DARKO BUKOVINSKI: načelnik UE Brežice »V globokem čre- vesju birokracije iš- češ kak svež vonj po novem in drugač- nem...« I Naš pogovor, str.3 DRUGI BLOK KRŠKE NUKLEARKE DO LETA 2017? j Gospodarstvo, str. 8 PODELILI BREŽIŠKA OKTOBRSKA PRIZNANJA Iz naših občin, str. 16 URŠKA JEKLER: mag. umetnosti »Ko se znajdem v ti- šini dreves, posta- jajo moje misli zelo | aste in odloine.« I Zadnja stran, str. 24 >"V1 POSAVSKI jy T ObzorniK Poštnina ptačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 22, petek, 3.11.06,24.000 izvodov IZVSEBINE 4 Prijaznejše okolje za stranke 6 V Pišecah premikali meje 8 Infotehna dolenjsko- posavska gazela 2006 9 Sejem Expo Real 2006 v Münchnu 11 Sevničani naEKO parlamentu v Parizu 11 Dobrodelna prireditev v Globokem 12 Namuhi 13 Posavski študenti na Primorskem 14,15 Občina Sevnica praznuje 16 Iz občine Krško 17 Iz občine Brežice 18 Šport 19 Nagradna križanka 23 Pisma bralcev 24 Duhovi so ji povedali Izgradnja HC na spodn/l Sav! HOUMNG SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. (za Skupni podvig) Koprska ulica 92, sOOO Ljubljana m Moč energije # MSeCOM' A- p.p. 265. «270. Krfko (((•"080*1417) Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com OBČINA SEVNICA PRAZNUJE Z današnjim dnem začenjajo s prazriQvanjem občinskega praznika tudi v občini Sevnica. V skoraj mesecu dni se bo zvrstilo preko 40 kulturnih, družabnih in športnih prireditev, katerih program objavljamo na strani 14. Ko je Bog dokončno spregovoril v slovenščini... KRŠKO - V krški Dvorani v parku je v ponedeljek zvečer potekala svečanost ob dnevu reformacije, ki ga v spomin na prctestantske pisce obeležujemo v Sloveniji kot državni praznik od leta 1992. Z obdobjem protestantizma, v katerem je slovenski narod dobil prve knjige, sta neločljivo, kakor tudi z mestom Krškim, povezana dva pisca, in sicer Adam Bohorič in Jurij Dal- matin. V njun trajen spomin in počastitev pa sta bila 29. septembra letos v Gaju zaslužnih občanov odkrita tudi doprsna kipa. Začetnik reformacije, gibanja za prenovo Cerkve, je bit teo- log Martin Luter, ki je 31. ok- tobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. Prav v Wittenbergu je bilo 67 let kasneje, leta 1584, natisnje- no najpomembnejšo delo slo- venskega protestantizma, in sicer Biblija, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin. Poleg Dalmati- na in osrednje osebnosti pro- testantizma na Slovenskem - Primoža Trubarja, ki je napi- sal preko 25 knjig ali kar polo- vico vseh knjig, ki so jih napi- sali protestantski pisci, hkrati pa je Trubar napisal tudi prvo tiskano knjigo na Slovenskem, smo v obdobju protestantiz- rha izpod peresa Brestaniča- na Adama Bohoriča dobili tudi prvo slovnico slovenskega je- zika - Zimske urice. In če se Krško in Brestanica ponašata z Jurijem Dalmatinom in Ada- mom Bohoričem kot svojima rojakoma, pri tern kar preveč- krat pozabljamo, da je z biva- njem pri nas oziroma v naši bližini povezan tudi Primož Trubar, ki je med leti 1527 in 1542 služboval v Loki pri Zi- danem mostu. Torej je razlo- gov več kot dovolj, da vsako leto dan reformacije obeleži- mo pri nas ne le kot slovenski, temveč tudi kot naš - posavski praznik. Kljub temu pa Dvo- rana v parku na ponedetjkovi svečanosti v počastitev dneva reformacije še zdaleč ni bila polna, dobrih 40 obiskovalcev pa je z besedo skozi življenje Dalmatina in Bohoriča ter nju- nih sodobnikov vodila Alenka Čemelič Krošelj.