učinkov ali vrednot V določenih denarnih vsotah štejejo profesionisti (odvetniki, zdravniki, umetniki itd.) brezplodno ali brezkoristno potrato časa za izgubo', računajoč, kaj bi sami v letnika glede višine cene. Pridelovalci skušajo potisniti ceno čimbolj navzgor, medtem ko si industrijci prizadevajo, da bi prepričali vlado, da ne morejo odkupovati konoplje po visokih cenah, ako hočejo zagotoviti zadosten izvoz konopljenih izdelkov (tkanin, vrvi itd.) na zunanje trge in razpečati te izdelke tudi doma. V sezoni 1953-54 je Medministrski urad za cene določil odkupno ceno v višini 27.000 lir za stot. Letos zahtevajo pridelovalci višje cene. Navajajo, da se pridelovanje 'konoplje ne izplača po današnjih cenah in da v resnici tudi nazaduje. Kakor trdi Edoardo Mariani, predsednik Združenja italijanskih industrijcev, ki zdelujejo konapljene izdelke, ne bi indu-strijci zmogli cene, ki bi presegala 30.000 lir za stot. Iz njegovega članka i(»24 Ore«) se vidi, da primanjkuje italijanskim industrijcem okoli 150.000 stotov konoplje, da bi lahko zadosti-'li potrebam svoje industrije. Pisec kritizira gledišče’1 p redstavnika vlade, da je treba dvigniti izvoz konopljenega prediva, ki v zadnjih,- letih pada. če je Italija izgubila francoski in angleški trg že pred vojno, niso bile -tega krive sankcije proti fašistični Italiji iz ieta 1935, pač pa zgrešena vladna politika, ki ni dovolj podpirala pridelovalcev 'konoplje. E. Mariani je mnenja, da je treba najprej zadostiti potrebam domače industrije, tki izvaža konopljene izdelke, in šele nato misliti na izvoz konoplje. Treba je upoštevati vrednost izvoza lanenih tkanin, vrvi in tehničnih izdelkov, katerega vrednost se je razvijala takole: leta 195'1 8,268 milijarde lir, leta 1952 0,04 milijarde, leta 1953 3,462 milijarde, leta 1954 3,313 in v šestih mesecih leta 1955 1,412 milijarde Hr. V vsem tem času je vrednost izvoza konopljenih izdelkov znašala 21,430 milijarde lir, medtem ko je vrednost izvoza konoplje in prediva dosegla samo 7,134 milijarde lir. povali zlasti Angleži, Italijani in Ho-landri. Jugoslovanska glasbila so kupovali Angleži in Turki, čreva Brazilci itd. Jugoslovanska podjetja so nabavila različno uvozno blaeo. Tako so n. pr. od belgijskih podjetij kupila elektro-lehničnd mate ial, od ibdvs. Anglije ter iz Vzhodne jn Zahodne Nemčije razne stroje, motorna vozha pa od Sovjetske zveze, a od Avstrije mnogo raznih proizvodov. Se več zaključkov je bilo sklenjenih pogojno, se pravi, da bo b’ago dobavljeno, ko kup:i nabavijo devize. To je omogočila že omenjena odločba o kompenzacijskih dogovorih, po kateri so jugoslovanska pod etja lahko za uvozne po-le izkoristi a s edstva iz a-mortiza ijskega sklada in sklada za neodvisno razpolago po predvidenem postopku. V kolikor so tuji prodajalci želeli izkoristiti protivrednost od prodanega blaga za izgraditev paviljona na novem sejmišču, so zaključki lahko prekoshi določeno tretjino vrednosti od prodanega blaga dotičpe države. ,Za kompenzacijo je bila z jugoslovanske strani postavljena pa razpolago zanimiva izbira pio'zvodov gradbene industrije (cement, bentonit, ben-tonitna glina, marmor v blokih in ploščah, tomboloni itd.), proizvodd poljedelske in prehranjevalne proizvodnje (jabolka, grozdje, fižol, slive za industrijsko predelavo, razne konserve, vino žganje, likerji itd.), izdelki lesne industrije (lesonit, parketi, galanterria, pohištvo, gospodinjske potrebščine), proizvodnja tkanin, strojev in drugih artiklov. Zanimanje za 50. zagrebški velesejem je bilo zelo veliko po vsem svetu, gejem so obiskali trgovci iz najbolj oddaljenih predelov sveta, kakor iz Kitajske, Indije, Pakistana ip Burme; mmo efektivno vršili svoj poklic v istini-tem delu. V času se začnejo, v času se razvijajo in v času se izpopolnjujejo ter dosežejo svojo dovršenost boTst samoniklo ali samoraslo, bodisi obrtniško ali industrijsko proizvedene vrednote, ki imajo večjo ali man:šo pomembnost za ljudsko' življenje. Samonikle in samorastle so vrednote, ki jih daja narava brez poseganja človeka, kakor so ribe, alse, gobe, korali, raznovrstni plodovi gozdov v lesu, gobah, raznih jagodah, divjačini (na mesu in pa kožuhovini), na industrijsko in lekarniško uporabljivih rastlinah, po gorah in hribih, na pašah v planinskih rastlinah- Druge za človeško življenje ali gospodarstvo važne vrednote nastajajo iz sodelovanje narave s človekom, kakor so plodovi poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva, čebelarstva, cvetličarstva, vinogradništva, živinoreje, perutninarstva, umetno gojene divjačine ip rib itd. Tretje vrednote nastajajo z črpanjem rudnin iz notranjosti zemlje ter z njih delovanjem ip predelovanjem v delavnicah in tovarnah po človeku, to je v velikih in v mali industriji ali v obrtništvu. Industrijsko, obrtniško in rokodelsko se obdelujejo in predelava-jo ter za človeško potrebo prTagojuj“jo tudi vsi drugi plodovi zemlje, v kolikor niso uporabni taki, kakršne nam jih daje narava. Razen vrednot, ki se razvijajo ip dozorevajo v času, imamo še umske, znanstvena ip umetniške plodove, ki so velevažni za ljudsko življenje. Dne 23. oktobra je bil v Ršimu med predstavniki italijanske in avstrijske vlade dosežen sporazum, za katerega je tudi italijanska javnost zvedela šele po objavi v avstrijskih listih. Zaradi te okolnosti domnevajo nekateri, da je italijanska vlada želela, da bi bil ta sporazum objavljen šele po zaključku mednarodne konference o tržaški prosti luki, kii jo je sklicala tf.aiijanska vlada (v smisfju londonskega sporazuma,. Tako ne bi predstavniki Julgoslavijje^ češkoslovaške, Švice, Madžarske in Zahodne Nemčije, ki so bili povabljeni na to konferenco, zvedeli za ta sporazum pred konferenco. V resnici vsebuje ta sporazum koncesije Avstriji, ki bi v primeru, da bi se razširile tudi na ostale zaledne države, dale tržaški prosti luki dejansko nekakšen mednarodni značaj. Po tem sporazumu se bo ustanovil skupen italij ansko-avstrijski odbor, ki se bo bavil z vsemi vprašanji v zvezi z avstrijskim prometom skozi Trst. Poleg tega bo avstrijska zvezna vlada poslala v Trst svojega stalnega predstavnika, ki se bo brigal za avstrijske koristi v prometu skozi Trst. Tudi Italija bo imenovala svojega predstavnika na Dunaju, kii mu bo poverjena enaka naloga. Rimski sporazum določa tudi, da se razveljavi povišek k železniški tarifi za avstrijski tranzit po litalijan-skih železnicah še višje kakor za o-bičajni prevoz. Praktično se bo tarifa za avstrijski promet po italijanskih železnicah znižala. Po vsem tem (bo Avstrija imela večjo korist, ako usmeri tranzit na progo Trbiž-Trst, ki teče v večji razdalji po 'italijanskem ozemlju, kakor n. pr. južna železnica, ki se pelje od Spilja do Sežane po jugoslovanskem ozemlju. Prav tako bo ta dogovor prizadel bohinjsko progO', ako seveda tudi Jugoslavija ne prilagodi svojih tarif novemu položaju. Vsekakor nastaja nov položaj, ker obstoji mednar. dogovor o tarifah iz zaledja proti Trstu. Zanimiva je tudi določba, da sl bo Avstrija v Trstu lahko ustvarila svoje oporišče za trgovinsko' mornarico'. Poleg tega bodo Avstrijci proti nizki najemnimi imeli na razpolago pokri- ge države pa so bile zastopane po svojih diplomatskih predstavnikih. V celoti je sejem ob skaio nad 330.000 ljudi, to je več kakor lansko leto. Med to jubilejno prireditvijo je b la začeta akcija za zgraditev novega sej i išča onkraj Save. O tem bomo še poročali. M. V. Proizvodnja vseh navedenih gospodarsko ali za človeštvo važnih vrednot se vrši v času ali časovnih dobah, Proizvodi so različni po količini — manjši ali večji — in po kakovosti boljši ali slabši — to je odvisno od pa-čina uporabljenega časa, pridnosti ip spretnosti ter tehnične sposobnosti delovnega človeka. Vsi paravnj pridelki in vsi obrtniški in industrijski izdelki, ki služijo za kritje življenjskih po reb posameznega državljanja in vse dižavne skupnosti, tvorijo gospodarske vrednote. Cimveč je teh, in čim boljše so po kakovos i, tem udobnejše in lepše je življenje posameznika in vseh državljanov. In ker se gospodarske vrednote proizvajajo y času ali v časovnih dobah, je potrebno, da se v danem času in vdan h dobah izrabljajo' izčrpno vsi zpanstveni in tehničpi izumi. Tako pridemo do zaključka, da je u-dobje ali lepo življenje človeštva odvisno od dobi o izkoriščenega časa, in zato razumemo, zakaj se pravi, da je čas denar ali zlato; saj se gospoda) ske vrednote ocenjujejo v denarju, Ze stari gospodarstveniki so učili, da je čas treba «dobro držati na uzdi«, to je ga dobro izkoristili. In koliko dragocenega časa se po nemarnem zapravi! Koliko gospodarskih vrednot gre v izgubo! V kakšni blaginji bi lahko človeštvo živelo, če bi se čas s pridnim, in racionalnim delom izkoristil! Pred 50 leti sem videl v galeriji Re-voltella v Trstu, v pritličju na levi strani ob stopnicah krasno kiparsko skupino z napisom «11 tempo«, to je v letu bežečega starca s peščeno uro ta in odkrita skladišča. Avstrija bo tudi deležna posebnega znižanja tarife za vsa popravila, ki jih bo sama izvršila v luki. Zanimivo je, da je Jugoslavija več let po vojni za časa anglo-ameriške uprave zaman postavljala zahtevo, da bi ji v prosti luki dali na razpolago posebno skladišče. Sporazum vsebuje tudi tako imenovano klavzulo o največjih ugodnostih, se pravi, da bo avstrijski tranzit deležen vseh ugodnosti, ki bi Italija sicer dovolila kakšni drugi državi. Določbe o popolnoma prostem avstrijskem tranzitu čez tržaško luko, kijih vsebuje rimski sporazum, so običajne, ker veljajo že tako za vsako prosto luko. Za tranzit Avstrija seveda ne1 bo plačevala ne carine ne kakšnih drugih pristojbin ali davkov, razen odškodnine za usluge, ki jih bodo izvršila druga podjetja. »Gospodarski vestnik« je svoj uvodni članek »Bilama tržaškega gospodarstva«, ki ga je objavil »ob posvetovanju za ureditev svobodnega prome a v tržaški luki« (v Rimu), zaključ i z naslednjimi besedami: Po enem letu veljavnosti Londonskega sporazuma lahko rečemo, da je gospodarska plat tržaškega vprašanja še vedno nerešena. Bistvene gospodarske določbe glede svobodne tržaške luke so še vedno mrtva črka na papirju. V interesu Trsta, zalednih držav in ne v najmanjši meri I-talije same, ki mora za Trst žrtvovati težke milijarde lir, bi bilo, da bi se napovedana mednarodna konferenca za 'Ureditev svobodne luke že tokrat končala s konkretnimi rezultati. Gospodarsko stanje Trsta je sicer težavno, vendar je rešitev na dlani: vrniti Trstu njegov pomen kot mednarodne, proste luke, ki je trgovsko in prometno povezana s svojim naravnim zaledjem in ki razpolaga z zadostnim ladjevjem za vzdrževanje čezmorskih prog, kamor teži trgovina njegovega zaledja. Ta cilj pa bo možno v polnem obsegu doseči šele, ko bo zdrava pamet premagala nacionalistične predsodke. POVEČANJE IZMENJAVE MED E-GIPTOM IN ZAHODNO NEMČIJO. Minister za trgovino Vzhodne Nemčije H Rau je obiskal p edsednika egiptov ke vlade G. A. Naserja, s ka erim sta govorila J razil jt ju trgovinske izmenju-ve med obema državama. (kle-psi.dro) y roki ip lepo vilo, ki ga j,e hotela ustaviti v ugodnem trenutku toda »čas« je neizp osen in drvi dalje«. V rekih in pregovorih so izražene lepe ip modre misli. Reka »Hora ruit« (Ura teče) in »Ca-rpe diem« opozarpata da moramo vsak trenutek dobso obrniti v prid. »Duce eget tempus« pove, da je treba čas dob)o voditi in držati na uzdi. »Rana ura — zlata ura« pas spominja, da se je treba dela lotiti v zgodnjih urah. »Kar moreš napraviti danes, ne odlašaj pa jutri«! gaj na jutri«! VREDNOST IN VAŽNOST PROSTORA. Za proizvodnjo gosr-odarskih vred not pa je potreben razen časa udi pri meren prostor. Ta pogoj je razl čen te je v tesnem in neposrednem odnosu z danimi klimatičnimi ip hiaenskir ri pogoji kakor tudi z razpoložljivimi prvinami ali surovinami, z razpo’ožljiv-o usposobljenostjo človeške delovne moči ter pogonske sile, z razpoložlj vi ni občili, kakor so ceste, avto e-s e, vod-e prometne zveze po rekah in po morju, žičpice, železniške in le ais' e p’Oge. Poudari1! je ‘reba. da razdal a od obratovališč do s e-d šč oziroma do mest, kjer se pridelki ali industrijski izdelki prodajajo in uporab'iejo, dandanes ne pridejo toliko v poštev kakor v prejšnjih časih sp ičo razpoložljivih sodobnih prevoznih sredstev. Pri izbiri kraja ip prostora za sleherno obratovanje pridejo v glavnem v poštev z obratovanjem združ ni stroški, ki se morajo do oči i čim nata č-neje z vsestranskimi kalkula ijami v naprej, ke - so ti strošk' bi' veni del celotnih stroškov. Ta okolnost je vele-važna glede na obrio'ečo konkurenco s strani drugih podjetij. (Kone.c prihodnjič) S konference o tržaškem pristanišču Med predlogi, ki so jih postavila razna odposlanstva zalednih d.žav na mednarodni konferenri o piosii luki v Rimu, je gotovo zbudil največjo pozor-nos. pied.og madžarskega delegata, naj bi ustanovili v Trstu »Mednarodni stalni orgamzem«, ki b) sledil razvodu v prosti luki in reševal vsa vprašanja v tej zvezi. Ta organizem bi torej nado-mestoval mednarodno pristaniško komisijo, ki je bila piedvidena v mirovni yo=odbi, a jo je londonski sporazum odpravil. Veleposlanik Carand.ni, ki predseduje konfeiepri je ta p.edlog odbil, sklicujoč se na lonnonsko spomenico. Jugoslovanski delegat Jelič je pripomnil. da je piedsednik italijanske delegacije v svojem uvod em govo u tako omejil delovno področje te konte-repce, da nastaja dvom, ali gre sploh za konferenco, kakršno piedvideva londonski sporazum. Jugosla.ija predlaga, naj se ustanovi Mednarodni »sta-ius« pristanišča. Predlog jugoslovanskega delegata se v tem pogledu krije s Pred ogom madžarske delegacije. Jugoslo amki dele-gai je poudaril, da ne gre za o lovno razlaganje določb londonskega sporazuma, ki ne predvideva uite-i-naciona i-zacije uprave luke; po loncopski po-uienici Italija nj obvezna pris.ati pa internacionalizacijo. Toda .ospodars e koris.i same a Trsta zahtevajo takšno internacionalizacijo, ker bi se z n o mednarodni promet pospešil V bt tvu priznava vse to tudi italijansko-av trij-ski sporazum, ki je bil sk.enjep 22. oktobra v Rimu. Jasno je, da je ireba določbe tega sporazuma raztegniti tudi na ostale države, ker bi si, er nastala diskriminacija. Avstrijski promet bi sicer imel prednost pred premetom iz drugih zalednih držav. Jugoslovanski de.egat je poudaril, da ima Jugoslavija pomembne go polanske interese v Trstu ip izrazil željo, da bi čimprej ratiiiciiali leg onalm trgovinski sporazum o piomriu med Trstom in sosednim jugoslovanskim področjem. Češkoslovaški delegat je predlagal sklicanje rednih posvetovalnih ko ferenc o vprašanjih tržaške proste luke. UVOZ KROMPIRJA V NEMČIJO PROST. Zahodna Nemčija je odstranila vse omejitve glede uvoza krompirja iz držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi, iz Jugo lavi-je, Poljske, Cehoslovaš e- in Madžarske. Uvoz je bil o!a šan, da bi se doseglo znižanje cene krompirja. Na nemškem trgu stane 50 kg kiompirja 12-14 mark U marka velja 148 lir). ™nje Čujmo nauk modrega Indijca! A. K. Brohi, bivši pakistanski minister za pravosodje, je za ameriško revijo »Confluence«, ki dela na zbti-žanju narodov, napisal članek »Azija in zahodni človeku., V njem. daje praktične nasvete, kako bi se dale odstraniti ovire za resnično zbliža^ nje med narodi vseh plemen in polti. Kako naj se doseže resnično sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom, — se vprašuje pisec. Kaj naj stori zahodni človek? Azija ne išče toliko gospodarske pomoči, kolikor duha uslužnosti, smisla za posvetitev samega sebe dobrodelnosti v korist človeštva, ne pa fasado miloščine; kajti delitev miloščine ima pogosto demoralizirajoč učinek na tistega, ki jo 'jrejema. Dalje omenja g. Brohi, da so azijski narodi silno občutljivi in da takoj občutijo vsak poskus, da bi kdo zavladal nad njimi. Mnogo tega, kar je bilo azijskim narodom danega v okviru programa pomoči tujini (s strani Amerike), je bilo spremljano s fanfarami krute propagande; dari-telj v. dno zahteva, da se na široko raztrobi program tuje pomoči. V krogih izobražencev smo pogosto culi, da si je Amerika nabrala več sovraštva kakor odobravanja z načinom in metcflaimii, po katenifh je delila svojo pomoč. Tega članka ne navajamo zaradi tega poglavja o ameriški pomoči. Pred Brohijem so sami ameriški publicisti kritizirali ameriški postopek pri podeljevanju pomoči, ki je bila tujim narodom vsekakor dobrodošla. Zanimivejši je “zakljiučni del Bror hijevega članka, v katerem je govora o kulturnem zbližanju med Vzhodom in Zah/Jlom. Tu pravi Brohi, da je treba spor spraviti na višjo raven. Na tej v.šji ravni se spor sicer ne bo odpravil, toda pokazalo se bo da je brezpomemben in nevaSen. V ta namen bi bilo treba ustanoviti svetovno univerzo, na kateri bi se zbrali najboljši ljudje vsega sveta in bi imeli edino poslanstvo, da najdejo metodo, kako bi bilo treba vzgajati mladino. Mlajšim rodovom bi bilo trtba privzgojiti sposobnost, da vidijo svet »stereoskop čno«, da bi namreč zaznali svet, ki bi lahko združil vzhodna in zahodna gledišča in da bi se v tej združitvi pokazala potreba po globlj m razumevanju položaja vsega človeštva. Hrepenenje po resnici zahteva, da se stori nenavadno uporen poskus, da bi prešli čez ozka, kampanfslistvčna in pcflrejena gledišča v korist širše sinteze (združitve). V študentih bi se razvila zavest- vesoljstva. Na svet ne bi gledali z ozkega nacionalističnega gledišča, ki navadno kvari in pohablja dejstva zgodovine človeštva ter jih sili v službo čiste propagande. Kdo na Tržaškem bi se ne pridružil mnenju tega Indijca? \r ■ v mm velesejem - doslej najuspešnejša prir Okoli lOO milijard dinarjev zaključkov vodah še povečalo, zagotovilo Trstu de- brezplodno zapravljenem času zasluži-lež, ki mu gre. ' li, če bi dejansko ali, kakor pravijo, AMERIŠKA INDUSTRIJA 0DVISI OD UVOZA ODSTOTEK OPOjfVčCASTRATEŠKEGA BLAGA Domača proizvodnja BOKsiTt' ® NARAVNI KAVČUK j. CIN II KAVI ijl / r*1 \ \/4PF _____ mi KOBALT ZIV0 SREBRO PLATINA TUNGSTEN ANTIM0N IND.DIAMANT! Združene ameriške države so danes gospodarsko gotovo najmočnejša država na svetu. Kljub temu ne more njihovo gospodarstvo uspevati brez uvoza določenih vrst blaga iz drugih držav. Naš črtež prikazuje, koliko odstotkov najvažnejših vrst blaga uvažajo Američani iz tujine. Čas in prostor v gospodarstvu GOSPODAHSTVO m po mrv ZUNANJI MINISTRI SiIRIH VE-LESIL SE NISO Sr OR^ZUMELI V siedo se je zaključila v Zepevi konferenca zunanjih min.s.rov ZDA, Sovjetske zveze, .Vel. britanije in Francije. Uo spo.azuma o iiajvažne.šem vprašanju, ki je b.lo pa dnevnem redu, to je o združitvi Zahodne in Vzhcdt.e Nem čije, ni prišlo. Ze v zace ku, ko so tri zahodne she, Francija, V. Britanija in ZilA ter ZSSR objavile svoja gledišča, je bilo jasj.o, da se razl.ke ne bodo dale premostiti. Zahoope sile zahtevajo v bistvu, da se Zahoapi Nemčiji pridruži še Vzhodna in da v^a združena Nemčija potegne z Zahodom in o-borozena pristopi v atRnisko zvezo; Sovjetska d.piomaicja pa hoče za vsako ceno preprečiti, da bi se vojašsa sila ,Zahodna Nemčije, k.er živi 50 milijonov ljudi, še pojač.la z vojsko Vzhodne Nemčije, kjer živi 18 milijonov ljud, ip ki je danes pa strani Moskve. Prav te dpi so se po ulicah Zahodne Nemč.je pojavih prvi vojaki o-boiožene pemšKe vojske. Sovjetska zveza zahteva, da se združena Nemčija nevtralizira po zgledu Avstiije. V Ženevi so izdali vsi ministri skupno izjavo, v kateri iziažajo željo, da bi se pa pobudo diplomac.je zopet sklicala podobna konferenca. Molotov je ob prihodu iz Ženeve v Berlin (v Vzhodni Nemčiji) izjavil, paj se nemški narod združi ip dela za prepreči ey vo.ne. Treba je najprej doseči splošen evropski sporazum. Italija bi morata pohiteti Pogajanja o ribolova in gospodarskem sodelovanju NAJVIŠJE SODIŠČE V DRŽAVI. Povojna italijanska ustava predvideva izvolitev 15 ustavnih sodnikov, ki sestavljajo ustavno sodišče, to je najvišje sodišče v državi. Sodnike volita združena poslanska zbornica in senat. Doslej ni te ustavne določbe izvedla še nobena vlada, ker se je pač hotela izogniti ostri borbi posameznih strank za mesta sodnikov. Sedanji predsednik republike Gronchi je sam poudaril potrebo, da se sodišče res sestavi. Te dni izbirajo senatorji in poslanci nove sodnike. Boj med strankami je res vroč in zapleten. Ustavno sodišče razsoja spore, ki bi nastali med naj-višjiimi predstavniki oblasti v državi, nadalje med državo in posameznimi deželami (regioni), kakor je n. pr. Sicilija, ki uživa široko avtonomijo; prav tako razsoja glede pritožb proti samemu« predsedniku republike in sploh o novih zakonih, ali so res v skladu z ustavo. Podobno sodišče imajo že dolgo v Združenih ameriških državah, kjer je storilo že mnogo koristnega y korist vseh državljanov. POJDI'REDSEJJIN Uš. jUGOSŠUOVaNSKE VlAijE V LONDONU Angleška kr_ljica Elizabeta II. je povabi.a podpredsednika Zveznega izvršnega sveta FDRJ Edvarda Kardelja na uradni obisk. Podpied edi.ik Kardelj se mudi že več dni v Londo.iu, kamo. je odpotoval iz Beograda skozi Trst. Ob tej priložnosti si je tudi ogledal mesto. V Londonu ga je sprejela tudi an- ' gleška kraljica. Imel je važne razgovore s predsednikom angleške vlade Ede-nom, zunanjim ministrom Mac M 1-lanom in finančnim ministrom Butjer-jem. Razgovarjali so se o političnih in gospodarskih vpraršanjih, ki zadevajo obe državi. Jugoslavija si med drugim tudi prizadeva, da bi dosegla tehnično pomoč angleških strokovnjakov prj izgradnji svojega gospodarstva. Po sestanku med ameriškim zunan.im ministrom Dullesom in jugoslovanskim državnikom na Brionih, je Kardeljev o-bisk v Londonu vsekakor velikega mednarodnega pomena. Marino Bianchi je za »Messaggero Venelo« (Videm) napisal iz Beograda daljše poročilo o italijansko-jugoslovan-skih pogajanjih glede italijanskega ribolova v jugoslovanskih teri.orialnih vodah in sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Dopisnik omenja, da so pogajanja, ki jih je vodil v Beogradu v imenu Italije g. Storoni ob podpori italijanskega poslanika Guidotti.a zastala. Do tega je prišlo, ker je Jugos,av.ja povezala vprašanje ribolova z vprašanjem' sporazuma o gospodarskem sodelovanju, se pravi o kreditiranju na dolg rok italijanskega izvoza y Jugoslavijo. Dopisnik dodaja, da se italijanska vlada u-pira kreditiranju posebn.h italijanskih dobav (razne industrijske opreme) Jugoslaviji. Italija naj bi dala jamstvo po Zavodu za srednji kredit (Istituto del Medio credito) raznim i alijanskim podjetjem, ki bi izvažala v Jugoslavijo tehnično opremo. Dopisnik je mnenja, da bj italijanska vlada morala nekaj žrtvovati, ker bi s tem zagotovila italijanskim ribičem ribolov, a hkrati pa Italiji jugoslovanski trg. V tem pogledu bo treba pohiteti, ker se Nemčija pripravlja, da zopet preplavi jugoslovanski trg. Italija je lahko izkoristila spor, ki je nastal med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo zaradi vojne odškodnine in zastoj nemškega izvoza v Jugoslavijo, ki je nastopil kot posledica tega spora. Toda zdaj je bil imenovan za nemškega poslanika v Beogradu g. Pfleiderer, ki si na vso moč prizadeva, da bi se uiredi o vprašanje vojne odškodnine in tako zopet odprla pot povečanemu nemškemu izvozu v Jugoslavijo. PROIZVODNJA mlečnih izdelkov V ITALIJI NARAŠČA. Proizvodnja mlečnih izdelkov je dosegla v letu 1954 3,365.000 stotov proti 2,900.000 stotov v letu 1951; narastla je za 16%. Proizvodnja masla se je dvignila od 590.000 na 619.000 stotov, konzerviranega mleka od 130.000 na 169.000 stotov. Potrošnja na notranjem trgu narašča sorazmerno s proizvodnjo. Tako je v letu 1954 porabil povprečno vsak Italijan 7,2 kg sira (pred yo.,no 5,2 kg), mleka 50 kg (36,3 kg) in masla 1,5 kg (1,2). Splošna proizvodnja mleka je dosegla v letu 1954 81 milijonov 600.000 hektolitrov, od tega je 70% porabita industrija mlečnih izdelkov za svoje proizvode. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci iz Lombardije L 680-720 lir kg, zaklani 825-875; II. 700 do 750; inozemski zmrznjeni piščanci 550-650; žive kokoši 500-550; žive inozemske 475-525; zaklane kokoši 700 do 750; inozemske zmrznjene kokoši 500-550; zaklani kopuni 900-1100; zaklane pegatke 850-950; zaklani golobi 850-950; zaklani purani 650-700; zaklane pure 700-800; inozemske zmrznjene pure 400 do 500; žive race 425-475; zaklane race 550-600; zaklane gosi 425-475; živi zajci 380-420; zaklani s kožo 480-520; zaklani brez kože 480-550; sveža jajca I. 39.50-40.50; jajca iz hladilnika 29-30, navadna 38-38.50; inozemska sveža jajca 27-36 lir. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Na tržaškem lesnem trgu je povpraševanje po blagu skoraj neznatno. Čuti se pomanjkanje denarja, posebno pri ievan skih odjemalcih. Cene so še vedno visoke, vendar so pričele rahlo padati pri grosistih in tudi pri samih avstrijskih proizvajalcih. Trgovci ne hitijo s kupčijami, ker sklepajo, da bodo sedanje visoke cene padle na bolj logično višino. Jugoslovanski proizvajalci ponujajo več blaga. Tudi na tem trgu je ponudba večja od povpraševanja. Avstrijski tombante, za katerega so do sedaj zahtevali 28.000 lir za kub. meter franco vagon Trbiž, neocarinjeno, niha med 27.000 in 27.500 lir; vrsta III-IV gre po 24.500 lir. Cena tromovju, katera je že dosegla 19.000 lir, je padla na 18.000-18.300 za kub. meler fco avstrijsko-italijanska meja, neocarinjeno. da se je izvoz kemikalij iz Zahodne Nemčije v vzhodne države v prvem polletju 1955 dvignil na 61 mi.ijonov nemških mark, medlem ko je lansko leto v tem času znašal samo 36 9 milijonov DM. Izvoz na Madžarsko je dosegel 19,1 mil. DM in v Romunijo 16 mil. DM goslovanske zunanje trgovine. Pisec prihaja do zaključka, da sta jugoslovansko kmetijstvo in gozdarstvo še vedno glavna vira jugoslovanskega izvoza, čeprav si jugoslovanski gospodarstveniki prizadevajo, da bi industrija čimbolj proizvajala za izvoz. Se dolgo časa bosta kmetijstvo kakor gozdarstvo glavna jugoslovanska vira za nabavo tuje valute. VIŠJE CENE TOBAKA ‘NA NEMŠKEM NOTRANJEM TRGU Na zadnji dražbi v Offenburgu v Zahodni Nemčiji je bilo prodanega 22.070 stotov tobaka. Povpraševanje po tobaku je bilo tako veliko, da šibke.ši kupci sploh niso prišli do blaga. Finejša vrsta (šandblatt) je šla po 250-300 nemških mark za stot (Zenlner), srednje vrste blago po 180-240. Splošno so cene danes za 100 nemških mark višje kakor lansko leto. Drobne novice iz raznih strok POGAJANJA O RIBOLOVU LE POČASI NAPREDUJEJO Iz Rima poročajo, da je bilo pod predsedstvom predsednika vlade Segni-ja več sestankov, na katerih je bilo govora o položaju italijansko-jugoslovan-skih pogajanj o jadranskem ribolovu v Beogradu. Na teh sestankih so ugotovili, da napredujejo pogajanja le počasi. Zastoj je nastal zaradi povezave tega vprašanja z vprašanjem sklenitve dogovora o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Naloga poslanika Guidottija bo, da z jugoslovanskimi oblastmi poišče način, kako bi prebrodili sedanje težave. Kakor hitro bo poslanik Guidotti v tem uspel, bo italijanski delegat Storoni zopet odpotoval v Beograd. Pa FORDOVA TOVARNA V AVSTRIJI? Kakor poroča United Press, so se pričeli na pobudo dunajskega zastopstva Fordove tovarne razgovori s Henrikom Fordom II. za ustanovitev Fordove avtomobilske tovarne v Avstriji. Nedavno se je Henry Ford II. mudil na Dunaju. Do dokončne odločitve še ni prišlo. poročilu nekaterih rimskih listov ne zahteva več Jugoslavija neposredne odškodnine za ribolov v njenih vodah, temveč jamstvo v višini 30 milijard lir za nabavo opreme e-lektričnih central v Italiji. Italijanski poslanik v Beogradu se je vrnil iz Rima na svoje mesto in je izročil veleposlaniku Pavliču, ki vodi pogajanja z Italijo, italijanske predloge. Po drugih poročilih iz Rima naj bi Jugoslavija tudi izrazila željo, da bi Italija naročila v jugoslovanskih ladjedelnicah več ribiških ladij. UGODEN RAZVOJ TURIZMA V ITAUIJI. Računajo, da je letos obiskalo Italijo okoli 11 milijonov tujcev dani 9 milijonov). Iz Nemčije je prišlo okoli 2,2 milijona go.tov, iz Francije, Švice in Avs.rije skupaj okoli 3 milijone. Dohodki znašajo okoli 300 milijard lir y devizah. S temi krije Italija okoli 44% primanjkljaja v plačilni bilanci. Računajo, da ostane v Italiji vsak tuji gost povprečno 4,5 .dni. v Franciji 8 dni, y Angliji 7 dni in y Švici 5 dni Italijanski tisk ugotavlja, da se tujci pritožujejo zlasti zaradi prevelikega ropota in šuma v Italiji. Uradnih podatkov o letošnji sezoni še ni. UVOZ GOVEJE ŽIVINE IN MESA IZ ROMUNIJE. Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino odobrilo uvoz goveje živine za zakol iz Romunije v vrednosti 450 milijonov lir, konj za 20 milijonov in zmrznjenega mesa za 290 milijonov lir. Tvrdke, ki se zanimajo za ta kontingent, morajo vložiti zadevne prošnje do 20. novembra in sicer pri Generalni direkciji za zunanjo trgovino Generalnega vladnega komisariata v ul. Genova 9. KOMPENZACIJSKA POGODBA MED JAPONSKO IN VZHODNO NEMČIJO V Tokiju je bila nedavno podpisana med Japonsko in'Vzhodno Nemčijo kompenzacijska pogodba za izmenjavo blaga v vrednosti 6,400X00 dolarjev. Pogodba bo veljala dve leti. Predvidevajo, da bodo tej pogodbi sledile še pogodbe med Japonsko in Poljsko v vrednosti 7,500.000 dolarjev in z Češko v vrednosti 900.000 dolarjev. PROIZVODNJA DIESLOVIH LOKOMOTIV V JUGOSLAVIJI. Tovarna lokomotiv, strojev in mostnih konstrukcij »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu je izdelala y sodelovanju z avstrijsko tovarno Jepbach prvih 10 Die-slovih lokomotiv. V načrtu je izdelava še nadaljnjih lokomotiv. SESTANEK KOMISIJE ZA DOGRADITEV LJUBELJSKEGA PREDORA. Ta teden se je sestala mešana avstrij-sko-jugoslovanska komisija za dograditev Ljubeljskega predora, da bi ugotovila stanje v predoru in možnosti za njegovo dograditev in tako preprečiti nadaljnje propadanje. KOZE MILAN. Cene surovih kož so ostale v glavnem neizpremenjene razen surovih zajčjih kož, ki so se podražile. Navajamo cene surovih kož z repom fco skladišče prodajalca: krave do 30 kg težke 230-240, nad 30 kg 230-240; voli 40-50 kg 215-235, nad 50 kg 205 do 215; biki nad 40 kg 160-170; teleta brez glave in parkljev do 4 kg (kvadrati) 940-970, 4-6 kg 880-920, 6-8 kg 678-710; konji 120-200; mezgi 120-130; osli 90-100; prestriženi ovni 480-520; jagnjeta 350-400 lir koža; koze 1000-1100 lir koža; kozlički 475-525 lir koža. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 340-355; Capo 370-380; Capo osoljene kože 280-290; Addis Abeba 280-345; kože iz angleške Somalije 390 AMERIŠKI STRAH PRED JAPONSKO KONKURENCO Združenje ameriških bombažnih in-dustrijcev (American Cotton Manufac-tures Institut, Inc.) protestira v imenu svojih članov prod uvozu japonskih tkanin na ameriški trg. Ta uvoz se bo letos podvojil v primeri z lanskim letom. Dvignil se bo od 68,7O0.0C0d k v. jardov tkanin na 140 milijonov jardov. Ameriški industiijci zahtevajo, naj se uvoz japonskih tkanin omeji. TRGOVINSKA POGAJANJA S KITAJSKO V Beograd bo 21. novembra prispela kitajska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala o uvedbi blagovne izmenjave z Jugoslavijo. Vodja kitajske delegacije bo pomočnik ministra za zunanjo trgovino g. Kung Juan. PLAČEVANJE PREVOZA V OB: NEM PROMETU. Videmski spo;; o obmejnem prometu (20. avgusta vsebuje tudi določbe o prenesu ja, ki ga zberejo prevozna podjd prevoz potnikov v obmejnem pro1 Podjetja po tem sporazumu lahko jejo prevozne listke ne samo na nem, temveč tudi na ladjah in niti jo v avtobusih. Toda denar, ki kasirajo za prodajo voznih listk0 enem področju, morajo po ožiti pril je.vni carinarn ci, ki ga fco vložili krajevnem denarnem zavodu. Do' zavodi bodo pri svojih podružnica! prli v korist prevoznih podjetij 1 ben račun v smislu regiona.nega jansko - jugoslovanskega spora (»Conti speciati transjtori Ac.orti1 gionale italo-jugoslavo«), Ta dep^' do lahko podjetja uporab la za Pa: raznih potrebščin, za vzdrževanje voznih prog. Morebi.ni saldo bo i"1 no prenesen (čez mejo) po komp' cijskem italijansko-jugoslovanskeri čunu. NOVI BANKOVCI V INOZEJV^ Avstrijska Narodna banka je dah do 610. POHVALA NEMŠKI TEKSTILNI INDUSTRIJI Minister za gospodarstvo Zah. Nemčije prof. Erhard je pohvalil Zvezo vseh nemških tekstilnih industrijcev, češ da so se industrije! pokazali disciplinirane in niso navili cen tkaninam. Njihovo zadržanje je ugodno vplivalo na razvoj življenjskih stroškov. Izrazil je svoje prepričanje, da ne bodo industrije! izpiemenili tega svojega gledišča piti v primeru boljše konjunkture. JESENSKA SETEV V ZAOSTANKU. Zaradi slabega vremena, pozne žetve ip trgatve se je letošnja jesenska setev zakasnila za 3 do 4 tedne. Od 263 okrajev, je posejalo 50 okrajev do konca oktobra 5% površine, 90 okrajev nad 25% površine, 65 okrajev 50%, ostali okraji pa so posejali nad 50% površine. Ozimpa pšenica uspeva v več kot polovici okrajev dobro, ponekod slabo, v nekaterih okrajih pa je ocenjena kot zelo dobra. (»Jugopres«), POVEČANJE KEMIKALIJ V IZVOZA NEMŠKIH VZHODNE DRŽAVE. Nemška revija »Chemjemarkt« poroča, ITALIJANSKO MNENJE O JUGOSLOVANSKI ZUNANJI TRGOVINI Milanski gospodarski list »II Sole« sc bavi v daljšem članku z razvojem ju- PROIZVODNJA ELEKTRIČNE E-NERGIJE V JABLANICI. Hidrocentra-la Jablanica je do nedavpa proizvedla rekordno količino 30 milijonov 144.000 kWh in od tega je dobavila Hrvatski H milijonov 300.000 kWh. Od začetka leta pa do L novembra je proizvedla približno toliko, kot so proizvedle od leta 1952 vse električne centrale y Bosni ip Hercegovini. novembrom y obtok novi kovapl brni denar za 25 šilingov. Na kov: je vtisnjena muza, ki ima v desni masko, v levi pa liro. Levo in destf nje je po ena deklica, ki dviga Kot letnica izda e je vtisnjeno le o Pod temi figurami je tekst »Pori otvoritev Zveznega gledališča« v škem jeziku. Na drugi stia.ni ko* je poleg odtis številke 25, ip sic‘ številkah in besedilu. Poleg tega grbov zveznih dežel. Kako je nastala sodobna tovarna časopisnena papirja Finska banka pa je dala v oblo11 ve bankovce po 100, 5.000 in lO.Oltf skih mark. Bankovec za 100 tf mark je brez vodnega tiska, teniri ve barve in ima v sredini sliko Pš' pega klasja. Bankovec za 5.000 & mark ima vodni lisk moške gla'1 je sivkaste barve. Na tem bankoVc slika moškega, za portretom mo8 pa stoji žepa z mečem v desni Bankovec za 10.000 mark ima pra' ko y vodnem tisku moško glavo sivo oz. temnovijoličaste barve. ZP no je, da so ysi trije novi bankoV* nake velikosti, t. j. 69x142 mm ' V obtoku od 16. septembra letos. Grška banka pa je dala v obtoK vo inačico bankovca za 100 grškil>; hem z datumom izdaje 1. julij l^ RUSI PRI MATERI PARLAMENTARIZMA. Piedsednik angleške vlade A Eden je v poslanski zbornici naznanil da je povabil sovjetske parlamentarce, naj prihodnje leto julija obišče o Anglijo. Angleška vlada želi, da bi Rusi videli, kako se razvija življenje v Angliji, .ki je «mati parlamentarizma«. Koliko Rusov pride v London, še ni znano. Lansko le o je 18 angleških parlamentarcev obiskalo Moskvo. Nedavno je odposlanstvo sovjetsxih stiokovpja-kov prišlo na obisk v Vel. Britanijo, kjer so si ogledali ladjedelnice, rudnike in razna gradbišča. NOVE CLANICE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV. Sovje' ska zveza je bila ptipravljena pristati na to, da se sprejme v Organizacijo združenih naiodov tudi pekate e države, ki so njej nasprotne,-evtralne kakor itahja, JapomkSI Avš&jja, Finska, Irska, Cejlon, ako zahodne sile ne bi o-virale pris opa Zunanje Mongolije, (ki je nekdaj pripadala Kitajski), Kitajske, Bolgarije in Romunije. Doslej se je a-meriška vlada upirala spre. emu Zunanje Mongolije. Italijanski listi poročajo, da bo ve.jetno ver dar Amerika i ri-stala tudi pa sprejem Mongolije. Tako bi tudi Italija postala čla.dca C,ZN. Amerika je v ta namen dala pobudo da se skliče sklep Organizac je združenih narodov. Tako bi se število članic OZN pomnožilo za 18. Mednarodna razstava radia in telekomunikacij Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 19. do 30. nov. id. mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Razstava bo prikazala najpo vejše izde'ke industrije na področju radia, televizije in telefonije. Svoja sodelovanja so prijavila vsa večja industrijska podjetja te panoge iz Jugoslavije. Poleg domačih podjetij so se prijavila še podjetja iz naslednjih držav: Belgije, Francije, Cehoslovaške, Madžarske, ZDA, ZSSR. Zapadne Nemčije ip Vzhodne Nemčije. Med razstavo bodo priredili tudi predavanja najvidnejših izvedencev o televizijski in radijski tehniki ter modernih telefonskih zvezah. Na L jugoslovanski razs‘avi usnjarstva, o kateri te «Gospodarstvo» poročalo v zadnji številki so razstavljale! prodali za 2 milijardi 538,528.000 dinarjev svojih izdelkov. FINANCIRANJE TURISTIČNIH U-STANOV V ITALIJI. Finančno ministrstvo proučuje pačrt, po katerem bi uvedli novo financiranje turističnih u-stanov (Enti del turismo). Vsaka pokrajina ima svojo turistično ustanovo, ki je podrejena Osrednjemu komisariatu za turizem. Za vzdrževanje turističnih ustanov gre zdaj 4% od 10% davka RM (Richezza mobile - premično premoženje, dohodnina). Po novem načrtu bi pobirali 1% dohodnine industrijskih podjetij (tudi gostinskih obratov) v prid komisariata za turizem. Ta bi potem financiral posamezne turistične u-stanove y pokrajinah. Industrija bi po novem načrtu morala več prispevati za turizem kakor doslej. Na en milijon dohodkov, vpisanih v davčni seznam, Plača zdaj 4.000 lir, medtem ko bi odslej morala plačevati 10.000 lir. Turistična ustanova v Milanu zahteva danes 80 milijonov lir; po povem načrtu bi komisariat za turizem zbral v Milanu 1.500 milijonov lir. TELEVIZIJA V EGIPTU. V Kairu je Ustanova za radijske oddaje razpisala dražbo za dobave ip opremo televizijske postaje. Ugodna koniiniiira za ladjedelnice TURIZEM V SLOVENSKEM PRIMORJU. V turistični sezoni je obiskalo kraje Slovenskega Primorja 50.000 gostov, med temi 38.000 Jugoslovanov ip 12.000 tujcev. V 220 hotelih je bilo čez 160.000 nočitev. Najživahnejši turistični promet je bil v obmorskih krajih (Kopru, Portorožu, Piranu, Ankaranu