___________ O obdobju protestantizma pa je spregovoril slavnostni go- vornik doc. dr. Jonatan Vin- kler iz Znanstveno-razisko- valnega središča Univerze na Primorskem, ki je med dru- gim poudaril, da so si Trubar in njegovi sodelavci z najči- stejšim in neizmernim napo- rom prizadevali moralno in etično privzdigniti Slovence. Želeli so jim omogočiti, da najdejo skozi individualiziran odnos pot k Bogu. S prevo- di Svetega pisma so si priza- devali vsevišjega pregovoriti oziroma prepričati, da bi slo- venskim ovčicam spregovoril v našem, materinem jeziku. Po letu 1550 se slovenščina ni več samo občasno in naključ- no zapisovala, kot je to za naš jezik veljalo v obdobju od Brežinskih spomenikov do Tru- barja, temveč se je trajno pi- sala. Tako so nastali številni katekizmi, pesmarice, cerkve- ni red slovenske protestantske cerkve, med ljudi, kakor je dejal Vinkler, so prišli prevodi bibličnih knjig, predelave šte- vilnih del, ključnih del nem- ške reformacije, prva slovnica in slovar. »Vrhunec pa gotovo predstavlja leto 1584, ko Bog za Slovence dokončno sprego- vori v slovenščini. Takrat na- mreč pride izpod tiskarskih stiskalnic Dalmatinova Bibli- ja, s čimer smo Slovenci po- stali dvanajsti narod ki je v svojem jeziku dobil to ključno civilizacijsko čtivo,« je še de- jal Jonatan Vinkler. Spremlja- joči kulturni program sta izva- jala basist Janko Volčanšek in pianistka Darja Mlakar. Bojana Mavsar doc, dr. Jonatan Vinkler Posavje po volitvah 2006 Brez večjih pretresov POSAVJE - Za nami so četrte lokalne volitve in znano je, da bodo v Brežicah, Krškem in Sevnid . še naprej županovali Ivan Molan, Franc Bogovič in Kristijan Jane. V glavnem je znano tudi, kdo nas bo predstavljal v občinskih svetih in svetih krajev- nih skupnosti v občinah Brežice, Krško, Sevnica, v novi občini Kostanjevica na Krki so neposredno iz- volili svoj občinski svet, na prvega župana ali žu- panjo v samostojni Sloveniji pa bodo morali poča- kati do rezultatov drugega kroga. Čeprav bo tudi v občinskih svetih ob prvih sklicih, ki naj bi bili že sredi tega meseca, verjetno prišlo do nekaterih sprememb zaradi posameznih odstopov, je sedaj že mogoče napovedati, v kakšnih političnih raz- merah in medsebojnih razmerjih bodo svoje delo opravljali novoizvoljeni svetniki, predvsem pa žu- pani posavskih občin. V času od zadnjih lokal- nih volitev leta 2002 je pri- šlo do nekaterih objektivnih sprememb, ki nekoliko ote- žujejo oziroma zmanjšujejo možnost primerjave tedanjih rezultatov z letošnjimi. Spre- membe se nanašajo najbolj na občino Krško, kjer se je število svetnikov med manda- tom najprej za enega pove- čalo, saj občina spada med tiste, v katerih so morali iz- voliti tudi predstavnika Ro- mov. Ob koncu mandata, na- tančneje z referendumom v začetku letošnjega leta, pa se je iz občine odcepila KS Kostanjevica na Krki, zaradi Cesar so morali pred novimi volitvami na novo razporedi- ti volilne enote. To je vpli- valo zlasti na 4. in 5. enoto (območje od Leskovca, preko Rake in do Podbočja), pred- vsem pa se je skupno števi- lo krških svetnikov zmanjša- 10 na 30. Kljub tern spremembam, po katerih sta v treh dosedanjih posavskih občinah dva svetni- ka manj, smo skušali primer- jati uspešnost posameznih strank oziroma list, seveda ti- stih, ki so nastopile na obeh volitvah. Primerjava pokaže, da je v odstotkih sicer največ pridobila DeSUS, dejansko pa SDS, saj je od 16 svetni- kov v letu 2002 napredova- la na skupno 23 sedežev v po- savskih občinskih svetih. Med »pozitivne« lahko štejemo tudi SLS, ki je uspela povečati število sedežev za enega (19: 20), pogojno pa tudi Posavsko unijo mladih (PUM), ki je si- cer napredovala za en sedež, pri tern pa je potrebno upoš- tevati, da so nastopili skupaj z Aktivno Slovenijo (AS). Med tistimi, ki so zabeleži- 11 padec oziroma zmanjšanje podpore volivk in volivcev v Posavju v odstotkih gotovo prednjači N.Si, ki je od sed- mih sedeiev leta 2002 zdaj zadržala le še tri (7:3), po številu izgubljenih sedežev pa »vodi« LDS, ki je izgubila pet sedežev, če pa upošteva- mo brežiški LORKS, je ta