itd). Na sestanku Sveta za turizem in gostinstvo pri okrajnem ljudskem odboru y Kopru so predložili, naj bi se v Portorožu ali Piranu ustanovila triletna gostinska šola. V pristojnost tega sveta sodi tudi Postojna. NOV FRANCOSKI POSLANIK V BEOGRADU. Sedanji franccski poslanik v Beogradu Francois Coulet je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto je bil ime;: ovan Jean Baelep, opolnomočeni minister. Novi poslanik je dovršil pravne nauke. Bil je v diplomatski službi v Alžiru, Bukarešti, Tokiju, Atenah, Adis-Abebi, Sofiji in Ankari. Med vojno je predstavljal Francijo pri jugoslovanskem narodnoosvobodilnem gibanju. Pozneje je bil poslanik v Stockholmu, Varšavi in v Atenah. EISENHOWER ZOPET V BELI HIŠI. Predsedniku Združenih ameriških držav ELsenhowerju se je zdravje tako popravilo, da se je lahko vrnil 'iz bolnišnice v Denverju v Belo hišo v Washingtonu, kjer je sedež predsednika Združenih ameriških držav. DRŽAVNI UDAR V BRAZILIJI. Nekdanji vojni minister general Lott je v Braziliji izvršil državni udar in se polastil oblasti. G. Luz, ki je vodil posle predsednika, je bil odstavljen. Luz je vodil državne posle, ker je predsednik Cafš Vilho zbolel. Položaj še ni popolnoma razčiščen. Vse kaže, da se je gen. Lott polastil oblasti, ker je hotel preprečiti vpjaški upor proti novemu izvoljenemu predsedniku Kubičku, ki je bil izvoljen po večini z delavskimi glasovi. V resnici so nekateri generali napovedali boj Kubičku takoj po njegovi izvolitvi. Poročilo Lloydovera registra v Londonu je zelo optimistično glede današnjega položaja ladjedels.va v nekaterih evropskih državah. V fran oskih in i-talijanskih ladjedelnicah je konjunktura dobra. Italijanske ladjedelnice so v drugem tromesečju prejele za ICO.OOO t novih naročij. Naročila so zlasti narastla v Franciji, prav tako v V. Britaniji. Manj naročil pa so prejele ladje-delni e v Združenih ameriških državah, v Zahodni Nemčiji, Holandiji, na Švedskem, Danskem in v Belgiji. Milanski dnevnik »H Sole« z zadovoljstvom ugo avlia, da je bi'o zadnje čase naročeno v Italiji za več kot milijon ton ladjevja. Poleg tega so v teku pogajanja, da bi zgradili še več sto ton z olajšavami, ki jih nudi zakon »Tambroni«. Ker znaša skupna zmog'j’vost italijanskih ladjedelnic okoli 300.000 'on na leto, računajo, da bodo prejeta naročila zadostovala za tri leta. Zadnje dni je družba »British Petroleum« naročila v Italiji šest velikih petrolejskih ladij, od katerih bodo tri zgradile ladjedelnice »Ansaldo« iz Sestri Ponente, tri pa »Združene jadranske ladjedelnice« (CRDA) v Trstu. V smhlu Tambronijevega zakona bi država morala prispevati skoraj 70 mi-Ijard lir do konca leta 1959; vendar so do letos vnesli v previzijske bilan-e le 13 milijard. Da bi država izplačala vsoto v tem roku, bi morala vnesti v prihodnje bilance po najmanj 19 milijard letno. To pa ni tako lahko in povzroča skrbi ladjedelnicam in z mirni kakorkoli povezanim obratom, ka erim grozi, v primeru da vlada ne izpolni svoje dolžnosti, kriza. PROTI ZVIŠANJU CEN. Na sestanku goshnske zbornice v Splitu, ki so mu prisostvovali predstavniki gostinskih obratov in predstavnik jugoslovanskega turizma v Zahodni Nemčiji, so določili nove cene za bodočo turistično sezono. Cene za pension (hrano in sobo' Cene bi se sukale med 1050 do 1800 dinarjev različno po opremi posameznih hotelov. Na kaštelanskl rivieri med 760 in 1400 dinarjev; na Hvaru med 800 in 1550 dinarjev. V predsezoni in poseženi bi hoteli dovoljevali popuste, in sicer splitski ho‘eli do 15. junija in od 15. septembra 20% popusta, hoteli v Trogiru in Omišu pa po 30%. Proti temu sklepu je vstalo več glasov, češ da bi utegnili škodovati razvoju turizma; turisti jz Nemčije in Avstrije iščejo letovišča z nizkimi cenami. Ljubljana, novembra 1955 Nova tovarna časopisnega papirja v Krškem, ki bo začela s proizvodnjo prvih ton tega papirja že v septembru, je važna prav tako za Slovenijo, kakor za vso državo. Ze v prvih štirih mesecih (od septembra do kopca decembra t. 1.) bo po planu proizvedla nekaj nad 4.000 ton rotopapjrja. S tem bodo krite vse potrebe jugoslovanskih tiskarn do kopca tega leta y časopisnem papirju, ki smo ga morali doslej uvažati iz Avstrije. Zah. Nemčije ali Finske. Ze prihodnje leto pa računajo, da bodo tega papirja izdelali okrog 20.000 ton, kar bo dovolj, za potrebe notranjega trga. In finančni uspeh? Prihranili bomo letpo circa 2 milijardi deviznih dipa,-jev poleg tega pa pridobili še noya devizna sredstva z izvozom presežka roto-papirja za katerega se že sedaj zanimajo v Italiji in Turčiji. Tovarna v Krškem bo lahko že do leta 1960 izdelovala z majhnimi dopolnilnimi investicijami okrog 30.000 top časopisnega papirja. V tena času pa bodo doprinesli tudi delavci sami k povečanju proizvodnje, saj si bodo pridobili iz leta v leto več praktičnih izkušenj tako glede priprave celulozne mase kot pri samem delu mogočnega papirnega stroja, s katerim bodo delali prve poizku-šnje do konca tega meseca. in končno tudi študij in praksa v inozemskih papirnih tovarnah, kjer se je skoraj po eno leto specializiralo 7 delavcev in uslužbencev. Ti bodo poleg 70 drugih delav.ev ravnali s kompliciranimi napravami od same priprave papirne mase, preko proizvodnje do konč nega ambaliranja in odvoza časopisnega-papirja. K temu so pripomogli tudi Litostrojčani, ki so izdelali za novo tovarno mogočne žerjave, ki bodo služili tako pri sami proizvodnji, še bolj pa pri odvozu že gotovega papirja. Poleg tega gre zasluga delovnemu kolektivu te tovarne, da so zgradili 28 stanovanjskih poslopij, ki predstavljajo v Vidm-i novo naselje, kjer je 100 družinskih stanovanj in 12 garsonjer za samce. V planu pa imajo še 10 povih družinskih stanovanjskih prostorov ter izgradnjo nove menze za delavce in uslužbence. Zraven tovarne pa so zgradili tudi bazen z ogrevanjem vode in okuspe kabine, kjer bodo delavci uživali y času svojega odmora vodo, sonce in zrak. POVEČANJE PROIZVODNJE CELULOZE Z montažo novega kuhalnika v starem obratu celulozne tovarne pred dve- ma mesecema bodo dosegli tudi za 75 odst. več celuloze. S tem bodo ne samo zadostili svojim potrebam za izdelavo rotopapirja, marveč še naprej pomagali papirnim tovarnam y Vevčah in tudi nekaterim drugim manjšim tovarnam. Pri tem prihaja seveda v poštev najvažnejše vprašanje: nabava potrebnih surovin, se pravi celuloznega lesa. To vprašanje bo brez dvoma naj-kritičnejše za normalno poslovanje nove tovarne. Celotne letne potrebe po celuloznem lesu bodo znašale od 120 do 130 tisoč kub. metrov. Ker Slovenija sama teh količin surovin ne bo zmogla, bo treba dobiti celulozni les še iz Bosne in delno tudi iz Hrvatske. Cepa jugoslovanskemu časopisnemu papirju bo nekoliko višja kot uvožena. To pa je razumljivo predvsem iz razloga, da je cena celuloznega lesa po kubičnem metru okrog 10.000 din, medtem ko je še lani znašala ‘8.500 dinarjev. Tovarpa pa bo morala izplačati v 25 nadaljnjih letih tudi vse anuitete za kredite, ki si jih je doslej nabavila. Po dosedanji kalkulaciji bo stal kg jugosl. rotopapirja okrog 115 din. (G. V.) V ZAHODNI NEMČIJI DELA 5 TUJCEV. Predsednik zveznega 1 za delo J. Scheuble je- izjavil, da v Zahodni Nemčiji 80.000 tujcev-hovo število bo treba povečati-dela je 223.000 moških ip 274X00 2f ker ni dela zanje ali pa, ker so Pf sobni za delo. Z Italijo je bil ri°f sporazum, po katerem bo Nemčij2 jela več delavcev iz Italije. V Se' Italiji bodo ustanovili urad, ki fc° jemal delavce za Nemčijo. ETIOPSKIM KMETOM BODO DALI ZEMLJO Proslave ob 25-letnici kronanj' tiopskega cesarja so se končale ® glasitvijo štirih cesarjevih raag1* ki jih je objavila radijska . Adis Abeba. V enem izmed njri cesar Haile Selassi objavil, da dobili kmetje v popolno last v? zemlje, ki jo obdelujejo. To veli' kmete, ki imajo manj kot 40 1" delovalne površine. Novi lastniki do davka prosti do leta 1957. V 1 gih razglasih so napovedani tisi' vitev bank, ki bodo dajale kn'e posojila, odprava državnega mori la v bančništvu in ustanovitev bank. MNOGO TURISTOV V MAKAR-SKI. Do 30. sept. je letos obiskalo riviero ob Makarski 30.579 turistov; število nočitev je doseglo 458.000. Lansko leto je bilo 24.585 turistov, število nočitev pa je znašalo 279.904. Makarska riviera, ki meri 50 km (od Graca do Brsla), ima 8 hotelov s 1000 posteljami, medtem ko razpolagajo zasebniki s 1800 posteljami. Mesto je bilo precej prizadeto zaradi bombardiranja. CENE NA HVARU. Gostinska podjetja na Hvaru so določila cene za bodočo sezono. Pension bo v holelih Bistra«-in »Park« stal 800-1100 dinarjev, v hotelu »Pala-e« 1150-1500, v »Dalmaciji« od 1100-1500. Izven sezone bodo hoteli dajali velike popuste. V zimski sezoni 30%, v predsezoni 20%. PET MILIJARD ZA INVESTICIJE Ko so leta 1951 začeli s prvimi deli za novo tovarno rotopapirja v Krškem, so samo v grobem lahko preračunali, koliko jih bo tovarna stala. Vnaprej niso mogli računati s spremembo deviznih tečajev, s sp. emtmb^mi cen o-preme pa tujem in domačem tržišču, s povečanimi cenami gradbenega ma.e-riala ip gradbenih stroškov. V tem času so zgradili in opremili lesobrusilinco s štirimi brusilnimi stroji, najsodobneje opremljeno kotiovmco, postavili poleg nove strojn.ee tudi 75 m visok dimnik, lesočisthnico in sekalpico lesa, nova skladišča, upravno poslopje, dopolnilne menanične delavnice, a-daptirali staro upravno poslopje, ki sedaj služi za laboiatorij, vgradili, nemške Siemens turbine in postavili 150 m dolgo in 30 m široko tovarniško dvorano, kjer so v rekordno kratkem času (v 8 mesecih) vgradili najmodernejši papirni stroj tvrdke Vodh iz Nemčije, ki je stal približno 1 milijaido 3u0 milijonov din in ki bo bruhal iz sebe 350 m rotopapirja pa minuto. Vse strojne naprave so zgrajene na podlagi ameriških in švedskih patentov, medtem ko je gradbena dela izvedlo novomeško gradbeno podjetje »Pionir« na splošno občudovanje tudi inozemskih monterjev, ki so zlastrpohva-hli solidnost vseh gradbenih del, tako da so bila potrebna v času montiranja le malenkostna poprav.la. Tovarna celuloze in rotopapirja ima trenutno okrog 700 delavcev, od katerih pa jih bo ostalo po dokončanih mon lažnih delih še okrog 600. V vprašanju so bila nova tehnična dela, pomoč pri montiranju strojnega parka, uvajanje sodobnega tehnološkega procesa za proizvodnjo rotopapirja Zaloge tkanin rastejo po vsem V llalip preveč bombalplP Utanla Cene previsoke SE BODO FRANCOZI KUHALI ŽGANJE ATOMSKA EKSPLOZIJA V RUSIJI. Prav v času, ko je trajala konferenca štirih zunanjih ministrov v Ženevi, je v Sovjetski zvezi eksplodirala nova atomska bomba. JUGOSLOVANSKEMU TURIZMU napoveduje znana Tržačanka gospa Au-relija Gruber-Benco v svojem članku »Istra in današnja Slovenila«, ki ga je napisala za izredno številko florentinske revije »II Ponte«, da bo s sistematičnim šolanjem gostinskega osebja dosegel uspehe in privabil tudi bogatejše turiste v Jugoslavijo. NOVA VLADA V ARGENTINI. Argentinski generali so odstavili dosedanjega predsednika vlade gen. Lo-nardija, ki je vrgel Perona, češ da je bil prešibek. Vodstvo argentinskih sindikatov je napovedalo splošno stavko. Nova vlada hoče zadušiti delavsko gibanje z ostrejšimi ukrepi. DOLŽINA EVROPSKIH CEST. Francija ima 652.000 kilometrov cest, Vel. Britanija 279.000, Italija 172.000, Zahodna Nemčija 128.000, SpanPa 110.000 Finska 63.000, Danska 53.000, Sv:ca 48 tisoč, Norveška 47.000, Belgija 46.000, Portugalska 22.000 in Holandija 14.000 kilometrov cest. Prejšnji predsednik francoske vlade Mendes-France je napovedal boj alkoholizmu y Franciji. Okoli 1 milijonu Francozov je vzel pravico, da smejo sami kuhati žganje iz sadja, in si: er do deset litrov, ne da bi plačali posebne pristojbine. Okoli 2 8C0 000 Francozov bi lahko še nadalje kuhalo žganje iz sadja, ki ga sami pridelajo. Mendesov zakon bi se moral uveljaviti 27. oktobra letos. Zdaj je francoski pailament odložil uveljavljenje tega zakona do 1. septembra 1956, da bj med tem časom lahko zadevo proučil. Tako bo še nadalje vseh 3,800.000 Francozov žgalo žganje brez državnih taks. Zanimnvo je, da je vlada ugotovila, da je oko i 200.000 ljudi iz pariškega okraja pripravljalo žganje, čeprav ne pridelujejo sami sadja. Sadje so si za kuho nabavljali na pariškem trgu. Italijanski industrije!, ki se bavijo s predelavo bombaža, se pri.ožujejo, da so socialne dajatve v tej industriji vprid nameščencev in delavcev previsoke in tako obremenjujejo proizvodne stroške. Tako trdi A. L. Arrigopi (v milanskem listu »11 Sole«), da so socialne dejatve v bombažni industriji za «superspecializiranega» delavca danes 364-krat višje kakor pred vojno, za kvalificiranega delavca II. kategorije pa 629-krat. Povprečno so socialne dajatve, ki gredo y breme bombažne industrije 514-krat višje kakor leta 1938. Pisec omenja dalje, da izvoz bombažnih tkanin iz Italije v tujino nazaduje, in sicer zaradi tega ker italijanska bombažna industrija pe more konkurirati tujini s svojimi cenami. Te cene so za 15-30 odst. višje kakor cene tuje industrije, O. Arrigoni pobija trditev, ki jo navaja Mednarodni urad za delo y Ženevi v svojem poročilu, da si je italijanska tekstilna industrija o-pomogla in da je prebrodila krizo iz leta 1951-52. Pisec navaja naslednje podatke: julija je proizvodnja bombažnega prediva v Italiji znašala 14.815 ‘.on, lansko leto istega meseca 19.169. proizvodnja bombažnih tkanin pa 11.820 ton letos in 14.039 lani. Proizvodnja torej nazaduje. Julija letošnjega leta so na notranjem trgu prodali 6.018 ton, lani v istem mesecu 7.448 bombažnega prediva ter 8.462 tkanin (9.369 lani). Po podatkih milanske trgovinske zbornice je italijanska država izvozila v prvih osmih mesecih letošnjega leta 7.870 ton bombažnega prediva (10.422 v istem razdobju lanskega leta) in 6.154 ton tkanin. (7.786 v istem razdobju leta 1954). To se pravi, da italijanski izvoz bombažnih tkanin nazaduje. V juliju letošnjega leta je uvoz bombažnih tkanin v Italijo dosegel 411 ton (lansko leto 60 ton), se pravi, da uvoz napreduje. G. Arrigoni navaja tudi podatke o višini zaloga bombažnega prediva in bombažnih tkanin. Zaloge bombažnega prediva so y juliju tega leta znašale 27.840. pred enim letom pa 28.625 ton. Zmanjšanje je torej razmeroma majhno. Povečale so se zaloge bombažnih tkanin, ki so julija 1955 znašale 47.457. lansko leto pa- 44.302 ton. nin (11.819 ton julija, 11.111 ton junija). Povišek proizvodnje y juliju se je pojavil tudi zadnji dve leti še bolj izrazito. Celotna proizvodnja bombažnega prediva in bombažnih tkanin je znašala v prvih sedmih mesecih !e'os 190.640 ton (leta 1953 201.970 ton, leta 1954 291.783). Od tega je bilo prediva 106.352 ton (leta 1953 114.900, le'a 1954 124.305), tkanin pa 83 988 1on (le‘a 1953 87.130, leta 1954 pa 95.478 ton). Proizvodnja je torej letos nazadovala. Proizvodnja volnenili Ikanln v Franciji v krizi Francoski industrije! se vznemirjajo zaradi krize, ki je zajela francosko proizvodnjo volnenih tkan:n- Več obratov je ustavilo delo. V Franciji se bavi s predelavo volne 435 podjetij. Zmogljivost teh pa se izkorišča samo v višini 51 odst. Število zaposlenih delavcev je v času od leta 1951 do junija 1955 nazadovalo za 46 odst. Danes je v tej industriji zaposlenih še 34.100 delavcev. je y zadnjem času zabeležila no'‘j spehe. Na notranjem trgu je i1’: cen, ako postavimo 1950 = 100, V 1951 dosegel 109, v jeseni letošnje^ ta pa 92, se pravi, da so dapes " obleke in perilu za 16 odst. nižje. nost poslov zaključenih na notr8!l trgu je od leta 1951 do 1954 nap1* vala za 21 odst., in sicer od 3,4 P9 milijarde nemških mark- V prveP1 letju 1955 je bilo prodanih za 2,2 1 jarde mark oblek in pe,ila. Prav tako so Nemci dosegli ve^‘ spehe na zunanjih trgih. V letu 1^ prodali za 7,2 milijona nemških ^ izdelanih oblek in perila, lansk0 pa za 61 milijonov; v prvem letošnjega leta za 39.2 miLjona <* vem polletju lanskega leta za 25,fh1 Svetovna proizvodnja volno nii)! PROIZVODNJA BOMBAŽNIH TKANIN V ITALIJI. Julija letos so proizvedli v Italiji 14.815 top bombažnega prediva (junija 13.693 ton). Proizvod so tudi več tka- Francoski izvoz, ki je v tretjem tromesečju lanskega leta dosegel vrednost 2.800 milijonov frankov, je v drugem tromesečju 1955 znašal nekaj več kakor 1.500 milijonov frankov. Med vzroki, kj jih navajajo Francozi za nazadovanje izvoza volnenih tkanin, so previsoke cene. Francoska preiskava je ugotovila, da so cene francoske industrije volnenih tkanin na županjih trgih za 26 odst. v:šje od cene držav organiziranih v OEEC. Hkrati narašča uvoz tujih volnenih tkaniji v Francijo. Ko je bi'o kontin-gentiranje uvoza, je ta lansko leto pa-rastel za 70 odst., v prvem polletju 1955 pa celo za 100 odst. Uvoz angleških tkanin je letos narastel za 27 odst. v primeri z letom 1953, v prvem polletju 1955 pa kar za 70 odst. v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Tudi uvoz italijanskih volnenih tkanin je narastel, in sicer lansko leto za 49 odst. v primeri z letom 1953 in y letošnjem prvem polletju za 107 odst. v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Novembra lanskega leta je vlada znižala dodatek pa carino od .15 na 11 odst. Uvoz volnenih polizdelkov je prost caripe, medtem ko je bil carini na dokončne izdelke dodan poseben dodatek. Prav večji carinski sprostitvi pripisujejo naraščanje uvoza iz tujine. Računajo, da bo svetovna prori' nja volne v sezoni 1955-56, ki se čela 1. julija, dosegla 2.073 mil'' ton. Do tega zaključka prihaja por( mednarodnega tajništva za volno-' izvodnja bi po vsem tem bila za 21 višja kakor lansko teto (2.035 m'1; in ski raj za 20 odst. višja kakor prečpa v razdobju 1934-38, ko je šala 1,37 milijopa tona. Proizvodnja je po sezoni 1949-5,) raščala iz leta v leto. V petih voUf državah, ki so glavne proizva^'^, južni polobli, bodo proizvedli 1 20^' t, se pravi 58,3 odst. sve‘ovne P(' vodnje. Na prvem mestu je še f' Avstralija s proizvodnjo 604.000 (lansko leto 584.000 ton), kar pred' Ija 29,1 odst. svetovne proizvodnje-.' stralska vlada je že lansko leto ^ s sistematičnim pobijanjem zajce*’ kvarijo pašo ovcam. Tudi ta okc1; je pripomogla k povečanju proizvri volne. Na Novi Zelandiji bodo I' vedli 216.000 ton (lani 207.000 tori1; pravi 10,4 svetovne proizvodnje, izvodnja v Argentini je letos ^ slabega vremena nazadovala in h° segla 163.000 ton (7,9 odst. svet*' proizvodnje); v Južni Afriki % ton, 6,6 odst. svetovne proizvodni' Urugvaju 91.000 ton (4,5 o 'st. s*e: pe proizvodnje). Tako bo striža * De šk n0 tih np k Pr( dat s6l fia je inč 'nu 161 !>e tisi no Vi izv, Sa žel( V ital Ve, ne proizvodnje). Tako bo striža ’ dveh državah vrgla več kakor v P! lij0 Pocenitev obleh v Nemčiji Industrija izgotovljenih oblek in izgotovljenega perila y Zahodni Nemčiji vojnem času — 118.000 ton povprP v razdobju 1934-38 y Južni Ah'il!1 52.000 v Urugvaju. Mnogo volne pridelajo še Zdrri ameriške države; Sovjetska zveza-, glija in Španija. Njihovo proiz''0^ cenijo letos na 865.000 ton 853.000) se pravi 41,7 odsh sve‘° proizvodnje. V razdobju 1934-38 jel izvodnja v teh državah dosegla ~ prečno 801.000 ton ali 46.3 odst. sV' ne proizvodnje. •atif Vod 959. Vsi- lijo! Pro >610 24,3 nja 1,00 i NEKAJ VEČ DELA V NABREŽINSKIH KAMNOLOMIH Nabrežinski kamen se izvaža po vsem svetu — Nekatera podjetja so povečala svoje obrate Kadarkoli je govor o gospodarskih vPrašanjih Tržaškega ozemlja, se le redkokdaj spomnimo naravnih bogastev našega ozemlja, ki dajejo zaslužek ^inogoterim tehnikom jn delavcem. V ttislih imam številne kamnolome na tržaškem Krasu; med temi so vsekakor najbolj pomembni nabrežinski. Ze Rimljani so spoznali vrednost na-brežinskega kamna ip ga uporabili za [Marsikatere zgradbe. V novejši dobi se je pa nabrežinska kamnoseška industrija izredpo razmahnila za časa av-stro-ogrske monarhije. Kamen, ki so ga Maši kamnolome! izločili iz osrčja pustega Krasa, je šel v mnogotera mesta Prostrane avstro-ogrske države in iz njega so v oni dobi zgradili mogočne Palače, ki so kljub mnogoterim stvaritvam sodobnih arhitektov še vedno paj-jePši okras številnih evropskih vele-Miest in prestolnic. Nekateri imenujejo pabrežinskj ka-Mlep »nabrežinski marmor«, drugi »nabrežinski gradbeni kameri«. Mineralo-§i pravijo, da je marmor tisti apnenec, bi ima mikrokristalipiično strukturo, jfej oznaki ustreza carrarski marmor, Me pa nabrežinski. Ce se torej držimo znanstvene opredelitve, se moramo vsekakor spoprijazniti z dejstvom, da v Nabrežini ne lomijo marmorja, temveč gradbeni kamen. Trgovci in gradbeniki so pa mnogo bolj širokogrudni. Zanje je marmor vsak gradbeni kamen, ki ga 'ahko pa lesk izgladimo ter ima svojevrstno in pestro površinsko sliko. Vrline nabrezinskega kamna Nabrežinski kamen ima mnogotere odlične lastnosti. Lomimo ga lahko v Velikanskih blokih. To je mogoče le zato, ker so apnenčevi skladi v Nabrežini zelo enakomerni ter nimajo napak. Zelo poredko naletimo na manjvredne Vniesne sloje, a še ti so izredno tanki, ^ri poliranju kamna se prikaže zelo Pestra površina, ki zadovolji tudi izbirčne arhitekte. Po površinski sliki točimo več vrst nabrežipskega kamna. iiSvetli nabrežinski kamen« je le po-redko posejan z malimi temnimi lisa-tMi. Zato lahko ta lepi kamen uporab-tjajo kiparji in to tudi za velike kipe. Tako so na primer na milanski postaji velikanske plastike, predstavljajoče bonje, leve in orle, ki so bile izklesa-Me iz izredno velikih blokov svetlega Mabrežinskega kamna. Nadalje lomijo v Nabrežini kamen, ki je povsem posejan z malimi temnimi pikastimi lisami, t^o zunanjosti je podoben granitu, za-t° mu pravijo »granitasti«. V nabrežin-sbih kamnolomih so tudi skladi, v katere so vključeni veliki ostanki nekdanjih živečih živali. To so namreč o-batnenine kravorogov ali hipuritov. Iz-brušeni površini kamna dajo prečno ab podolžno rezane okamenine svojevrstne velike slike ip takim vrstam na-brežin-skega kamna pravimo »rožnati« 'M »polžasti«. Na polirani površini rožnatega kamna vidimo poleg teh veli-bih slik tudi nekaj svetle osnovne Ploskve, dočim je polžasti kamen skoraj Povsem preprežen s kravorogi. Poleg teh tehničnih imen pa ima vsaka indu-strija za svoj kamen- še posebne pazive. Glede o trdnosti pabrežinskega kam-Mn se omejim le na ugotovitev, da je njegova trdnost (tako natezna, kakor 5glf> tudi tlačna) mnogo večja od srednje trdnosti kateregakoli drugega gradbene-kamna in v tem svojstvu prekaša bavenski granit. Nadalje se mabrežin- i" da >v. i. )žf dos1’ :ija Se'" >o * pos' njir‘ 1? J ve‘ sbi kamen zelo malo izrabi zaradi tre- nja. Od dobrega gradbenega kamna zahtevamo, da je odporen proti koroziji, bvarnim učinkom rastlinstva ter zmr-2ali. Ce so namreč v kamnu drobne luknjice ali pa male razpoke, bo vanje Pronicala voda, ki pozimi zmrzne. Ker Ps ima led večjo prostornino od vode, povzročil počasno rušenje kameni-tlh izdelkov. Tega pa pri nabrežinskem bamnu ne opazimo. Niti s tehnološkimi poskusi ni bilo mogoče dokazati, da ie ta kamen nagnjen k zamrzovanju. S kemično analizo so ugotovili, da i® V svetlem nabrežinskem kamnu 99,5 ndst. kalcijevega karbonata (apnenca), 9,35 odst. pa je železovega oksida. Po Mekaterib avtorjih v tem kamnu sploh ni magnezijevega oksida. Drugi avtorji Pn zopet pravijo, da so v nabrežinskem bamnu le sledovi železovega, alumini-jevega in magnezijevega oksida, poleg teh pa še 0,26 odst. kremena. Kljub tem Primesem je nabrežinski kamen z apnencem bolj bogat kakor beli kiparski bamen iz Carrare, ki vsebuje le 98,6%' kalcijevega karbonata. NABREŽINSKA PODJETJA V Nabrežini so naslednja podjetja kamnoseške industrije: »Cava Romana«,-“Industria marmi e pietre S.p.A.«, 11 Soc. M-armifera Gorlato«, »Montecati-ni«, »Arh. Anton Radovič«, »Nasledniki '®redi) A. Marangon« - S.M.A.T. (Soneta Marmifera Aurisina Trieste) in ''tezul Cesare Natale. Poleg teh industrijskih podjetij je še ?ekaj obrtnikov, ki s svojim umetni-sbim delom prispevajo k razvoju kamnoseštva y Nabrežini. Počim je bilo v prvih povojnih le-hh v Nabrežini kamnoseštvo precej za-"nrlo in so črnogledi celo prerokavali i r:-' apn’ pa :n> ,2' -eči* ih , I«1 k° ao«1 (V ,6)- oi*( : if liH: ,0^ o. ■ 2» i-5« /0ll, ,'Ke >08 A Vi 0 eda i- :eVi l;o! f oni c. : po /el« l3il ini« sv«:; 1 v P1 /p^ 'ril® iruf za,- ivo« (1 /e'«’ jef Napfeilek železarske iodustrlje v Italiji Združenje italijanskih železarskih Proizvajalcev je objavilo končne po-aalke o proizvodnji železarn v mesecu ^Ptembru in prvih devetih mesecih .Januar^september) leta 1955. Iz njih . videti napredek, ki ga je dosegla ta ndustrijska veja. Proizvodnja jekla je našala v mesecu septembru tega leta ™1-O00 ton, litega železa 133.000; valja-6 Pločevine 353.000, železnih zlitin 11 ■soč 800 ton. Vse te številke so znat-0 višje v primerjavi z lanskim letom ; Istem razdobju. Tedaj je dosegla pro-2vodnja jekla 355.000 ton, litega žele-108.000, valjanih pločevin 280.000 t, Utežnih zlitin 9.100 ton. ,Prvih devetih mesecih tega leta je Pijanska železarska industrija proiz-,.e da bi lastnik z njimi razpologal v svojo last-po korist ali korist drugih inozem-cev. Tudi ne sme dobroimetje tega računa nikdar preseči zneska 153.000 lir. termične Eleklioslalno laklianle avtomobilskih karoserij Ko so pred nekaj leti uvedli v angleški tovarni Morris lakiranje avtomobilskih delov po -elektrostatični metodi, je napravila evropska avtomobilska industrija velik korak paprej. S tem načinom lakiranja pridobe proizvajalci avtomobilskih karoserij pa času, hkrati -pa prihranijo tudi barvo. Nadaljnja vrlina teiga postopka je ta, da se barva enakomerno porazdeli pa površini. Osnova postopka je naslednja. Lak primerne gostote razpršijo v prostor, skozi katerega se na tekočem traku pomikajo deli, ki jih naj lakirajo. V tem prostoru je pa tudi elektrostatično polje, ki povzroča, da se kapljice barvnega laka naelektrijo in usmerijo proti ozemljenim predmetom, ki naj jih barvajo. Dočim so spočetka po tem postopku lakirali le -manjše dele avtomobilov, je pričela tvor-nica Studebaker pred nedavnim na ta način barvati tudi karoserije. Dokončno sestavljena- karoserija gre zaporedoma skozi tri barvalne prostore. V prvih dveh se vrši postopek elektrostatičnega lakiranja povsem avtomatično. Električna napetost znaša približno 90.000 voltov, dočim je- jakost elektrike malenkostna. Barvo brizgajo s pritiskom 1 do 1,3 atm. skozi devet razpršilpih šob. Te šobe -so sinhronizirane s tekočim trakom in zato brizgajo barvo samo takrat, ko pride karoserija v njih območje. Posamezne karoserije so medsebojno oddaljene od 0,5 do 1 m. Da bi pa lahko osebje od časa do časa čistilo razpršilne šobe, je po določenem številu karoserij večji presledek. Kljub temu je mogoče v eni uri lakirati 90 vozov. V zadnjem, namreč tretjem barvalnem piostoiu se izvrši še dokončna obdelava lakirane površine, ki jo pa opravijo izvežbani delavci z rokami. Prednost elektrostatičnega lakiranja se ne kaže le v tem, da je ta postopek cenejši od onih, ki so bili dosedaj v rabi. Po tem načinu lakirane karoserije so zelo obstojne napram vremenskim vplivom in kvarnim učinkom sončnih žarkov. Mp ZAŠČITA PRED RJAVENJEM Z LEPLJIVIMI PLASTIČNIMI TRAKOVI V Ameriki so izdelali novo snov za zaščito pred korozijo - ime ji je »Scot-chrap«. To je plastični trak, katerega osnova je polivilnilklorid. Izdelan je v lakih širinah in debelinah, da ustreza različnim zahtevam uporabe. Ta trak se tesno sprjme kovinske površine in to pe da bi bilo treba kaj ugrevati. Omenjeni trak poveže s kovino sintetično lepilo, ki ima to odlično lastnost, da preprečuje korozijo. Poleg tega se to lepilo ne »stara«, se pravi, da v določenem času ne izgubi svojih značilnih lastnosti. Takšna zaščitna prevleka je obstojna tudi proti -sončnim žarkom, solni vodi, alkalijam, ki-slinam, alkoholom, oljem in bakterijam. Ta samolep-ijivi zaščitni trak povsem prepreči prodiranje vlage in tudi pri najslabših o-koliščinab tako izoliranih predmetov ne uniči gniloba. Omenjeni plastični izolirni trak je predvsem primeren za zaščito cevi, kotlov in sličnih naprav v kemijskih tovarnah, nadalje za zaščito plinskih in vodovodnih napeljav, ki so položene y zemlji. Ker tudi zelo dobro električno izolira, je dobro-do-šel za izolacijo cevi in zbiralnikov vnetljivih tekočih goriv. Union Dalmine" v Jugoslaviji Milanska družba Dalmine, ki proizvaja brezšivne cevi se že delj časa zanima za jugoslovanski trg. Se pred sklenitvijo zadnjega trgov.nskega dogovora med Italijo jn Jugoslavijo konec marca, s katerim je bila trgovinska izmenjava med obema državama razširjena, je Dalmine imela poslovne zve-ze s podjetjem »Zelezara Sisak«, ki tudi proizvaja brezšivne cevi. Opremo za izdelavo teh cevi v »Zelezan Sisak« j-e dobavilo italijansko podjetje »Innocep-ti«. Pri montiranju so sodelovali tudi strokovnjaki družbe Dalmine, ki je sicer povezana z Imnocenti. Ti strokovnjaki so dajali Železarni v Sisku tudi tehnično pomoč pri proizvodnji. Tako se je razvilo sodelovanje med italija-sko družbo Dalmine in Zelezaro Sisak. Med podjetjima je prišlo tudi do dogovora, po katerem je Zelezara Sisak prevzela zastopstvo d.už-be- Dalmine za Jugoslavijo. Ta -družba naj bi še nadalje izvažala brezšivne cevi v Jugoslavijo, v kolikor ne bi proizvodnja Zele-zare Sisak sama krila potrebe jugoslovanskega trga. Predsednik upravnega odbora družbe Dalmine dr. Magri, je tudi P edsednik Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice y Milanu. V tem svojstvu se je nedavno mudil v Zagrebu, kjer sta se sestala izvršna odbora Italijansko-jugoslova-nske zbornice in Jugoslovan-sko-italija-nske zbornice v Beogradu. O tem sestanku smo že poročali v našem listu. Ob tej priložnosti je pi edsednik družbe Dalmine prišel v stik s predstavniki Zelezare Sisak. Razgovorom so prisostvovali tudi predstavniki nekaterih drugih jugoslovanskih podjetij, s katerimi ima Dalmine poslovne zveze. Družba Dalmine bi dosedanjemu sodelovanju rada dala drugačno pravno obliko. V Jugoslaviji naj bi se ustanovila družba »Union Dalmine«, pri kateri bi poleg predstavnikov Zelezare Sisak sodelovala tudi druga jugoslovanska podjetja. Po tem sestanku je odpotoval v Zagreb v imenu družbe Dalmine ing. Cal-biani v spremstvu ing. Panizza ip dr. Gambetta. Ob tej priložnosti so bili s predstavniki Zelezare Sisak zaključeni pomembni posli, hkrati pa so se razgovorili o ustanovitvi družbe »Union Dalmine«. Razgovori so se pozneje nadaljevali. Zdaj gre za to, da se odstranijo formalne ovire, ki so še na poti za ustanovitev imenovane družbe. PRIDELEK GROZDJA V ITALIJI EINAK LANSKEMU. Cenijo, da je letošnji pridelek grozdja znašal okoli 80 milijonov stotov, to je enako kot lani, ko je vrgel okoli 50 milijonov hektolitrov vina. V nekaterih pokrajinah je bila bera boljša, v drugih pa slabša kakor lansko eto. Cene grozdja so bile različne: boljše kakovosti so plačevali po 6.000-7.500 lir za stot, ostalo pa po 3.500-4.000 lir. ENOTNE CENE ELEKTRIČNEGA TOKA V JUGOSLAVIJI ? Proti koncu meseca- septembra je v slovenskem časopisju bila objavljena po »Tanjugu« vest, da je Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva v e-lafcoratu, ki je bil predložen gospodarskim organizacijam Zveznega izvršnega sveta, med drugim predlagala, naj se uvedejo v' vsej Jugoslaviji enotne prodajne ce-ne za električno energijo, a obenem, naj se izvrši obsežna reorganizacija celo nega jugoslovanskega elektrogospodarstva. Pobudo za predlog skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva je dala določba letošnjega družbenega plana, da je treba izvršiti priprave za u-vedbo enotnih cen To pomeni, po stališču kritikov elaborata, da bi morali letos v vseh elektrogospodarskih področjih države uvesti predvsem enotno oblikovanje tarif za električno energijo, kar naj bi jasneje omogočilo prehod k novim cenam na približno- enaki ravni. Taka pri-p-rava pa še ni bila izvršena. Tarifni sistemi so y posameznih republikah vedno še- različni in cene se razlikujejo tako v povprečju kakor tudi v konkretni uporabi za potrošnike enake vrste. Te razlike -so utemeljene deloma v različnih stroških proizvodnje, deloma v različni intenzivnosti izkoriščanja instalacij, deloma v različni strukturi same potrošnje. Tako proizvaja n. pr. Slovenija električno enefgijo bistveno ceneje kot druge republike in pa instalirani kilovat je lani potrošnja v Sloveniji znašala 4202 kilovatnih ur (v Srbiji 3664, Hrvatski 2636, Bo-sni-Hercegovini 3891, Makedoniji 2086, Črni gori 1620 kWh), toda pretežni -del razlike v ceni proizvodnje gre v korist velekonsumentov električne industrije (Ruše) ter elektrometa-lurške industrije (Kidričevo, .Store), -na čemer je zainteresirano vse jugoslovansko gospodarstvo. Prodajne cene za posamezne kategorije potrošnikov v posameznih republikah se pa ne razlikujejo v tolikšni meri, kakor se splošno sodi. V zadnjih letih se tudi razlike zmanjšujejo ,še bolj se pa bodo lahko zmanjšale v bodočnosti, ko bodo velike -nove hidrocentrale s ceneno e-nergijo začele redno obratovati prav pa tistih podiočjih, kjer so danes cene še visoke, dočim je v Sloveniji treba računati z dviganjem povprečne cene, ker se bo zaradi boljšega preskrbova-nja potrošnje moral povečati dražji delež termične energije. Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva predlaga enotne cene v vsej državi, jn si: er v taki višini, da bi se prodajna cena v državnem povprečju zvišala za 76,4 odstotkov. V posameznih republikah bi morebitno zvišanje povprečne cene znašalo od 59,5 (v Hrvatski) do 95 (v Črni gori). V Sloveniji bi se vsota prodajne cene od 8,6 milijard dinarjev dvignila na čez 15 milijard (za 80,5j%). Tehnika talilnega varjenja se je v zadnjih dveh-treh desetletjih povsod tako razvila, da večinoma že nadomešča stare načine spajanja kovinskih delov pri izdelavi raznih uporabnih predmetov ip naprav. Pri izdelovanju železnih nosilnih konstrukcijah, mostov, cevovodov, železn.ških vagonov, motornih vozil, parnih kotlov ip raznih drugih naprav se posamezni kovinski deli ne spajajo več z zakovicami kakor poprej, marveč s talilnim zvarjanjem s pomočjo varilnih žic ip varila h elektiod. Zvari, izdelane po sodobnih metodah varilne t-ehnike, se odlikujejo z vsemi mehaničnimi in tehnološkimi lastnostmi, ki jih ima osnovni kovinski gradbeni material. Tako mi je pričel pojasnjevati tehnični in gospodarski pomep proizvodnje varilnih elektrod inženir Leo Knez, priznan strokovnjak na področju varilne tehnike ip varilnih elektrod, sedaj tehnični vodja elektrodnega oddelka jeseniške železarne. Iz razgovoia z njim navajam naslednje informativne podatke: IZUM RUSA SLAVJANOVA Tehniško talilne-ga varjenja s pomočjo električnega obloka je omogočil izum Rusa Slavjanova (1890), ki ga je dve desetletji kasneje izpopolnil Šved Kjelberg s tem, da je električno žico obdal s plaščem iz zmesi raznih mine-ralij, ferolejan ip kemikalij. Plašč stabilizira električni oblok ip zmanjšuje škodljivi vpliv zračnega kisika in dušika pri varjenju, snovi pa iz katerih je material plašča sestavljen, pospešujejo jonizacijo električnega obloka, le-girajo po potrebi talino in omogočajo nastanek žlindre, ki med varilnim procesom pokriva površino kov ne. To so oplaščene varilne elektrode, ki so omogočile nagli razvoj varilne tehnike do današnje njene izredno visoke stopnje. Pri plamenskem varjenju se kovinska žica tali v acetilenskem plamenu ip služi le kot dodajni material. Pri e-lektričnem varjenju je pa varilna žica hkrati tudi elektroda, ki se ob dotiku z osnovnim materialom pod vplivom e-lektrične napetosti -najpoprej na svojem koncu razžari, a po primernem odmiku izžareva elektrone, ki dajejo e- TUDI JUGOSLAVIJA PROIZVAJA VARILNE ELEKTRODE lektrični oblok. Tudi pri tem postopku se konep žice tali in se njena snov v kapljah, ki padajo pa osnovni material spaja z njim y zvarno talino. RAZMAH VARILNE TEHNIKE Zaradi vedpo večjega razmaha varilne tehnike med- prvo in d.ugo svetovno vojno, posebno pa še v zadnjem desetletju, se j-e industrijska proizvodnja oplaščenih varilnih elektrod v mnogih deželah tako razvila, da že lahko govorimo o povsem novi industrijski panogi. Število tovarn, ki se bavijo s proizvodnjo oplaščenih varilnih elektrod za vse vrste jekla, pa tudi za baker in aluminij, raste od ieta do leta. Samo v Nemčiji jih je danes že okoli petdeset. Nekatere izmed njih, kakor Kjelberg, Krupp, Bohler ip druge, imajo zaradi svojega močnega kapitalnega zaledja in svojih sodobno urejenih raziskovalnih laboratorijev ip strojnih naprav dominanten položaj. Svoje tehnološke izsledke za izdelavo varilnih e-lektrod ščitijo s pridobljenimi patenti. Licepce prodajajo ostalemu svetu le izjemoma in za drag denar, večinoma pa razpečavajo le svoje lastne izdelke. Ti so danes od vseh jeklarskih izdelkov masovne proizvodnje še vedno najdražji- TOVARNE ELEKTROD NA BLIŽNJEM VZHODU IN V JUGOSL. Podobno se razvija industrija varilnih elektrod tudi v drugih evropskih državah in tudi dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda pričenjajo že ustanavljati svojo lastno elektrodno industrijo. Tako so nastale v zadnjih letih nove elektrodne tovarne v Izraelu, E-giptu ip Pakistanu. Graditelji teh tovarn so večinoma Švicarji, ki poleg strojev in opreme za ustanovitev podjetij dobavljajo potem za oplaščanje e-lektrod tudi potrebne surovine v že zmletem in zmešanem -stanju, in- po lastpih receptih. V Jugoslaviji je po zadnji vojni pričela izdelovati oplaščene elektrode je- seniška železarna, ki je izdelovala poprej — in še to le v zadnjem času pred vojno — samo varilne žice za plamen-sko varjenje. Kmalu za Jesenicami je pričelo izdelovati varilne elektrode tudi na novo ustanovljeno zagrebško podj-e -je »Elektroda«. Poprej so se elektrode večinoma uvažale iz Avstrije. Domači izdelki -seveda spočetka še niso mogli uspešno tekmovati z inozem-kimi in zato nekaj časa na- domačem tržišču niso bili visoko cenjeni. Zaradi deviznih tež-koč in neurejenih odnosov -do inozemstva se obe jugoslovanski elektrodni tovarni nista mogli nasloniti na druge licence tujih proizvajalcev in sta bili tako primorani razvi ati to tehnično panogo v -skladu s svojimi