pa- dec še hujši. Negativen trend so zabeležili tudi SNS (3:2) in Lista za prihodnost mla- dih (2:1), ki pa.nastopa le v krškem občinskem svetu. Po- glejmo še nekaj podrobnosti, ki jih kaže pregled zastopa- nosti posameznih list in se- stave po občinskih svetih, in poskusimo napovedati, kakš- na bodo nova, sicer začetna razmerja... BREŽICE: Umiritev občinskega sveta in krajše seje Že doslej največja svetniška skupina SDS je še poveča- la število sedežev in ima se- daj preko tretjine glasov bre- žiškega občinskega sveta, kar županu Molanu že samo po sebi zagotavlja mnogo mir- nejše nadaljevanje župano- vanja, kot ga je imel v mi- nulem, komaj poldrugo leto dolgem obdobju, ki ga je po odhodu Vizjaka zaznamoval zlom močne opozicijske koa- licije, katere posamezni čle- ni so nato podprli Molana. Nekdanja premoč opozicije se je zlomila in spremenila v premoč koalicije, katero sta z vehementnimi in glasnimi nastopi ter nenehnimi opo- zorili na nepravilnosti pri vo- denju občine po pravilu mo- tila samostojni svetnik Milko Veršec in prvi človek brežiške SNS Stane Radanovič. nadaljevanje na 2. strani H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 nadaljevanje s 1. strani Proti pričakovanjem Milko Veršec tokrat ni kandidiral niti za župana niti ne v občin- ski svet, po tastnih besedah zaradi prevelikih stroškov in brezupnih (političnih) razmer v občini, po nekaterih mne- njih pa zaradi neuspeha nje- *gove iniciative za samostojno občino Bizeljsko ali celo zara- di groženj z izgubo delovne- ga mesta. Tudi drugi »gromov- nik« brežiške politične scene Radanovič naj bi odšel s prizo- rišča, saj je bil po nekaterih informacijah s strani vodstva stranke kazensko premeščen na zelo nizko 5. mesto na li- sti za občinski svet, a se je s preference mi glasovi uspel dvigniti med izvoljene svetni- ke. Vendar pa se bo moral v kratkem odločiti med mestom svetnika in sedanjo službo na občini, česar v bodoče v Bre- žicah ne bodo več tolerirali, kljub temu, da ne gre za vo- dilno delovno mesto. Na splošno je mogoče zaklju- čiti, da bo brežiški občinski svet za župana skoraj ide- alen, saj bo zelo težko pri- šlo do omembe vredne opo- zicije, pač pa je na pomolu zelo verjetna koalicija SDS z LDS (11+6), pa tudi z drugi- mi verjetno ne bo težav, saj so z Molanom že doslej dobro sodelovali SD, SLS in PUM. Še bolj verjetno"pa je, da župa- nu sptoh ne bo potrebno skle- pati formalne koalicije, pač pa se bo sproti dogovarjal za podporo posameznim pro- jektom, pri čemer naj bi mu pomagali tudi kar trije pod- župani. Na fizionomijo nove- ga občinskega sveta bo goto- vo vplivalo tudi to, da se vanj nista uspela uvrstiti Ivan Vo- grinc (SLS) in Davor Račič (PUM), ki tako ne bosta mogla prevzeti pomembnejših funk- cij, seveda pa bosta poleg svoje podjetniške aktivnosti še naprej igrala pomembno vlogo v brežiškem političnem življenju. Med zanimivost- mi sedanje sestave je gotovo tudi novi mandat dolgoletne- ga svetnika, bivšega poslan- ca in tudi brežiškega župana Jožeta Avšiča, med veterane pa sodi tudi Milena Jesenko, ki bo najbrž pogješala svoje- ga soseda Miho Skrleca, zna- nega pravnega tolmača ob- činskega delovanja. Pravniški pogledi na sejah pa bodo naj- brž redkejši tudi zaradi tega, ker se kljub lepemu rezulta- tu na županskih volitvah v svet ni uspelo uvrstiti Nataši Štarkl. Sodeč po konstruktiv- nem pristopu brežiške LDS bo k uigranosti v Brežicah pripo- mogel tudi nedavni županski tekmec Matjaž Pegam, ki go- tovo ne bo dovolil, da bi se na svetniških klopeh še kdaj po- javile stekleničke z madžar- skimi sokovi... SEVNICA: Nič novega, morda več opozicije sicer močnejšemu županu Za sevniški občinski svet lahko rečemo, da je doživel še naj- manj sprememb, številke pa kažejo, da je s tremi