razpoložljivimi sredstvi, po vzorcih iz tujine in s pomočjo lastnih izkustev. IZVOZ ELEKTROD IZ JUGOSLAVIJE To delo je bilo uspešno. Tako je železarna Jesenice v zadnjih letih brez tuje strokovne pomoči pričela izdelovati in je tudi uvedla na trg že osem vrst oplaščenih varilnih elektrod, od katerih so nekatere že mednarodno priznane s strani klasifikacijskih zavodov Lloyd’s Register of Shipping V Londonu in Bureau Veritas v Parizu. Na podlagi izpričeval teh zavodov je uporaba jeseniških varilnih elektrod odobrena in omogočena vsem- ladjedelnicam sveta. Jeseniške elektrode so se že pričele izvažati v Turčijo, Egipt in Argentino. Tudi zagrebška »Elektroda« je že predala nekaj svojih izdelkov v inozemstvo. Poraba oplaščenih varilnih elektrod narašča v Jugoslaviji v izredni meri in proizvodna zrno Jjivost obeh tovarn že ne zadošča več za njepo kritje. Uvoz elektrod iz Avstrije in Švice pomeni težko breme za devizno gospodarstvo, to breme pa zavira tudi konkurenčno sposobnost onih domačih podjetij, ki izdelujejo nosilne konstrukcije, železniške vagone, ladje itd. Vsa ta podjetja morajo izdajati za uvožene e-lektrode šest do osemkrat več denarja kot bi ga dala za domače elektrode. Res je sicer, da se uvoz elektrod še- ne d-a povsem padome-st ti z -domačo proizvodni, posebno kjer gre za spe talne elektrode, katerih izdelava zah eva Visoko razvito jeklarsko industrijo ter mnogo strokovnega znanja in izkustev, vendar pa interesi jugoslovanskega gospodarstva nujno veleva, o, da je t eba izdelovati doma v zadostnih količinah vsaj tiste tipe oplaščenih elektrod, ki se največ potrebujejo, Ti tipi so pa tudi najbolj iskano blago v državah, katerih indu-strija se šeie razvija in s katerimi je Jugos avija že navezala dobre trgovske -stike, tako da bi pri zadostni zmogljivosti domače proizvodnje najbolj iskane tipe varilnih elektrod Jugoslavija .vedno tudi še lahko izvažala. Oplaščene elektrode se razlikujejo med seboj po namenu uporabe, po trdnosti zvara in po ostalih pjegov-h mehaničnih lastnostih, po kemičnem značaju obloge ali plašča, po njegovi debelini in po varivosti glede na vrsto e-lektričnega toka, ki naj služi pri varjenju. Proizvodnja oplaščenih -elektrod spada v kemijsko tehnotog jo ip je samo po poglavitni -surovini, t. j. elektrodni žici, direktno vezana na tako-zvapo črno metalurgijo. Tehnološki postopki piso komplicirani le navidezno, kajti za proizvodnjo dobrih in zanesljivih varilnih elektrod je potrebna velika skladnost med številnimi činitelji, ki -so odvisni -ne samo od človeškega znanja in -dela, marveč tudi pd prirode uporabljenih surovin. KLASIFIKACIJA ELEKTROD Ker so zahteve kupcev jn potrošnikov oplaščenih elektiod kakor tudi o-stalega dodajnega materiala iz navedenih razlogov zelo raznovrstne, se v vseh tehnično razvitih državah varilne žice in elektrode klasificirajo po uporabnosti ip kakovosti. V državah z razvito elektrodno industrijo imajo že kakih 15 let svoje norme, standarde, ki se izpopolnjujejo od leta do ie a, kakor napredujeta znanost pa področju varilne metalurgije . in tehnika praktičnega varjenja. Tudi v Jugoriaviji i-majo -sedaj za varilne elektrode posebne standardne predpise (JUS C. H 3.011), ki so bili izdelani po nemškem in Švicarskem vzorcu in po priporočilih Medna, odnega instituta za varilno tehniko v Parizu (I.I.S.) ter skladno s predlogi Mednarodne orgar izacije za standardizacijo (I.S.O.). JUS C. H 3.011 deli elektrode po namenu uporabe v elektrode za zvarjenje i-p elekt od1 • za navarjepje, normira dimenz je elektrodne žice in elek rodnega plašča ter predpisuje kemični značaj plašča zunanji videz izdelka in minimalne mehanične in tehnološke lastnosti dobljenega čistega vara ali zvarjenega spoja. Zaradi teh standardnih predpisov je proizvodnja varilnih elektrod v kvalitetnem pogledu pod stalno kont olo domačih nadzornih organov, pa tudi pod kontrolo klasifikacijskih zavodov, kolikor gre za elektrode, ki se upo a-bljajo pri broJogradnji. Proizvodnja var Inih elektrod zato -ne more biti samovoljna, marveč mora potekati v skladu z domačimi ip mednarodnimi predpisi. Mednarodno sodelovanje na -tem področju se razvija tudi s pripravljanjem obče obvezne sim-boliza ije s pomočjo dogovorjenih kratic, ki naj že na< prvi pogled označjio elektrode po -njihovi vrsti in po raznih lastnostih 'dobljenega vara. Taka simboliza-cija za razne tipe tega tehničnega blaga- je za mednarodna tržišča zčlo koristna, ker je pravilna primerjava cen le tedaj mogoča, če je tudi praktična uporabna vredno;t izdelka že v naprej točno u-gotovljena. Mednarodni znaki moram biti -s strani organizacije I.S.O. končno-Veljavno osvojeni in od včlanjenih držav priznani. To delo -doslej še ni povsem opravljeno in daje zato organizacija I.S.O. za zdaj samo priporočila, kako naj se domači standardi vskladi-jo in izpopolnijo z mednarodno simbo-lizacijo. Ta priporoč la je jugoslovanska standardna komisija pri s-e-stavi predpisov JUS C. H 3.011 v izdatni meri upoštevala. Dr. O. Poenotenje in hkrati povečanje prodajnih cen bi po zamisli Skupnosti jugoslovanskega gospodarstva bilo potrebno, da se omogoči samostojno financiranje investicij v okv.ru panoge elektrogospodarstva. Zato predvideva predlog tudi povečanje letne amortizacije naprav od 11 na 20 milijard dinarjev zaradi reva o izacij osnovnih sredstev in- zvišanja obresti na revalorizirana o-movna sredstva o-d 2 na 6%. To bi povečalo obremenitev za nadaljnjih 11 milijard, a kalkulhani dobiček ki se računa sedaj v višini 100 odstotkov plačanega sklada ,naj bi znašal v bodoče 20% lastne cene, tako da bi -se povečal od 3 na 10 milijaid. Vsa ta povišanja bi znašala po zamisli predloga v vsej državi nad 27 milijard dinarjev. Zaradi centralizacije investicij in uvedbe posebnih tako imenovanih planskih instrumentov -naj bi organizacija elektrogospodarstva -dobila novo obliko z večjo centralizacijo in ustanovila naj bi se za to panogo gospodarstva posebna banka. Proizvodnja električne energije je znašala lani v vsej državi 3.4 milijarde kilovatnih ur, o-d katerih odpade na Slovenijo dobra tretjina (1,293). Zaposlenih je pa bilo lani v tej gospodarski panogi vsega okrog 16.000 delavcev in uslužbencev, od teh v Sloveniji dobra petina (3.500). Kritika strokovnih krogov in potrošnikov energije v Sloveniji zavrača predloge S-kupnosti jugoslovanskega e-leklrogospodarstva deloma z načelnimi razlogi, kakor n- pr. da se elektro-gospodrastvu ne sme dati povsem iz.e-men položaj v celotnem go-poda’-skem sistemu države, deloma pa z razlogi, ki predvidevajo -skrajno škodljive posledice, ki bi jih podražitev električne e-nergije imela tako za industrijsko proizvodnjo kakor za splošni življenjski standard prebivalstva. Obremeritvi potrošnikov energije z amorrizacijo revaloriziranih osnovnih sre'ds'ev ugovarjajo kritiki z utemeljenim argumentom, da ni mogoče zahtevati od sedanjih kon-sumentov da bi s plačevanjem tako močno povišane cene nadomestili primanjkLaje iz nezado tne amortizacije prejšnjih let in poplavili dolgoletne zamude v ustvarjanju amortizacijskih skladov. Uprav če-n je udi ugovor, da bi no miranie kalkulativnega dobička z 20 odstotki lastne cene značilo u-stvariti stimulativ za dviganje lastne cene, namesto da bi se dala pobuda za -njeno znižanje. Tem in drugim utemeljenim razlogom, s katerimi se predlog Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva pobija, je treba- dodati še načelni ugovor, da bi prevalitev bremena iz amortizacije za revalorizirana osnovna sredstva na sedanje in bodoče potrošnike ie tedaj bila mogoča brez težkih reperkusij na industrijsko proizvodnjo in na življenjski star-dard prebivalstva, če bi revalorizacije b;le deležne v enaki meri tudi vse ostale komponente narodnega dohodka, kar je pa seveda izključno. K predlogom Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarska je Elektro-gosopdarska skupnost LR SlovenLe izdelala svoje strokovne- kritične pripombe ip predloge, o katerih je tudi že razpravljala komisija za vprašanja e-lektrične energije pri odboru za -gospodarstvo republiškega zbora. Zaključki razprave so ugotovili soglasje- komisije s kritičnimi pripombami Elektrogospodarske skupnosti LR Slovenije in izražajo zahteve, da morajo tudi cene električne energije biti ekonomske kakor so cene v ostali proizvodnji, da se v elektrogospodarstvu uvede epoten tarifni sistem in da je treba žago oviti delavsko upravljanje in stimulacijo kolektivov elektrarn. Dr. O. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA pripravlja za leto 1956 naslednje prireditve; ► Razstava tekstila in oblačil ► Stanovanjska razstava (gradnja in oprema) ► Razstava povojnih izumov in tehničnega napredka FLRJ ► II. Obrtni velesejem ► II. Mednarodna razstava vin ► Kmetijski sejem Podjetja, priglasite pravočasno svoje sodelovanje! Za obiskovalce in razstavljalce je odobren popust na železnici: §50/,0 za potnike in 50°!q za prevoz blaga Vse informacije da'e: ,,(iospoilarsko razstavišče" Ljubljana, Titova 50, tel. 31-322 — Telegram: Razstavišče Ljubljana JRANHRIESTE“s ar. i TRIESTE-TRST Via Donota 31- Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: IZVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele.Vse vrste gum tvornica CEAT, Pisalne in računske stroje, teleprintere in njih dala - Radioaparate - Kmetijske stroje Traktorje in rezervne dele - Specialne stroje za bonifi' kacijo in regulacijo terenov in gradbeno industrijo Za Jugoslavijo nudi specialne plačilne in kreditne pogoje v okviru izmenjav z jugoslovanskimi produkti ZICME VRVI „TECI“ * -0— VSEH VRST IN PREMEROV IZDELAVA PO AMERIŠKEM NAČINU SEALE IN NORMALNA MILANO Repi. B0SC0L0 & Go. TRST — RIVA GRUMULA ŠT. 10 Tel.: 36-112 - 23-652 IVAN VETRIH Zaloga goriva (Solgas) GORICA ulica Lantieri št. 5 TELEFON 25-27 Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Zadružna hranilnica in posojilnica Z. Z. z N. J. KOPER s podružnicama v Postojni in Sežani 2a&topnik in g lama zaloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ul. Valdirivo 3 Telefon 35-034 Oglašajte v .»Gospodarstvu4* ! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE L A. GORI ZI ANA. GORIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo .SIGMA: IMPORT EXP0RT TRST . TRtESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi št. 94-252 privatno 26-3G4 TELEGRAM : SICMAMARE SPECIALIZIRANI- PODJETJE ZA MEDNARODNi -.»REVOZ S KAMIONI — TRGU VIN A Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA - GORICA VIA ALFIERI 11-13 TEL. 34-32 ZOBOZDRAVNlSKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancis zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobna proteze Sprejema od 9. do 12. in od 1; do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11 (vogal Ul. Carduccijtel, 37-1 h „VISTA ^ TRST, UL CAHJCC115 - TEL 29-65S Bogata izbira naočnikov, daljnogledu*, toplomerov in fotografskega materiala Pridružite se tudi Vi oglaševalcem v »GOSPODARSTVU"! FdBRIM GRADJEl/IIVSKIH I RUDARSKIH MASIMA I METALAIH KONSTRUKCIJA KRUŠEUAC TELEFON 38 I 141 TELEGRAM 14 OKTOBER PROIZVODI ♦ UNIVERZALNE BAGERE SA ZAHVATNOM KAŠIKOM DO 1 M3 ♦ TRARTORE GUSENIČARE SA ANGLODOZEROM JAČINE 90 I 160 RS 4 MOTORNE VALJRE OD 6 I 12 TONA ♦ BETONSKE MESALICE OD 250 LITABA ♦ SRREPERE SA DTOVARNIM MOSTOM 4 INDUSTRISKE HALE, MOSTOVE I OSTALE GETALNE KONSTRUKCIJE ♦ BUNKERE, CEVOVODE OD 300 DO 3000 MM. RAO I DRUGE LIMENE KONSTRUKCIJE ♦ RAZNE VRSTE TRANSPORTERA I ELEVATORA ♦ JAMSKE I GRADJEVINSKE VAGONETE ♦ LINISRI TT MATERIJAL ITO. V PRIPREMI JE PROIZVODNJA: MOTORNIH BAGERA SA RAŠIROM OD 0,50 I 0,75 m 3 ZA OBaVEŠTENJA 0BRATITI SE PRODAJNOM ODELJENJII FABRIRE ILI NAŠOJ POSLOFMCI U BEOGRADU, KNEZA MILOŠA BRUJ 4, TEL. 24=482 d. d. IMI*ORT - lOVrOKT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež: ul. Ciceione 8/II - Telefon: ul. Cicerone 30214 - Sealo Legnami 9G71G IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE A. POZAB TRST ULICA MORERI ŠT. 1 Tel. 28-373 Preuzemamo esakovrstot prevoza za tu in inozenr stvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne -SPADARO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Tujdka uvoz | OZEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 3T9 Telegrami: Telefoni. JUGULUVUJA - RIJEKA 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter : JUGOLINE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IIV POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. BORTOLUZZI - Telegrami: „NORD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l MAGAZZINI del C0RS0 Trieste - Corso Halia 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043 q dežnih plaščev A površnikov J jop in hlač (d!:h. inontgomerjev 1 za MOŠKE, ŽENSKE 0 in OTROKE Oglejte h i n a de 1 po najnižjih cenah A izloiSe l ZANESLJIVA T R <3 O V 1 N A SPEOICIJSK^ TVRDrvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVGLi TEL. 96-847 SCALO LEGNAMI -PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 4-J - - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADGPEDlT GOSAD PROIZVODNO TRGOVINSKO PODJETJE Ljubljana, Prečna k, tel. 30-329 PROIZVAJA: odlično čajno mešanico ..Planinski čaj ', razne zdravilne čaje, dišavice za kuho in kuhinjske začimbe, krmilni prašek REDISOL, razne mešanice za kozmetično in prehranjevalno industrijo. Dobavlja razne droge farmacevtski industriji in lekarnam IZVAŽA: suhe in sveže gobe, zdravilna zelišča in eterična olj i BAZZANELLA UMBERlI I mc sor dr; Ho, Pri arr osi m ske Sre T in «6; X nit koi 4u< 2 č Drc ■n spe ga »ai Sij n 4us h Brc n ski] »2 S k staj $ P H?] ski »oči Ure sto važ sto van su , ni j da •kič Sre, »alr sk0] laso Etal dek h s f 1 doz . Ja,i£ TRST - UL. F. VENEZIAN ( Tel. 24-197 ZasiopRik za Trst. lem, Cdnco iaFlU ^ SCHIRATTI - Vinarska k e miš' na sredstva za ohranit®' in nego vin. VERMOREL - Škropilnic® naprave za žvepljanje - rs* 1 pršilniki. CINGANO - Tovarna vinarski! < strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLl Bojlerji, uporniki,radiato/f 1 in sprave za klimatizacij11 ELEKTRIČNI GORILNIKI INC ZAM BELLI na nafto in s* nitarni predmeti. 2- Trst Hila 21 Tur Ilovi kaj; '•itn v fR.4 koPl veni sk, ; ^ftove ^6a c dbra goriš ^Pn ■»rošj vič j ski j ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM Izradjuje za potrebe mašinogradnje: r' valjani Čelik - vučeni Čelik - lim (debeli, srednji, tanki) - hladno valjane trake vučenu žicu - zavarene cijevi - elektrode - poluproizvode za daljnu prerodu J u svim vrstama: gradjevinske i konstrukcione - nelegirane i legirane vrste Čelika po DIN normama za opču mašinogradnju, ugljenični i legirani alatni Čelik za izradu ručnog i mašinskog alata za obradu metala, drva i drugogmaterijala, specijalne vrste Čelika - za naročite svrhe. 'i«b! Nik Ni, Trsti dreži »'orn, ii ife Detaljne podatke o Vrstama, osobinama pojedinih Vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzi* jama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam KATALOG PROIZVODA ŽELEZARNE JESENICE --n, Ze ko e 2. TRST Ul, ICA F A B 1 O PILZt ST. «0/1. TELEFON ST. TO SPOmRSKRC,A ZTIRl J7F.N.IA NOVE NALOGE ingoslmskili Irgovinskili zbornic V zvezi z nadaljnjo razšir.tvijo samouprave, kakor tudi v zvezi s pro:e-s°m nadaljnje socializacije poedmib državnih funkcij in jačanjem prisioj-®°sti samoupravnih družbenih organi-2acij, se pričakuje, da se bodo ti novi Podpisi nanašali na sledeče panoge: na vprašanja amortizacij, koristenja mnorlizacijskih fondov v problema.iki °snovnih sredstev; na vprašanja utrjevanja stalnih obrteh sredstev in kratkoročnih kreditov dopolnjevanje, za izredne in sezon-slte potrebe v problematiki obrtnih Sredstev; ha vprašanja višine tarifnih postavk m nagrajevanja v problematiki plačil-^ga sistema; na vprašanja razdelitve letnih deviz-ttih sredstev, rezerve deviznih sredstev, # kompenzacijskih sredstev, uvoza reproduciranega materiala ter uvoza blaga 2 določitvijo pižjih uvoznih sredstev v Problematiki zagotovila surovin; na vprašanja do očanja letnih in per-sPektivnih načrtov izvoza industrijskemu blaga, odobravanja programa za Pukup inozemskih industrijskih konce-s,j v vprašanju zunanje trgovine; na vprašanja odobritve programa industrijske proizvodnje, tehnične pomo-v problematiki razvoja industrijske Proizvodnje; ha vprašanja odobravanja investicij-skih programov, odobravanja kreditov splošnega inves icijskega fonda y in-vtsli. ijski problematiki. Na la način bodo te gospodarske u-stapove dobile mnogo večja pooblasti'a v reševanju najvažnejših vprašanj v celotnem gospodarstvu, a bodo kljub temu ohranile še nadalje svojo dosedanjo osnovno značilnost. Za gostinske obrate na Tržaškem o-zemlju veljajo za obdobje oktober-no-vember naslednje draginjske doklade: Uradniško osebje (mesečno) I. kat. 24.843 22.919 2. kat. 3. kat. bankonir, slaščičar, ekonom, računo- 22 386 19.422 vodja nad 20 let 20.475 17.771 izpod 20 let marker, blagajnik, blag. pomočnik in blagajniški zaznamovalec nad 19.292 14.612 20 let 19 630 17.030 od 18 do 20 let 18,525 14.066 izpod 18 let 14.638 12.311 Neuradniško osebje (tedensko) I. kat. šef bara, šef sla- doledarne 2. kat. barist, sladole- 5.112 4.437 dar nad 20 let 4.638 3.900 od 18 do 20 let 4.431 3.165 izpod 18 let 3. kat. pomočnik barist, pom. sladoledar, pom. bankonir, pom. slaščičar, služitelj pri postrežbi v obratih pražene kave (torefaz.) nad 3 606 2.880 20 let 4.515 3.849 od 18 do 20 let 4.311 3.120 od 16 do 18 let 3.498 2.802 izpod 16 let intern., težaki, čistilke 2.421 2.274 nad 20 let 4.392 3.798 od 18 do 20 let 4.158 3.081 od 16 do 18 let 3.288 2.769 izpod 16 let 2.214 2.205 Trgovina Vzhod-Zahod Na četrtem zasedanju evropske gospo darske komisije pod okriljem Organizacije združenih narodov v Ženevi so napravili prvi korak za pospešitev večstranskih kompenzacijskih kupčij med Vzhodom in Zahodom. Poseben finančni komite, ki je bil sestavljen v ta namen, je sestavil posebno priporočilo v tem pogledu. Komiteju je predsedoval švedski delegat C. H. van Platen, za podpredsednika pa je izbran Jugoslovan J. Flere, gospodarski izvedenec jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Poročilo priporoča državam, paj vključijo v dvostranske sporazume tudi klavzulo, ki bi omogočala trikotne ali večstranske kompenzacije. Transakcije bi bile popolnoma prostovoljne, a ne avtomatične ter bi nanje morale pristati vse prizadete stranke. Sestanka Evropske gospodarske komisije so se udeležili predstavniki Albanije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Ce-hoslovaške, Danske, Finske, Francije, Grčije, Madžarske, Islandije, Italije, Jugoslavije, Luksemburga, Holandije, Norveške. Poljske, Romunije, Švedske, Švice, Turčije, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Vel. Britanije, Zahodne Nemčije, ZDA, Avstralije, Kanade in in Izraela. Navzoč je bil tudi predstavnik Mednarodne trgovinske zbornice. Splošno je prevladalo mnenje, da se bo y prihodnjem letu trgovina med vzhodnimi in zahodnimi državami povečala. Jugoslavija in Trst O pomenu Jugoslavije za Trst in Trsta za Jugoslavijo je Franjo Perič v recenziji knjige dr. V. Pertota: «Trst-medjunarodni prfvredni problem«, ki jo je objavila »Ekonomska revija«, napisal sledeče: Vprašanje’Trsta ni še rešeno. Se vedno se bo pojavljalo kot vprašanje proizvodnih stroškov v Podonavju, ko vprašanje racionalnejše razdelitve fiks nih stroškov tržaškega pristanišča in kot vprašanje ekonomičnosti prometa v Podonavju. Pospešeni razvoj proizvajalnih sil v Podonavju bo zahteval in brez dvoma tudi našel pove prometne smeri, ki bodo deloma spremen le gravitacijska področja posameznih luk. Ključni položaj Jugoslavije glede Trsta se pa pri vsem tem bistveno pe bo spremenil, prav tako pe tudi ključni položaj Trsta za Jugo lavijo m druge dežele njegovega zaledja. ,Zato ne kaže presojati vloge Jugoslavije po njenem sedanjem minimalnem deležu, ki ga ima treputno v tržaškem prometu. Njen pomep je treba ocenjevati po deležu, ki bi ga imela v tržaškem prometu, akb bi Trst svobodno služil potrebam svojega zaledja. Zaradi tega ostane proučevanje problematike Trsta kot izhodišče podonavskih dežel na gornji Jadran še vedno aktualno. Bilo bi zato nujno čimprej uresničiti zamisel o ((Jadranskem institutu«, ki naj poleg drugih preučuje tudi ta aspekt tržaškega vprašanja. [) I 17 OLA :cc0 UT Pred imenovanjem novega predsednika tržaške trgovinske ZBORNICE? Tržaški dnevniki podajo, da bo v kratkem imenovan pov Predsednik Trgovinske zbornice na me-kap. Cosulicha, ki predseduje tej v3žni gospodarski ustanovi že dolgo vr-s*° let; na to -mesto naj bi bil imeno-Vah prof. Luzzatto Fegiz. V istem ča-su naj bi bili imenovani tudi novi čla-Pi izvršnega sveta. Glede teh pa men-?.a še ni prišlo do sporazuma med pomičnimi strankami na vladi. Zaradi Predsedniškega mesta sta v sporu libe-rPlha in demokrščanska strani/a. Zdi se Koraj neverjetno, da bi vseučiliški p-o-gj j^or Luzzatto Fegiz, ki je znan po vsej taRji kot statistik, opustil znanstveno elo. Prof. Luzza to Fegiz je hkrati tu-?! ravnatelj milanskega zavoda »Doxa« 1 se bavi s statističnimi anketami, . TRŽAŠKA LADJA »PATRI ZIA« se j® Potopila nedavno v vzhodnem Sre-?°Zemskem morju. Posadka je vztra-laia v čolnu nad 40 ur v boju z mor-! skitni valovi, šele šesta ladja, ki je j PRtla mimo ponesrečencev, je opazila j Fil-' in rešila mornarje. Nekateri so nit«' icf . re>' ji. ,0LI atoli1 acij# INC n s* prispeli v Trst. Za USTANOVITEV FAKULTETE jA. POMORSKO GOSPODARSTVO v /Tstu, Benetkah in Genovi se zavzema ^'lanski gospodarski list »24 Ore«. 2ENSKI STROKOVNI ZAVOD ZA Križem IN MODO nameravajo usta-°viti v Trstu. Ta posebna šola naj bi f;i3ala 3-5 let. Odprli bi jo v prihodom šolskem letu, in sicer v prenovlje-1 vili ob koncu Stupaidcheve ulice. Reorganizacija cerkvene u- !^AVE NA KOPRSKEM. Del tržaško-JaPrske škofije, ki pripada k Slo-®hiji, je doslej upravljal Ijubljan-sKi škof. Te dni je Vatikan določil za R^Vega apostolskega magistratorja te-dela msgr. Dr. Mihaela Toroša, ki Pravlja jugoslovanski del nekdrnje “°riške školije in mu je hkrati dodelil 0 delega‘a g. Albina Kjudra, doslej pRmika v Tomaju. Vatikan ni ugodil rošnji ljubljanskega škofa, da bi vno-*c združil z ljubljansko škofijo trnov-l?1 in postojnski dekanat, ki sta bila Prvi svetovni vojni odtrgana od Nbljanske škofije. Dosedanji odgovorni ured- {■IK »KATOLIŠKEGA GLASA«, ki iz-v Go lci in ima tudi uredništvo v ^;s'u, g. Stanko Stanič, župnik v Stan-je podlegel dolgi bolezni. Odgo-2>rno uredništvo lista je prevzel ms?r. ■ Fr. Močnik iz Gorice. Smer lista ______________________________ ostane neizpremenjena. »Katoliški glas« je hkrati tudi glasilo »Slovenske katoliške skupnosti v Trstu«, politične organizacije, ki je bila ustanovljena po razkolu med pristaši Slovenske krščanske zveze v Trstu. Glasilo te je zdaj »Novi list«, ki izhaja v Trstu. URADNI VESTNIK OKRAJA KOPER. Okrajni ljudski odbor Koper je pričel izdajati lasten uradni list pod i-menom »Uradni vestnik okraja Koper«. Vestnik bo izhajal kot priloga »Slovenskega Jadrana«. Uvodno besedo je napisal Albin Dujc, predsedn k Okrajnega ljudskega odbora. »ELEKTROKOPER«. V Kopru je bilo ustanovljeno novo podjetje pod imenom «Elektrokoper», ki bo preskrbovalo občine Koper, Izola in Piran z električno energijo. Delovalo bo ob naslonu na Elektroskupnost Slovenije. Bavi-lo se bo tudi z vprašanji nadaljnje e-lektonfikacije. SLOVENSKO 'NARODNO GLEDALIŠČE PRIREDI: v soboto, 19. novembra 1955 ob 20.30 v dvorani Sladi.n pr Sv. Ivanu otvoritev 11. sezone SNG v T slu s premiero Cankarjevega dela »MARTIN KAČUR« - dramatizacija in režija Jože Babič. — V nedeljo, ob 17. uri ponovitev v isti dvoran1. MED ITALIJO IN TUJINO vinsko-mehanične stroke se mora priložiti prošnji tudi podroben °Pis artikla. Licence bodo veljavne šest mesecev. . Romunija. Visoki komisariat za higieno i.n zdravstvo je odpravil zaporo nad uvozom prežvekovalcev ter svežega, ohlajenega in zmrznjenega mesa iz Romunije, dočim ostane ša nadalje v veljavi prepoved uvoza svinj in svinjine iz te države. V zvezi s tem je ministrstvo za zunanjo trgovino razpisalo naslednje uvozne kontmgfente: goveja živina za zakol 450, rezani konji 20 ter zmrznjeno in ohlajeno meso 290 milijonov lir. Prošnje za dodelitev kontingentov, o-premljene z dokazi, da gre za konkretne posle, je treba vložiti do 25. nov. Albanija. Italija in Albanija sta s 1. oktobrom t. 1. uveljavili trgovinski in plačilni sporazum, ki sta ga sklenili že 17. 12. 1954. Sporazum temelji na kli-ringu, fakture se morajo izstavljati v ZDA dolarjih. Predvideni so naslednji enoletni kontingenti; Uvoz iz Albanije (v oklepaju je naveden znesek v dolarjih); a) čez carinarnico: surovi petrolej (480.000), kro-mova ruda (240.000), silicijev pesek (96.000) , surova volna (128.000), druge kože drobnice (48.000), bombaževi od- # padki (16.000); b) z ministrsko licenco: bitumen (32.000), surove kože za krzna (16.000), les v hlodih in neimpregni-rani drogi (24.000), zdravilne rastline (40.000) , konji za zakol (500 glav), lo-ček (24.000), suha čreva (3.200) ,drugo blago (64.000). izvoz v Albanijo: a) čez carinarnico: volneno in laneno predivo (98.600), »fiocco« in umetna svila (8 000), plu-tovina in izdelki iz nje (11.500), usnje in podplati (270.000), živilska maščoba (200.000) , cigaretni papir (13.000), riž (8.000) ; b) z ministrsko licenco: konoplja in izdelki iz nje (8.000), izdelki iz jute (70.000), industrijska maščoba (167 tisoč), laneno olje (16.000), nadomestni deli za razne stroje in aparate (225.000), jeklene vrvi (25.000), jeklena žica (2 tisoč 500), radijske cevi (1.000), kemijski in farmacevtski izdelki, vštevši antibiotična sredstva (80.000), drugo blago (64.000). Prošnje za dodelitev kontingentov se morajo vložiti, kolikor gre za aitikle, ki je zanje potrebno uvozno ali izvozno dovoljenje, do 25. novembra; prošnje, ki bodo dospele na ministrstvo pozneje, se bodo upoštevale samo za morebitne ostanke. Pri izvozu artiklov ko- Zai/arouanje v obmejnem prometu Polniki v jugoslovanskih vodah ali na jugoslovanskem ozemlju |so obvezno zavarovani Najv6č cestnih nesreč pri Gorici 1 UDINE(o Hm 0 oo GORIZIA Km 38/0 ITALIJANSKA RIBIŠKA LADJA ZAJETA. Nedaleč od otoka Vodenjak v skupipi Koir.atskega otočja so zasačili italijansko ladjo »Friccia Azzuri« na lovu. Čoln pripada luki Giu ja Nuo-va. Pripeljali so ga v šibeniško luko. Sodišče je obsodilo kapitana na denarno kazen 25.000 dinarjev, hkrati so jugoslovanska oblastva zaplenila vse u-lovljene ribe in tri mreže. Zahvala ,GOSPODARSTVA‘ Uredn ištvo in upiava iista se zahvaljujeta vsem nai očnikom, ki so redno poravnali naročnino aa teto 1954, hkrati pa prosita še zamu nike, da to storijo. Izdajanje gospe (tarskega lista je združeno z razme oma velikimi str: ški, ker j-e nabava strokovnih časnikov pa tudi potrebnega gradiva dražja. Naročnina na nsš list je še vedno nizka — komaj 600 lir za vse leto v Italiji in 380 dinarjev v Jugoslaviji, a 2 do arja za ost: lo tujino. Naročn ki iz tuj ne lahko poravnajo naročnino po mednarodni denarni nakaznic ; saj je bila ta zopet upeljana v prometu s skoraj vsemi evropskimi državami. Hva’ežni bomo vsakomur, ki nam pošlje nss'ov, katerega izmed svojih znancev, ki bi se utegnil zanimati za naš list. Podali mu bomo več številk na ogled brezobvez-no. Piran, 14. novembra Po diveh uredbah zvezne vlade iz leta 1948 so v Jugoslaviji vsi potniki, ki se vozijo z morskimi ladjami, do-Ibidniimi po veljavnih predpisiih za prevoz potnikov, kakor tudi tisti, ki potujejo na katerikoli stalni ali začasni progi v krajevnem ali medkrajevnem javnem avtomobilskem prometu, obvezno zavarovani zoper nezgode, ki bi nastale v zvezi z uporabo označenih prevoznih sredstev. O-be uredbi se izvajata od 1. januarja t. 1. tudi na področju bivše cone B. Po uvedbi obmejnega prometa na osnovi določb videmskega sporazuma so določbe o tem obveznem zavarovanju potnikov važne tako za osebe, ki v obmejnem prometu uporabljajo navedena prevozna sredstva, kakor tudi za italijanska podjetja, katerih ladje in avtobusi opravljajo vožnje na progah v prometu med italijanskim in jugoslovanskim državnim o-zemljem; kajti vsak potnik je v smislu določb omenjenih uredb od trenutka dalje, ko pride ladja v jugoslovansko teritorialno morje ali avtobus na jugoslovansko ozemlje, obvezno zavarovan proti nezgodam, a brodarskim in avtobusnim podjetjem so v zvezi s tem zavarovanjem naložene razne dolžnosti. V naslednjem prinašamo v glavnih obrisih bistvene določbe omenjenih dveh uredb. Obvezno zavarovanje potnikov priznava v primeru nezgode 50.000 dinarjev odškodnine določenim koristnikom, če potnik zaradi nezgode izgubi življenje; 100.000 dinarjev potniku samemu, če je zaradi nezgode trajno in popolnoma nesposoben za delo, ali ustrezni odstotek te vsote, če je zaradi nezgode trajno, toda le delno nesposoben ali pa dejansko dokazane stroške za zdravljenje in izgubo zaslužka, vendar največ 50.000 dinarjev, če je potnik zaradi nezgode le začasno nesposoben za delo. Zavarovanje veljat v pomorskem prometu za nezgode, ki bi se pripetile med vožnjo z ladjo ali tedaj, ko se potnik vkrcava na ladjo ali izkrcava z ladje, ali pa medtem, ko je (potnic pred pričetkom potovanja,', med potovanjem ali po končanem potovanju v neposredni bližini ladje, če je nezgoda nastala zaradi dogodkov ali delovanja, ki jih je pozvroči-la ladja ali ki so v zvezi z operacijami ladje. V avtobusnem prometu velja zavarovanje za nezgode, ki bi se pripetile med vožnjo z avtobusom ali medtem, ko se potnik mudi na avtobusni postaji ali na kraju, ki je določen za vstopanje in izstopanje potnikov. Zavarovanje ne velja za osebe, ki so m-:d vožnjo zaposlene na ladji, kakor tudi ne za tiste, ki med tem, ko se ladja mudi v pristanišču, sidrišču ali na kakem drugem kraju o-bale, opravljajo službo v zvezi z o-bratovamjem ladje, bodisi na sami ladji ali pa izven nje; tudi ne velja za osebe, ki se le zaradi obiska ladje vkrcavajo, mudijo na ladji ali izkr- „GOSPODARSTVO“ izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« Italijanski avtomobilski klub je raziskal vzrok avtomobilskih nesreč ip prišel do zanimivega zaključka, da se prometne nesreče itočajajo večinoma vedpo na istih mestih. Zanimivo je, da so nesreče manj pogoste na zelo prometnih točkah in na nevarnih cestah. Omenjeni urad je preiskal 7531 km na 33 državnih cestrh. Na tem omrežju je prišlo leia 1954 do 6475 prometnih nesreč, pri katerih je podleglo 951 oseb, ranjenih je bilo pa 6628. Pri tem so ugotovili, 154 «kritičnih» točk, na katerih se je dogodilo 1915 nesreč. Najbolj nevarna cesta je državna cesta št. 56 med Gorico in Vidmom. Na tej cesti so se lani zgodile približno 3 nesreče pa vsak kilometer. Skica, ki smo jo posneli iz rimskega dnevnika «11 Globo«, prikazuje omenjeno cesto. Tempi presledki kažejo točke, kjer so se nesreče zgodile, številke pa nam povejo, koliko je bilo nesreč. UPRAVNA RAZDELITEV OKRAJA KOPER Zemljevid nam prikazuje sedanji koprski okraj v novem obsegu. Kakor ;e vidi, je bil koprski okraj razširjen, 1a-ko da s!a mu bila priključena še sežanski in postojnski. Vse slovensko ozemlje okrog Tržaškega ozemlja pripada zdaj koprskemu okraju Napovedane ladje Proga: Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija Maria Carla prihod 19., odhod 20. novembra. Primo prihod 20., odhod 25. Adrjatico prihod 20. Citta di Messina prihod 23., odhcd 25. Galatea prihod 28. novembra. Proga: Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt 'Enri odhod 19. pov. Aristodimos odhod 19. Otranto prihod 20., odhod 22. Sarajevo prihod 20., odhod 22. Lastovo prihod 22., odhod 22. Barletta prihod 22., odhod 24. Aspasia prihod 22., odhod 26. Esperia odhod 25. pov. I ma prihod 25., odhod 29. Loredap prihod 27. novembra, odhod 2. decembra. Plotarkis Blessas prihod 28., odhod 30. novembra. Milvia prihod 28., odhod 30. Zagreb prihod 28* odhod 30. Istra prihod. 29., odhod 29. novembra. Sandra Maria odhod 2. decembra. Proga: Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod El Nil prihod 27. novembra, odhod 2. decembra. Dinara pr.hod 30., odhod 30. novembra. — Odhodi kopec meseca: Duipo, Portorose in Sistiapa. Proga: Vzhodna, Zah. in Južna Afrika Ermenegilda odhod 20. novembra. A-stor odhod 20. novembra. Adria'jco odhod 25. novembra. Maria Cosulich prihod 27., odhod 30. novembra. Africa prihod 29. novembra. Galatea odhod 30 novembra. — Prihodi konec meseca: U. Vivaldi, S. Cabo o, Risano in Europa . Proga: Avstralija Toscana odhod 25. novembra. Proga: Severna in Zahodna Evropa Algeriap prihod 18., odhod 18. pov. Zadar prihod 20., odhod 20. novembra Sandra Maria prihod 27. nov. Leo prihod 28., odhod 29. novembra. Cagliari prihod 29.. odhod 29. novembra. Proga: Severna Amerika Exbrook prihod 22., odhod 22, nov. Exilona prihod 24., odhod 24. novembra. Črpa Gora odhod 30. novembra. Vulcania prihod 28. novembra, odhod 5. decembra. Proga: Srednja Amerika in Sev. Pacifik Virginia Lykes prihod 18., odhod 18. cajo. Analogno tudi v avtobusnem prometu niso zavarovane osebe, ki so med vožnjo zaposlene na vozilu, in osebe, ki na postajah ali med vožnjo ali kjerkoli opravljajo kako službo ali delo v zvezi z obratovanjem vozila, bodisi na vozilu ali pa laven njega. Nosilec zavarovanja je Državni zavarovalni zavod. Premijo, ki znaša sedaj 0,45 odst. vozne cene, morajo brodarska in avtobusna podjetja obračunavati in plačevati Državnemu zavarovalnemu zavodu mesečno za nazaj. Določitev natančnejših rokov in načina obračunavanja in plačevanja je prepuščena sporazumom med brodarskimi in avtobusnimi podjetji ter Državnim zavarovalnim zavodom. Brodarskim in avtobusnim podjetjem so naložene tudi razne dolžnosti, katerih izvajanje naj omogoči v primeru nezgode ugotavljanje vseh pomembnih okolnosti. Dr. O. Olajšanje obmejnega prometa Sestanek italijansko - jugoslovanske mešane komisije za obmejni promet v Vidmu je bil zaključen. Sklenjeno je bilo, da se komisija zopet sestane 17. decembra v Ljubljani. Na sestanku so ugotovili, da je bilo doslej izdanih in vidiranih že čez 60.000 prepustnic. U-radno poročilo komisije pravi, da je ta sprejela številne in koristne sklepe, da bi z njimi olajšala naloge krajevnih oblastev pri prakt.čnem izvajanju sporazuma. Glede prenosa va.ute, ki jo smejo posestniki prepustnic prenešati iz enega področja na drugo, pravi poročim, da je bil znesek vaiute povečan. Italijanski državljani bodo lahko prenesli na jugoslovansko področje mesečno 7.000 lir, jugoslovanski državljani na italijansko področje pa 3.500 dinarjev. Poleg tega bi posestniki pro-pustnic ob vsakem prehodu prenesli še po 600 lir, oziroma 300 dinarjev, kakor je bilo doslej v praksi. Toda ta sporazum in tudi vse ostale, ki so bili doseženi y Vidmu, morala odobriti še obe Vladi. Vprašanje olajšanje prehoda z motornimi vozili še ni bilo dokončno rešeno. Ta prehod, omogoča sporazum o obmejnem prometu samo pod pogojem, da imajo posestniki motornega vozila tudi karnet ali triptjk; san.o običajno začasno izvozno ali uvozno dovoljenje ne zadostuje. V Vidmu so se zdaj spo razumeli, da bosta delegaciji priporočili svojim vladam naj to vprašanje čimprej ugodno rešita. Pomorska proga za obmejni promet JADRANSKA LINIJSKA PLOVBA Reka Vozni red na progi Umag—Trst—Sesljan Motorna ladja »Ivan Cankar« Odhod Prihod I|3 ^ oi oj 0 03 M t4 D is 11 si-g §!■§ EU U3 fH CH H O a Hom h w m 5.30 5.30 UMAG 21.00 21.00 6.15 6.15 Piran 20.20 20.20 6.45 6,45 Izola 19,50 19,50 7.00 7.00 pr. Koper od. 19.00 19.00 8.00 8.00 od. Koper pr. 17.45 18.00 8.40 — Milje — 1.25 9.00 8.45 TRST 17.00 17.00 9.30 16.30 10.30 — SESLJAN — 15.30 Slikarska razstava Toneta Miheliča Dne 16. t. m. je bila odprta v galeriji »Trieste«, Ulica XX. septembra 16, razstava akademskega slikarja Toneta Miheliča, že precej časa ni bilo nobene slovenske razstave v središču mesta (Bambič je razstavljal v novi dvorani na Stadionu 1. maja), zato je to za tržaško slovensko javnost dogodek, ki ga je z veseljem pozdravila. Mihelič je zadnjič razstavljal v Trstu — v galeriji »Rossoni« — pred dvema letoma in tista njegova razstava nam je še v svežem spominu, ker je napravila močan vtis zaradi skoro naivne iskrenosti v dojemanju in posredovanju lepote tržaške in goriške pokrajine. Ta preprosta iskrenost je simpatična poteza mladega slikarja tem bolj, ker je redka v modernem slikarstvu, ko skuša biti vsakdo čim bolj kompliciran, abstrakten in težko razumljiv in ko se slikarji skoro že sramujejo prikazovati lepoto in ugajati. Mihelič si ne dela teh skrbi. Slika, kar se mu zdi lepo in kar mu ugaja, in tako prevladujejo tudi na tej razstavi lepi pokrajinski motivi, naslikani s sočnimi, živimi in vedrimi barvami. Morda Mihelič išče vedre motive in vedre pokrajine, ker to ustreza njegovi naravi, zato pogrešamo na razstavi kra-ške motive s kamenjem in bori in vso otožno Mričnostjo našega Krasa. Privabljala ga je bolj prijazna obala od Nabrežine do Sesljana in sončna Brda, da ne govorim o rimski Campa-gni ali Siciliji. Med domačimi motivi so me najbolj prevzele slike sesijanskih in devinskih pečin in števerjana v pomladnem krasu. Te slike so polne poezije in čustva so harmonično v barvah in kompoziciji in dokazujejo, kako občutljiv je Mihelič za lepoto in da si tega čuta ni dal z ničimer, z nikakim izmom skvariti ter se ga prav nič ne sramuje. Mehki čar toskanske pokrajine in ozračja se mu je posrečilo zajeti v sliki »Sončni zahod na Arnu v Florenci«, melanholijo rimske Campagne pa v sliki »Sončni zahod v rimski o-kolici«. Poseben čar veje iz njegovih slik s Sicilije, ki so kakor razžarjene od vročega južnega sonca, ki napravlja barve še posebno močne in svetle. V nasprotju s slikami z na-brežinske in sesljanske obale so na-nešene barve na slikah s Sicilije v širokih, krepkih ploskvah, kar napravlja vtis nenavadne plastičnosti in topline. Barve kar žarijo. S slik veje značilno sredozemsko pansko razpoloženje, sončna spokojnost vročih po-poldneivoiv, ko se pasejo bele koze med razvalinami grških temeljev, katerih okrušeni stebri žare v soncu, ob skale pa se peni morje, skoro črno od modrine in obroblja obalo z belim trakom plimavice. Zazdi se nam, da sedi skrit nekje na prevrnjenem stebru Pan in svira na piščalko in njeni zvoki so polni čutnega hrepenenja in življenjske sile. Mislim, da ima Mihe.ič kot človek s severa tanjši posluh za te zvoke kot tisti, ki jih je poslužal že v zibeli. Manj so me navdušile njegove slike iz Rima, ker so nekam preveč dekorativne in manj iskrene v izbiri motivov in nas puste zato hladne. Težnja po dekorativnosbi, ki prihaja v teh in še v nekaterih drugih slikah do izraza, pa je tudi največja nevarnost Miheličeve umetnosti. U-pam pa, da se bo znal tega rešiti in ostati iskren in ponižen v svoji službi umetnosti in lepoti. Poleg pokrajinskih motivov razstavlja tudi nekaj dobrih portretov. Razstava bo odprta do 30. novembra. M. Z. novembra. Ilellen Lykes p rihod 19., odhod 19. novembra. Vesuvio prihod 21. novembra. Lipscomb Lykes prihod 26., odhod 26. novembra. Monreale prihod 27.. odhod 30. novembra. Almeria Ly-kes prihod 30., odhcd 30. novembra. Proga: Južna Amerika Rio Quinto prihod 19., odhod 23. novembra. Antonietta Rozzo prihod 2. decembra. Rio Belgrano prihod 4. dec. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugo.nrija: Rom očija je prip ula 8. nov. iz Severne Evrope s 750 t blaga, vkrcala 160 t in odplula 8. nov. na Reko. Titograd je prispela 9. nov. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 420 t, vkrcala 450 t in odplula istega dne na Reko. Lovčen je prispela 9. nov. z Reke, vkrcala 1450 t blaga za Daljni vzhod in odplula 11. nov. Makedonija je priplula 10. pov. iz ZDA, izkrcala 630 t, vkrcala 720 t ip odplula 11. nov. na Reko. Skopje je prispela 12. nov. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 270 t, vkrcala 780 t blaga ip odplula 15. nov. pa Reko. Pričakuje se prihod: Užice 20. nov. iz Turčije, Srbije 24. nov. z Reke, Sarajeva 27. nov. iz Aleksandrije, Zadra 27. nov. iz Severpe Evrope in Dinare 30. nov. z Daljnega vzhoda. Jadrol.mja: Lastovo je priplula 8. novembra iz Grčije z 270 t, vkrcala 240 t in 10 potnikov ter odplula 9. nov. na Reko. Istra je prispela 15. pov. iz Grčije s 180 t in 6 potnikov, vkrcala 20 t in 8 potnikov ter odplula 16. nov. v Grčijo. Pričakuje se prihod Lastova 22. nov. iz Grčije. POVIŠANJE BRODARIN 7-A PREVOZ TOVOROV NA PROGI SEVERNA AMERIKA - SEVERNA EVROPA. Ladijske družbe, ki so združene v Norih Atlantic Continental Freight Conference so objavile, da bodo 1. februarja prihodnjega leta povišale brodarine na prevoz tovo ov iz Severne Amerike (Nev York, Boston, Filadelfija, BaRimor, Norfolk, New-port News) v Severno Evropo (An-vers, Rotterdam, Amsterdam, Hamburg, Bremen) za 10% zaradi narašču-jočih stroškov- TITOVI ZAVODI v LJUBLJANA BRZOJAV: LITOST.iOl LJUBLJANA - TELEFONSKA CENTRALA 21-810 DO 21-819 - PRODAJNI ODDELEK 21-211 - TELEPRINTER - SOPSTVENI INDUSTR. ŽELEZNIČKI KOLOSEK IZRADJUJE: VODNE TURBINE svili vrsta i veličina — Francisove — Kaplanove —• Peltonove = tipizirane male turbine do 150 KS HIDROMEHANIČKU OPREMU za hidroelektrarne CRPKE — centrifugalne — propelerske — zupčaste UREDJAJE ZA D1ZANJE — dizalice svili vrsta — transportne uredjaje — u serijama lake mačke t. z. LAMA i koloturnike REDUKTORE za sve svrbe i veličine — sa čeonim i ko-nusnim zupčanicima ili puževima STROJEVE ZA OPREMU - rudnika - metalurgijskih poduzeča — kemijske industrije ODLJEVKE od sivog lijeva do 20 t težine — čeličnog lijeva manganskog lijeva — specijalnog lijeva i najkom-pliciranijiL. daleko do jednostavnib. u serijskoj izradi Preuzimamo takodjer glodanje zupčanika TRAŽITE PONUDE! PRILIKOM VASEG DOLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN lilVGICSKIII ŠTIHOVA TRST - IILICT SIN Micam’ BRRJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA NELIR0 I AMER ORIGINALNIH ENGLESRIH ŠTUF0UA ZA NIUŠRA I ŽENSRA ODI JELA 11Z NAJNIŽE C l J E N E. GOSPODARSTVO 19. novembra TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Povpraševanje po kavi se je na mednarodnem tržišču zmanjšalo. Ponudba je vedno večja ker prekupčevalci počejo hraniti v zalogah večje količine kave, poleg tega je začel prispevati na trg tudi letošnji pridelek iz Srednje Amerike. Kavo iz Tanganike in Kenije ponujajo po nižjih cenah. Pocenila se je tudi kava iz Kolumbije, Ugande in Brazilije. Cene kave na tržaškem tranzitnem trgu so naslednje: Minas 2 50,50-52 prostih dolarjev ali 56 dolarjev v kliringu; Rio 5 45 prostih odnosno 50 dolarjev v kliringu; Victoria 7 33 odnosno 36; Vic-toria 5 40 odnosno 44 dol.; kava iz Kostarike 570-600/šil. različno po vrstah; Uganda stane 290-300' šil. — vse za 50 kg fco skladišče v prosti luki. Kava pripravljena za vkrcanje na Viru proizvodnje fco vagon odhod prosta luka Trst kvotira: Minas 2 48-t>0,50 dol.; Rio 5 44 dol.; Kostaiika HGA 560 do 570 šilingov; proti vkrcanju v no-vembru-januarju: Kostaiika SHB 580-590 šil.; Uganda w. & cl. 285 šil.; Tan-ganika A in AA 55 -590 šil.; Kenya A 550-600 šilingov. Povprečne cene kave pa viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg fob: Rio NY 5 41,50; Rio NY 3 46; Santos Superior 77,50; Santos ex-tra prime good to large bean 71,50; Victoria 5 good to large bean 37,50; sreuiajeamerišKa kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX .57,50; Salvador naravna 62,50; Kostarika 73; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 415; Moka Hodeidah 1 465; afriška kava, y šilingih za cwt cif: U-ganda oprana in prečiščena 285; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 277. Povprečne čepe ocarinjene kave, od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, za kg neto ponovno pretehtano: brazilska: Rio NY 5 1380; Rio NY 3 1430; Santos Superior 1670; Santos ex-tra prime good to large bean 1720; Victoria 5 good to large bean 1320; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1670; Sap Salvador 1740; Kostarika 1880; a-rabska: Gimma 1530; Moka Hodeidah 1 1650; afriška: Uganda oprapa in prečiščena 1330; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1290. SLADKOR TRST. Madžarska je prodala vse svoje zaloge sladkorja za letošnje leto. Angleški sladkor stane 42/7/6 funtov šter-lingov cif Trst, belgijski pa 575 frankov. POPER TRST. Po padanju v preteklih tednih, ko je poper vrste Sarawak spe-cial padel na 193 šilingov, so se cene zopet okrepile. Po zadnjih vesteh kvotira Sarawak special črni 210 šilingov proti vkrcanju v novembru, 207/6 proti vkrcanju v decembru in 207/6 proti vkrcanju v januarju za cwt Cif Trst; vrsta Malabar 272/6 šilingov proti vkrcanju v novembru, 270 proti vkrcanju v decembru in 265 pro4i vkrcaniu v januarju; Sarawak bel kvotira 320 šilingov proti vkrcanju v novembru in 317/6 proti vkrcanju v decembru in januarju, vrsta Tellicherry stane 287/6 proti vkrcanju v novembru, 285 proti vkrcanju v decembru in 280 proti vkrcanju v januarju za cwt cif Trst. Italijanski trg Na Lalijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni bilo bistevnih izprememb, razen na trgu zo olivnim oljem, že več časa so cene olivnega olja v stalnem naraščanju. V prejšnjem tednu pa je cena olivnega olja v poktajini Apuliji poskoči a, in sicer za 10-12.000 lir pri stotu. Vzrok temu je slaba letina oljk zaradi neugodnega vreme a, zlasti v času zoritve. Na drugih trž ščih Južne Italije so se cene v pre.šnjem tednu zmerno dv gni e, vendar je pr čaji o vati, da bo izreden skok cen v Bariju (Apulija.) vplival tudi na kvotacijo na drugih tržiščih toliko prej ker predstavlja proizvodnja oliv, ega olja v Bariju in okolici skoraj polovico celotne italijanske proizvodnje (45%). Zaradi zgoraj omenjenih dejs ev je položaj na trgu z olivnim oljem zelo težak. Na e-ni strani so pi©izvajalci, ki se zaradi pičlega pridelka ne morejo odreči visokim prodajnim cenam, na drugi strani je pa masa potrošnikov, ki ne more pačati 1 litra olja po 700-800 hr. Izvedenci predvidevajo, da bodo trgovci prisiljeni meša i olivno olje z semenskim, da bi lahko držali nižje cene. Drugi so mnenja, da bo morala priskočiti na pomoč država s svojimi zalogami, ker ne more ostati brezbrižna do tako visoke podražitve olja, ki je predmet š roke po rošnje. Tretji zopet trdijo, da je morda izredni porast cen posledica trenutne zmede, ki nima prave ekonomske osnove, in da je zaradi tega pričakova l normalizacijo po'ožaja v kratkem času. Sele v prihodnjih tednih bomo videli, katera izmed teh domnev je bila prava. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica fina Polesine 7100-7200 lir za stot, dobra 6800-7000, navadna 6700-6800; pšenična moka tipa »00« 8800-9400, tipa »0« 8200-9000; tipa »1« 7600-8700, tipa »2« 7700-8400; koruzna moka 6800-7000; oves 5800-5900; rž 58005900; inozemska rž 4500-4600; ne-oluščeni ječmen 6200-6300; rumena koruza marano 6200-6400; rumena koru- za 5600-6200; bela koruza 4250-5050; pšenični otrobi 45-4600. VERCEULI. Neoluščenj riž: navaden 5500-5800; Pierrot 5600-5800; Roncarolo 5800-6000; Allorio 5400-5600; Ardizzone 5600-5900; Maratelli 59000-6300; Rizzot-to 6100-6400; Razza 77 5800-6100; R. B. 6300-6600; Sesia 6400-6700; Arborio 6800 do 7200. — Oluščeni riž: navaden 9400-9700; Pierrot 10.100-10.400; Ardizzone 10.800-11.000; Maratellj 11.500-11.900; Rizzotto 11.600-11.900; Razza 77 11.700-12.000; R. B. 11.800-12.000;, Arborio 13 tisoč 800 do 14.500. ŽIVINA LODI. Klavna živina: voii I. 310-360 lir kg, II. 275-300; dobro rejepe krave I. 290-365, II. 230-280; biki I. 310-360, II. 270-300; junci in junice I. 300-360, II. 240-290; teleta L 450-470, II. 360-440, vprežni voli 290-330.000 lir par; vprežni junci 1-2 leti stari 70-110.000 lir glava; molzne krave 70-90.000; krave Pr-vesnice 120-140.000; junice 80-90.000; telice za rejo 35-45 000; mladi biki za o-plojevanje 130-180.000; konji za zakol I. 230-290 lir kg, II. 150-220; žrebeta za zakol 315-350; konji za delo 12(M50.000 lir glava; žrebeta nad 1 letom starosti 80-100.000, pod 1 letom starosti 30-50.000 lir glava; prašički za rejo do 15 kg 440-460 lir kg, 15-25 kg 430-450; mlade svinje za rejo 550-600 lir kg; suhi prašiči 40-50 kg 390-410. 50-80 kg 390-400. 80-100 kg 360-400; debeli prašiči 130-150 kg 380-385, 150-180 kg 380-390, nad 180 kg 385-395. OLJE FIRENZE. Na trgu z olivnim oljem so se cene še dvignile. Ze dolgo pe pomnijo, da bi v tako kratkem času cene tako poskočile. Vzrok temu je slaba letina bodisi po kakovosti kakor tudi Po količini. Povpraševanje prevladuje nad ponudbo. Tudi cene semenskega olja so se dvignile. Cene so naslednje: olivno olje extra do največ 1% kisline 680-700 lir kg, do največ 1,50% kisline 660-680, do največ 2,50% kisline 640-660, do največ 4% kisline 620-640; dvakrat rafinirano tipa »A« 6.10-630, tipa Splošno so b.le cene surovin na med-narodnih irg h bolj čviste. Tega pojava ne pripisuje neugodnemu poteku konferen.e štirih v Že evi, .emveč povsem konkretnim dejstvom v zvezi z razvojem trgov.ne. Značilen je skok cene elektrohtičnega bakra in cina. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 11. novembra nazadovala od 205% na 202 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru; tudi cena koruze je padla od 129 3/8 na 125% stotinke dolarja za bušel. Pridelek soje po vsem svetu bo letos dosegel 764 milijonov bušlov, se pravi, da bo za 60 odst. obilnejši kakor lansko leto. Cena pšenice in koruze je bila v .začetku še pižja, pa se je pozneje nekoliko učvrstila, ko je ameriški minister za kmetijstvo izjavil, da je naklonjen prodaji kmetijskih presežkov Sovjetski zvezi. Poleg tega je Jugoslavija kupila v Ameriki več milijonov bušlov pšenice. SLADKOR, KAVA, KAKAO Gena sladkorju je padla v New Torku izpod najnižje cene (3,25 stotinke dolarja), ki jo predvideva mednarodni sporazum o sladkorju. Na londonskem trgu bodo zopet odprli teiminsko kupčijo s sladkorjem, ki je bila ukinjena v začetku vojne. V New Yorku je ostala cena v tednu do 11. novembra ne-izpremenjena pri 3,23 stotinke dolarja za funt sladkorja. Cena kave je v tednu do 11. nov. za malenkost napredovala, od 48.40 na 48,60 stotinke dolarja za funt. Po zasebnih cenitvah naj bi preostanek kave v zalogah junija 1956 znašal 15 milijonov vreč (po 60 kg). Prevladuje mpepje, da so ta predvidevanja plod špekulacije. Cena kakava je v New Torku napredovala od 30 na 30,95 stolinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku ostala v tednu do 11. nov. v bistvu nespremenjena: 34,85 (teden poprej 34,80) stotinke dolarja za funt. Po uradni cenitvi ameriškega ministrstva za kmetijstvo so v Združenih državah letos pridelali 14,843.000 bal (bala po 500 funtov) bombaža. Te cenitev je za 915 tisoč bal višja, kakor je znašala prej- »B« 540-560; semensko olje navadno 400-410; olje iz zemeljskih lešnikov 430 do 435. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 40-50 lir kg; korenje 45-55; zelena 60-70; paradižniki 50-70; karčofi 115-120; cvetača 20-45; čebula 25-30; koromač 15-35; špinača 60-80; bučice 80-100; fižol v stročju 90-100; cikorija 60-70; solata endivija 60-70; krompir bintje 35-42; krompir ma-jestic 33-35. Kaki 15-40 lir kg; grozdje 70-120; grozdje Isabella 45-55; kostanj navaden 35-65; jabolka Deiicious I. 80-100, II. 45-65; jabolka Jonathan I. 70-110; hruške Clairgeau 40-85; Kaiser I. 120-140, II. 90-110; pomaranče 50-80; mandarini Pa-terno 110-140, navadni 70-80; limone 70 do 80, izbrane 100-120; ananas 750-770; zemeljski lešniki praženi 250-255; olupljeni kostanj 115-120; mandeljni neolu-ščeni 320-330; lešniki neolupljeni 320-330; orehi Sorrento 315-320; navadni o-rehi 170-180; bosanske slive 210-215. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 810 lir kg; iz drugih krajev Lombardije 760; čajno maslo 880; trdi sir grana proizv. 1953 730-780; proizvodnje 1954 550-620, 1-30 dni star 320 do 340, 30-60 dni star 350-370; Sbrinc svež 400-410, .pcstan 530-560; Emmen-thal svež 450-480, postan 530-550; Pro-volone svež 400-430, postan 470-500; Gorgonzola svež 240-250, postan 380-390; Italico svež 370-380, postan 410-430; Ta-leggio in Quartirolo svež 300-320, postan 390-400. KRMA LODI. Seno majske košnje 2400-2500 lir stot; otava 2300-2400; seno III. košnje 2200-2300; seno iz detelje I. košnje 2100-2300, II. košnje 1900-2100, III. košnje 1800-2000; suha trava 1300-1400; pšenična slama stlačena 950-1000; riževa slama 300-400; koruzne pogače 4200 do 4300; lanene pogače 7200-7400; tropino-ve pogače 1200-1300; pogače iz zemeljskih lešnikov 6300-6400. šnji mesec ip za 5 milijonov bal višja, kakor naj bi znašal pridelek po cenitvah v začetku leta. Zaradi tako visokega pridelka bo vlada verjetno znižala podporo pridelovalcem bombaža. V Aleksandriji je cena napredovala zaradi nakupov bombaža s strani Sovjetske zveze in Ki.ajske, ki so dosegli 450.000 kantarjev (1 kantar približno 45 kg). Gre za nakupe vrst karnak, aš-muni in guiza. .Vlada Združenih ameriških držav je napovedala, da bo pričela prodajati svoje strateške zaloge volne. Cena volni je v New Yorku o-stala v bistvu neizpremenjena: 128,5 (128 teden poprej) stotink dolarja za funt. V Franciji (Roubaix) je cena o-stala neizpremenjena pri 1035 frankov ža kg. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka napredovala od 40,25 na 43,50 stotinke dolarja za funt; vesta RSS v Londonu 34 3/8 penija za funt pri kupcu (31 7/8 teden poprej) in 34 5/8 (32 1/8 teden poprej) penija za funt pri prodajalcu. KOVINE V New Yorku je cena elektrolitične-mu bakru v tednu do 11. nov. napredovala od 41 na 45 stotink dolarja za funt. Na ceno je vplivalo razvrednotenje čilskega peza za izvoz bakra. Čile je v Londonu odprl urad za prodajo bakra. Tudi cena cina je v New Yorku napredovala, in .sicer od 95 na 95,55, medtem ko je svinec nazadoval od 15 na 14,88 stotink dolarja za funt. Cena cinka ni bila v New Yorku več tako čvrsta kakor pred tremi tedni, ko se je dvignila. Proizvodnja cinka v Združenih državah se je v oktobru povzpela pa 89.400 ton, medtem ko je povpraševanje doseglo samo 87.750 ton. Antimon Laredo je ostal neizpremenjen pri 33 sto inkah dolarja za funt; lito železo nespremenjeno pri 59 dolarjih za tono, prav tako Buffalo; staro železo 44,83 (leden poprej 44,50) dolarjev za tono. Živo srebro neizpremenjeno pri 275-280 dolarjev za steklenico. Barvaste kovine v Zahodni Nemčijj 11. novembra: ejektrolitični baker 442,50-446,50 DM za 100 kg, svinec 130-131 DM ip a-luminij 240-242 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 18. 10 31/10 19. 11. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 201V8 20472 204 1 /3 Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 127 12873 124 V4 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . - 45.50 45.80 46.- Cin (stot. dol. za funt) . . . 96.12 96-75 98.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 15.5U 15.50 15.30 Cink (stot. dol. za funt) . 14.75 13,- Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 24.40 24.40 24.40 Nikelj (stot. dol. za funt) 64.50 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 34.- 34 55 35,— Živo srebro dol. za steklenico . . . 2B0.— 284.- 284,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . . . 37.50 57.25 56,- LONDON Baker (f. štor. za d. tono) . . . 354.7» 371- 385.- Cin (f. šter. za d. tono) . . . 762.— 781 — 793.— Cink (f. šter. za d. tono) . . . 91.3/4 91 - 92.— Svinec (f. šter. za d. tono) . . . 10?3/« 10678 108,— SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 458.40 435.90 412,- VALUTE V MILANU 7.11. 55 15. 11.55 Min. Maks. Dinar (100) 70 73 70 75 Funt šterling 6,175 6.220 6175 6.200 Napoleon 4.275 4.300 4.250 4.300 Dolar 637.- - 638 637 636 Franc, frank (100) 166.- - 166 165,— 166,- Švicarski frank 148.75 149,— 148.75 149,— Funt št. papir 1.680 1.670 1.670 1,680 Avstrijski šiling 24- 24.30 23.50 24 30 Zlato 724 726 724 726,- BANKOVCI V CURIHU 13. 11. 1953 ZDA (1 dol.) 4.2874 Belgija U00 fr.) 797. Anglija (1 f.št.) 11,18 Holand. (100 fi.) 111._ Francija (100 ir.) 1.11 Italija (100 lir) 0 67 Avstrija (100 š.) 13 97 Cehoslov. 13.30 Nemč. (100 DM) 111.20 Švedska (100 kr.) 7.93/4 Izrael (1 f.št.) ].80 Španija (100 pez.) 9.75 Argent (100 pez.) 13.— Egipt (1 tšt.) 10.30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 7. 11.35 16.11.55 Min. Maks. Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst« »Lošinj« Martinolič Premuda Tripkovič Openski tramvaj Temi ILVA 1.840 1,790 21 400 20.850 5.400 5.400 7.600 7,400 8.550 8.600 650 650 9,600 10,200 5,400 ‘5.700 21.400 22.200 19.100 18.800 2.500 2.610 1.785 1.840 20.850 21.400 7.400 7.600 8.550 8:600 9.600 10.200 5.900 5 700 21.400 22.200 18.800 19.100 2,500 2 610 368 385,- 604 628,— 458,50 460,- 385,— 376,50 628.— 604 Zdr. jadr. ladjedel. 460,— 438,50 Ampelea 1,400 1.400 Arrigoni 1.000 1.000 tStm KMECLE ZVEZE SEDEŽ: TRST - UHCA FABIO FfUZI ŠT. IO I. - TELEFON ŠT. 54-58 Kam spada mah? Krnel in vrtnar v novembru Razen škroftJotca, zlatic, pasjega peteršilja in še dolge vrste plevelske žlahte imajo naše senožeti še enega gosta, ki se nad njim prav nič ne spotikamo, češ da je nedolžna • in takO' skromna stvarca, da ga nekateri štejejo za nekakega dobrotnika. Takšno mesto uživa mah. Sicer je res, da ima tudi ta rastlina svojo dobro stran, kot jo imajo n. pr. razni lišaji, ta prva živa bitja, ki domujejo po našem kamenju in pripravljajo pogoje drugim bolj razvitim rastlinam, torej predvsem mahu in za njim travam, zelišču, grmovju. To njegovo pionirstvo je tako neznatno in brez praktične vrednosti, da mu moramo dovoliti domovinsko pravico le med stenami gmajne in v osojnih ter senčnih legah naših gozdičev, nikakor pa ne po senožetih. Mahovina je na senožeti izrazit zajedalec, ker živi na škodo drugih gospodarsko ne-obhodno potrebnih rastlin: trav, zelišč, detelj. Mah jih izpodjeda in izpodriva, ker Na njivi in na polju. Ob vseh svetih, t. j. do 1. novembra, je potekel skrajni rok za spravljanje pridelkov. V prvi meri pridejo v poštev pesa in repa. Zelo škodljivo je, če repa zmrzne, ker potem rada gnije. Repo spravimo v zasip-nice ai v kleti. Zasipnice morajo biti suhe, zato ni vseeno, kje jih postavimo. Na njivi lahko še vedno pustimo ohrovt, broklje in pozne sorte cvetače. Ko spravljamo repo in druge dvoletnice, odberemo naj lepše rastline za seme in jih postavimo v prezimovališča ločeno od drugih. Najbolje bo, če jih damo prezimiti v rečni pesek. Na njivo prevažamo gnoj in ga raztrosimo, da po tem pravilu opravimo globoko jesensko oranje. Grade ne drobimo, ampak jih pustimo, da zmrznejo. S tem dosežemo boljšo strukturo zemlje. Z jesenskim oranjem dosežemo dvoje, in sicer: padavine vskladiščimo v rahli zemlji. To je posebno važno pri nas, ki trpimo vsled suše in drago, kar ni nič manj važno, gnoj, ki smo podor ali, jim jemlje potrebne pogoje za počasi oksidira in elementi, uspešno rast. Kjer pokriva kot so dušik, kalij in fosfor travniška tla, zapira zemlji preidejo v obliko, ki je pri-in rastlinskim koreninam do- sto-pna rastlini. Ce so zimske hod zraka, toplcite in vlage, padavine le preobilne, mora-Vode se najprej napije sam mo poskrbeti za odvajanje od-in šele odvečna moča proni- večne vode s pomočjo jarkov. ca v zemljo. Radi tega je zemlja pod njim bolj mrtva, manj delovna in manj rodovitna. Mahu prija pusta onemogla zemlja — prav takšna kot je pretežno po naših senožetih. Rad se razpase kjer manjka zemlji apna. Naši zemlji res primanjkuje apna. Na takšni zemlji se mah počuti dobro. Lahko trdimo, da je mah sila nadležen plevel, ki nam povzroča na senožetih ogromno škodo. Te škode sploh ne Na vrtu. Važen opravek na vrtu je pravljansje preostalih vrtnin. Ce se ne obeta prehuda zima, lahko zasipljemo gomolj ast o zeleno in endivtiijo kar na gredah, sicer jih vskladiščimo v kleti ali v zaprte grede. Sedaj je pravi čas za jesensko pripravo zemlje. Lahko zemljo gnojimo z govejim gnojem, dočim je za težje zemlje bolj prikladen konjski gnoj. Gnoj ne sme pregloboko v zemljo. Grede, na katerih pre- vidimo, ali pa jo presojamo, zimujejo peteršilj, radič in preveč površno .in smo zato premalo dovzetni za uničevanje tega škodljivca. Nekateri gospodarji celo mislijo, da je mah koristen in da pridržuje vlago ter dela travno rušo bolj vlažno. To domnevanje je prazno in le kaže, kako malo poznamo življenje naših škodljivih rastlin. Dokler bomo takšnega mnenja, bomo slabo odrezali. Treba nam je čim več dobre krme, sicer bo nosilo težke gospodarske posledice naše gospodarstvo v celoti, se pravi živina in zemlja. Skušajmo to poglavje čimbolj razu-metij in odvijajmo gospodarski klobčič od prave strani. Ta zadeva je gospodarsko tako pomembna, da moramo nanjo ponovno opozarjati. Senožet je važen steber kmečke^ ga gospodarstva, a bi moral igrati še mnogo večjo gospodarsko vlogo. Držimo se torej pravila, da mah ne spada na senožet. Zatirajmo ga z vsemi silami. Neposredno ga zatiramo in preganjamo s travniško brano. Kar ne gre z brano, naj dopolnijo ostre grablje. Nagrabljeni mah naj gre v kompost. A vse to je premalo-. Najbolj uspešno se iznebimo maha na senožetih z gnojenjem s hlevskim gnojem ali s kompostom. Gnoj in mah se ne trpita. Ker pa primanjkuje senožetim apna, je dobro potrositi, tudi Tomaževo žlindro (okrog SO' do K) kg na 1000 kv. metrov). To spada med hvaležna in izredno koristna jesensko-zim-ska opravila. J. F. druge rastline, pokrijemo v 0-stri zimi s slamo ali listjem. V zaprti gredi vzimljeno zelenjavo ob-' lepem vremenu zračimo, da ne gnije. Prav tako zračimo kleti, že sedaj moramo posaditi česen in čebulček, da se že pozimi vkoreninita in spomladii bolj zgodaj poženeta ta in močneje rasteta. Zemljo, ki je vsled zimskih padavin blatna, ne smemo obdelovati, ker obdelovanje take zemlje je zelo škodljivo. V vinogradu. Ko listje popolnoma odpade, lahko pričnemo z obrezovanjem vinske trte. C12 se! bojimo zmrzovanja, je bolje, da odložimo to opravilo na pozno zimo ali zgodnjo spomlad. Ne smemo zanemariti globoke kopi vinogradov in gnojenja s hlevskim gnojem. V kolikor imamo namen postaviti novi vinograd, je sedaj najugodnejši čas za rigolanje (paštnanje). Pustimo grude nezdrobljene, da jih mraz preko zime ugodi. V sadovnjaku. Ko odpade listje, moramo sadno drevje čistiti in redčiti vrhove. Z železno krtačo očistimo prerasla stebla z mahom. Krajšamo veje drevju, ki nameravamo precepiti. Veje odrežemo za pedenj daljše. Spomladi jih prikrajšamo in cepimo na svežo rez. Na novo posejanim rastlinam dodamo v kolobarje gnoja in komposta,-da pospešimo rast korenin. Pripravljamo jame za spomladainsko sajenje dreves. Vsakemu posameznemu drevesu pregledamo vez in pritrdimo drevo h kolu, to velja posebno za mlada drevesa. Mladike, na katerih smo zasledili zalego prstančarja a-li listnih uši ali sledove škr-iupa, odstranimo. Tako očiščeno sadno drevje je pripravljeno za zimsko škropljenje, škropimo z raznimi preparati, od bordoške brozge (modra galica) do raznih karbolineu-mov ali drugih preparatov za zimsko škropljenje. Vsak preparat ima svoj poseben učinek. Zato se moramo, preden začnemo z delom, posvetovati s strokovnjaki. 5%-na bordo-ška brozga deluje s tem, da u-ničuje v' popkih prezimujoče trose. V kleti. Zelo dobro bo, če v hladnih nočeh zračimo klet, tako da se vino hitreje očisti. Tako smo se pripravili na prvi pretok,, katerega bcimo a-pravili ob prvem lepem dnevu. Ce sladkor ni še popolnoma prevrel in je vino še sladko, naj bo klet topla, da sladkor popolnoma prevre v alhokol. Pretočimo vino v čiste sode, katere smo raakužili z žveplom. Sode napolnimo do vrha, da se ne bi vsled prisotnosti zraka začela tvorba ocetne kisline. Sode zamašimo s čistimi zamaški, da preprečimo vsakršno okužbo. V hlevu. Skrbeti moramo za nastilj posebno glede na vlažnost v tej dobi. Odstranjevati moramo gnoj iz hleva, da ne bi se ozračje okužilo z amoni-jakom. To bi neugodno vplivalo tako na živino kot na mleko. Mleko moramo čimprej odstraniti dz hleva, da se ne navzame slabega vonja. Skrbeti moramo za to, da se bo živina čez zimo gibala, ker e-dino tako jo lahko ohranimo pri zdravju. Krmni obrok moraš pravilno pripravljati, živini ne sme primanjkovati niti vitaminov niti mineralnih snovi, zato pcikladaj živini repo ali peso ali drugo vitaminsko hrano ter ne pozabi na klajno apno. Na travniku. Travnike očistimo debelega kameno a, v kolikor nismo tega že storili. Pobranamo jih in potrosimo po njih kompost. Gnojnica je odlično gnojno sredstvo, vendar bo bolje, če jo polijemo šele spomladi, da bi se ne izpirala v nižje sloje. Sedaj lahko uporabimo Thomasovo žlindro-, ker zelo počasi deluje. Ker je netopljiva v vodi, jo ta ne izpira; zato jio jjJ^kO' trostjmo ob vsakem letnem času. Topljiva je v citronski kislini, ki jo izločajo rastlinske korenine. kravo. Naj nam bo vedno jasno pred očmi, da je bolje imeti manjše število dobrih krav, kot veliko število srednje dobrih ali celo slabih. Tudi pri bilanci gnoja se bo ugodno stanje v čredi izražalo povolj-no. Razširitev te misli nameravam podati v enem bodočih člankov. Ce hočemo sedaj napraviti zaključke iz gornjih postavk, bomo rekli, da: 1. Pri prehodu iz pašne na hlevsko oskrbo moramo biti previdni. Ta prehod ne sme biti oster, ampak moramo postopoma preiti iz poletnega na zimsko krmljenje. 2. Glede na to, da je seno slabše hranijiivo kot paša, moramo živini dodajati nekaj močnih krmil. 3. Dobre bo zimskemu obroku dodati še malo vitaminske krme. Vitaminsko krmo predstavljajo v JUGOSLOVANSKI KMETIJSKI STROKOVNJAKI V TUJINO Zveza kmettUskih zbort Jugoslavije se je sporazum?' s predstavniki ameriške im5 je za tehnično pomoč o dod' ijevanju štipendij jugos-ov/ skimi kmetijskim strokovni1 kom in o prihodu amerišt kmetijskih! strokovnjakov Jugoslavijo. 174 kmetijsl; strokovnjakov se bo spečih ziralo v raznih kmetijskih PjCu nogah v ZDA, Italiji, NenC^ ji, Franciji in gih državah. nekaterih ctf TOVARNA MOČNIH KRM« V LJUBLJANI V Ljubljani je začela posk1]] no obratovati pova tova močnih krmil. Vsako leto bo jala kmetijstvu okrog 5.000 ?; t po gonov takšnih krmil. V tovC8«' ni bodo izdelovali krmo. Poleg mnogih beljakov ^81 lil ‘U T dopolm^j in škroba bo ta vsebovala iC!1*: razne mineralne snovi, ki so PV*0?1 trebne za graditev tkiva in J" J1 11 sti. Za živali, ki i bivali, ki potrepuj-1, • precej živalskih beljakovin, J,lr Z potrebuj6- ib do dodajali v močna krmila 1*r di ribjo moko, suho kri in d1!!. ' glavnem sočna krmila kot so: kor za prašiče in piščance, Siilaža, pesa, repa, korenje in druge presne kmetijske rastli- ne. 4. Večjo pažnjo kot v pasni dobi moramo polagati na potrebo živali po mineralih, zato moramo posebno sedaj pokladati živini klajno apno, 5. Najiizdatnejša krmila bomo vedno pokladali živini z večjo proizvodno sposobnostjo. B, ge živalske odpadke. Močna t mila bodo stala 24 dinarjev L -kg. Tovarno so opremili s strtkVa ji švicarske tovarne aBuehld |_8 t ' L * ter jugoslovanskih tovarn ,,-^|0s*a de Končar« in »ElektrosignS1 ^ s V Jugoslaviji nameravajo z^,,0 r*nj tale diti 10-15 takih tovarn. POOSTRENI PREDPISI ZA HRANJENJE TROPIN VpiaSanja in odgooHl r Podprefekt dr. Macciotta je z dekretom od 4. t. m. določil, da do 31. marca 1956 lastniki lahko pridržijo vinske tropine. Po tem roku bodo tropine lahko držali brez predhodne denaturalizacije le pod pogojem: a) da jih hranijo v .obratih za destilacije in da so pod nadzorstvom financarjev, kateri bodo pazili, da bodo tropine zares uporabili za žganjekuho; b) če so zmešane z drugo krmo; c) če so kisle in močno pokvarjene; č) če so posušene; d) če so zmešane z dragimi rastlinskimi ostanki za predelavo gnojila. V vseh dragih primerih morajo lastniki zaprositi za de-naturalizacijo davčni urad pred zapadem omenjenega roka, če ne mislijo n^, kakšen drug način predelati tropine. Na sestanku članov Krneč* ii^ zveze -v Križu so med razpr* ^ ijanjem bila postavljena rS>0iie‘ na vprašanja. Na ta vpra5^ nja odgovarjamo na podM informacij pri odgovornih Giloj ganih. 1. vprašanje. Ali je prejeti podporo ga predvidevajo 'm špektorata za kmetijstvo v j>ro. kviru podpor za naprej , kmetijtsva, za vodni bazen, Pra je bil že zgrajen? 'Jadri Odgovor. Ne! Pni vsakem *' j* k kem delu se moramo prej . brniti na Inšpektorat za k1® /f ie tijstvo, ul. Ghega št. 6, jk napraviti prošnjo, še pre^^m začnemo z delom. Na podl7 prošnje Inšpektorat preskr jatsl za napravo- načrta in odoDv*0 t tev tega. Le po odobritvi 11 »p P črta s strani tehničnih P'1?,, Sl1 nov izda Inšpektorat dovo** ^ v nje za gradnjo. Edino v t{(trj|. primeru lahko računamo k.--predvideno podporo. ij 2. vprašanje. Ali je 1Tl0taokra poslati na cvetličarsko sp®?1' kja lizacijo morebitne interesent1^ ^ Odgovor. Da bi lahko slali eno ali več oseb z ga ozemlja dragam, bi bil flJtik0 KOLIKO ŽIVINE IMA ITALIJA Osrednji statistični urad v Rimu je prišel na podlagi podatkov o plačevanju občinske SESTANEK KMEČKE ZVEZE V DOLINI V soboto 19. t. m. ob 20. uri bo sestanek članov KZ v Do lini. Na dnevnem redu razgovor o lokalnih gospodarskih je. To ni v močeh Inšpekt0* Jiirja ta. Organizacija tečajev J )>$eiqc a d)] mera, da bi se pojavilo * 'i>sbo(; dostno število interesentov. 4. iiv vprašanjih. ga davka na živino do zaključ- 1^.,sa J® ... & Obilen je bil pridelek fižola, LETINA NA KOBARIŠKEM Letos so na Kobariškem na-kosili mnego sena. Tudi pridelek koruze je bil obilen. Ne morejo pa se pohvaliti glede malo. fa /a mogP it ^ v znesku, % j, predpisi taai ka, da je bilo lansko leto v Italiji 26 milijonov 100.000 glav živine; leta 1938 23 milijonov 900.000, 1. 1944 pa 19 milijonov 600.000. Nazaduje reja konj, ker napreduje mehanizacija kmetijstva. Zelo je naraslo števi-V gioveje živine in prašičev. Lansko leto je bilo 28% več prašičev kakor leta 1938 in 38% več kakor 1944. ki ga tudi izvažajo. MNOGO PARADIŽNIKOV Na srednjem Vipavskem je bil letos izredno obilen pridelek paradižnikov. Podjetja so odkupovala paradižnike po 13 dinarjev kg. PREDNOST FRAiNOIJA IMA V KMETIJSTVU Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) je Francija v letu 1953-54 dobavila med evropskimi poljedelskimi državami 22,1% celotne poljedelske proizvodnje. Za njo pride Zahodna Nemčija s 15,6%, I-taiija s 15%. V. Britanija z 11,9% in Turčija s 7,8%. ZA NAPREDEK KMETIJSTVA V ČRNI GORI »Pobjeda«, ki izhaja v Titogradu, poroča, da dela danes za napredek kmetijstva v Črni gori 223 kmetijskih strokovnjakov; med temi je 81 inženirjev agronomije in 142 kmetijskih tehnikov. Pred vojno je bilo v Črni gori 15-20 kmetijskih strokovnjakov. Kmetijski izvedenci so organizirani v Društvu kmetijskih izvedencev in tehnikov. I.E.LIU.T. I M port-exporT Kako hraniš živino pozimi Dosedaj je bila živina na paši. V kolikor smo ji pokladali krmila tudi v hlevu, so bila ta le dopotoiilnega značaja. Znano je, da je reja na paši za živino mnogo bolj zdrava. Hrana, ki si jo živina sama izbira na paši, je mnogo tečnejša kot pa ona, ki jo dobi živina v hlevu. Na pašniku popase živina svežo travo, ki vsebuje mnogo beljakovin in vitaminov. Vsebina rudninskih snovi v travi je odvisna od količine padavin v času rasti. Posdbno pri nas je ta činitelj velike važnosti, ker pride v suhih letih lahko večkrat pri živalih do loma kosti vsled pomanjkanja mineralnih snovi v zeleni krmi. Tudi dobro pripravljeno seno vsebuje mnogo hranljivih snovi, vendar je zaradi večje vsebine celuloze težje prebavljivo in vsled tega mnoge manj tečno kot sveža krma. Z nastopom slabega vremena se živina vrača v zaprte prostore in s tem zgubi vse tiste prednosti, katere ji nudi reja na prostem. Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da ji prične manjkati blagodejni vpliv sončnih žarkov. Pod u- času posvetiti veliko pažnje živini. Prehod iz sveže na suho krmo ne sme biti preoster, ampak moramo živino postopno privajati na suho krmo s tem, da ji v prehodni dobi še vedno pokladamo nekaj zelene krme in začenjamo z dodajanjem suhih krmil. Na kmetijah, kjer ne moremo računati na razne odpadke, ki nam jih da njiva, ali na drugi vir zelene krme, moramo posvečati pažnjo temu vprašanju že za časa paše. Vsi vemo, da nam pašniki in travniki ne nudijo vedno enako količino zelene krme. V jesenski dobi je rast vedno počasnejša in zato sama paša živini ne zadostuje. Nekje pokla-dajo v tej dobi razno zeleno listje kmetijskih rastlin, da dopolnijo to vrzel. V tem času, ko začne paša primanjkovati, moramo stalno dodajati obroku tudi manjše količine sena in nato postopoma večati obrok sena, dokler preidemo na običajni zimski obrok. V tem obroku ne sme primanjkovati sočne krme. V ta namen po-kladajo nekateri živalim sila-žo, ki je zelo tečna in lahko činkom teh se iz karotinov Prebavljiva. Drugje si pomaga- tvori vitamin D, ki urejuje razmerje in vezanje fosforja in apna v kostnem tkivu. Dragi nič manj važen činitelj predstavlja sama hrana. V hlevu prejema živina v glavnem le seno, ki je siromašnejše na hranljivih snoveh in bolj grobo, kar zelo negodno vpliva na prebavni trak. Ker so prebavila preobremenjena, nastajajo prebavne motnje, ki se na zunaj izražajo v upadanju mlečnosti, nastopanju drisk (črevesni katar) ali zaprtij in v hujšanju same živali. Vsi dobro vemo, da je bolezen mnogo laže prerpečiti kot zdraviti, zaito moramo v tem jo s peso ali strniščno repo. Ta krmila so zelo važna ne samo, ker so sočna, ampak tudi ker so bogata z vitamini. Te potrebujejo živali v zim- skem obroku, ker si jiih ne morejo same preskrbeti v izobilju, kot se to dogaja na paši. Vsak živinorejec mora skrbeti, da ne bo njegova živina čez zimo stradala. Rešitev prehrambenega vprašanja leži v racionalnem izkoriščanju krmne baze. Vsak dober gospodar mora pred zimo napraviti krmno bilanco. Tudi ta, kot vse bilance, ima vsojo aktivno in pasivno stran. Na aktivni strani seštejemo vsa krmila, ki so kmetiji na razpolago, na pasivni strani pa moramo upoštevati količino krmil, ki je potrebna za vsako glavo. Pri računanju potrebe po krmi moramo upoštevati težo posamezne živali in njeno proizvodno sposobnost. Razumljivo je, da 500 kg težka krava, ki daje 10 litrov mleka, potrebuje več krme kot krava, ki je težka 400 kg in daje 7 litrov mleka, živinorejec, ki se ne drži teh osnovnih pravil pri sestavi obroka, razmetuje krmo in zniža proizvodnost mleka v -svojem hlevu. KAKO SESTAVIMO KRMNO BILANCO Iz primerjave zalog s potrebami ugotovimo, ali imamo dovolj krme na razpolago ali ne. Ce smo- ugotovili, da nam primanjkuje krme, bomo morali še računsko ugotoviti, če je za nas ugodnejši nakup krmil ali izločanje iz črede slabih mlekaric. Nič nam ne sme biti žal, izločiti iz hleva slabo (Potarnajte nalomim! Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 |i|.e| Tel, 29-970 Telegr, IELMAT-TrieSt» Kupuje: odpadke meialO' les za predelavo in kurjavo-Prodaja: stroje in teh' nične predmete. h, ni> taro Sš tapi. Dri Iso v tast; k Tii ta je talne ta o JSo- r tai G. M. COLOMBIN S FIGLiE;^ s > dl UVOZ - IZVOZ l. v in: IMaI Tovi vi f5 in IZDEJCKOt LV > tan-ei Trst, Ulica I. della Croce, TEU. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTB ta0;; bj0 ‘ K Gondrand TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE Sov; sekc '»tov. S sl N» h« l te te PODJETJE Z POPOLNO USTREZAJO^ /j !1 OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽlVlrf'( MESA L N jAJl(: s< KONJ, PERUTNINE, Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali PROIZVODI GENERAL MOTORS Predstavništvo : CI. IjE. RA. Soc. a r. 1. TRIESTE Ul. C o r o n e o št. ^ Telefon št. 37-Olt ttrE Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — I z p a rivaici za industrij o in trgovino S0SSI(S0SIC) RADIOTELEVIZIJA OPČIKE — Trg Mon e Re 4 Tel. trgovina 21-155, izven urnika 21-154 ZALOGA televizijskih in radijskih aparatov znamk „TELEFUNKEN’% ,,SIEMENS** i. dr. Štedilnikov „ZOPPAS“ peči za ogrevanje ,,WARM MORNING” ameriškega tipa. za ogrevanje stanovanj, gostinskih in drugih večjih lokalov, ekonomičnih peči na „LIQUI-GAS*’, nadomestnih delov za radiodparate vseh znamk. Izvršujemo električne instalacije in popravila električnih priprav in strojev ter radioaparatov ZASTOPSTVO „LIQUIGAS” UGODODNI PLAČILNI POGOJI te; ta; te; ta, <£\ L •Jstavi te T te, 'te PI taetovE te °mejf '»Je tavjs