svetni- ki največ pridobila SLS, ene- ga svetnika pa tudi SDS, osta- le stranke oziroma liste pa so na slabšem (SD, N.Si) ali istem (PUM). Pomembna je seve- da tudi uvrstitev DeSUS-a. V sevniškem občinskem sve- tu ostajajo znana imena sev- niške politike, kot sta dose- danja podžupana Rudolf Bee in (tudi državni svetnik) Ste- fan Teraž, prav tako poslanec Bojan Rugelj, pa Breda Dre- nek Sotošek, Andrej Štricelj in mnogi drugi. Njim se bo kot svetnica pridružila še Janče- va najmočnejša konkurentka Meri Kelemina, ki bo z dru- go najmočnejšo svetniško sku- pino in močnimi povezavami v vrhu vlade verjetno predstav— Ijala vodjo opozicije. Sevniška politična scena je (za nekatere) najbolj normalna med posavskimi, saj svet po novem sestavljajo praktično le strankarske svetniške sku- pine (sem lahko štejemo tudi PUM in AS). Srečna okolišči- na za novega starega župana Kristijana Janca je lep uspeh njegove strankarske skupi- ne, kateri se bosta zelo ver- jetno konstruktivno pridružili tudi LDS in SD. Dobra popotni- ca za novi mandat so seveda dolgo pričakovani in tik pred volitvami sprejeti projekti in- frastrukture ob HE Bianca in umestitev tretje razvojne osi v vladne programe prihodnjih let, za njihovo dejansko reali- zacijo pa bo najbrž potreboval še velikö svojih lobističnih iz- kušenj kot poslanec v Ljublja- ni in kot župan v Sevnici. Primerjava hevila sedezev posameznih listvposavskih obtinskih svetih (2002-2006): Lista BREŽICE BREŽICE KRŠKO KRŠKO SEVNICA SEVNICA 2002: 2006 2002 2006 2002 2006 2002 2006 LDS 6 6 8 5 6 4 20: 15 SLS 3 3 10 8 6 9 19:20 SDS 8 11 2 5 6 7 16:23 SD 2 3 2 13 (ZL) 2 7:6 N.Si 1 - 4 2 2 1 7:3 SNS 2 111 -3:2 DeSUS 2 2-1 1 2:4 PUM (+AS) 2 2 2 3 1 1 5:6 LRMK 1 LPM 2 1 2:1 ROK 1 Romska ... . . . skupnost (1) 1 1:1 SEG 1 Neodvisna lista 1 Brežice LORKS 4 Neodvisni . kandidat Skupaj 30 30 32 30 25 25 /z volilnega štaba Ivana Molana v Brežicah Rezultati volltov župana v občini Brežice 2006 70% i 60%] 50% 40% 30% 20% I 10%| 0%J 64,12% Ivan Molan 12,41% Nataša Štarkl 8,72% Matjaž Pegam 6,25% Hrvoje Teo OršaniC 5,95% ' Mtja Jankovič 2,55% Roman Baškovč Rezultati volitev župana v občini Kriko 2006 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 66,81% Franc Bogovič 13,77% Branko Jane 10,68% Stan« Pajk 5,93% Janez Požar 2,80% Jožef Ribič Rezultati volitev župana v občini Sevnica 2006 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% ;SIsi9% Kristijan Jane 26,21% Meri Kelemina 7,41% Bojan Lipovšek 7,14% Breda Drenek Soto&ek 1,45% Danilo Marin 0,70% Martin Vidic KRŠKO: Povratek političnih veteranov, seje v povprečju daljše Posebnost krškega občinskega sveta, ki sicer ima dve svetni- ški mesti manj, ostaja še na- prej mesto predstavnika Ro- mov, ki ga bo tudi naslednja štiri leta zasedal Zdravko Ko- vačič, kljub temu, da so ne- kateri Romi pred volitvami opozarjali, da bi jih moral za- stopati pismeni Rom in da bi nekateri »civili« v klopeh raje videli simpatično in izobraže- no Natašo Brajdič, ki bi po- večala tudi t. im. žensko kvo- to. Ta je v krškem svetu sicer solidna in pomeni povečanje v primerjavi s prejšnjim man- datom, saj svetnice predstav- Ijajo kar petino sveta. Če je bil za prejšnji mandat značilen prodor mladih, neiz- kušenih svetnikov in svetnic, med katerimi je bila večina v razpravah tudi precej pa- sivnih, bo novi krski obein- ski svet v znamenju izkušenih politikov in tudi povratnikov na (občinsko) politično sceno, kar lahko ilustriramo z vrsto imen, kot so Vojko Omerzu (bivši predsednik SO Krško), Olga Košir (bivša ravnatelji- ca 0Š in vodja civilne inici- ative na Senovem), Apolo- nija Urek (bivša ravnateljica WZ in članica Sveta KS me- sta Krško), Metod Šonc (bivši predsednik Sveta KS in Skia- da stavbnih zemljišč, ki je v osemdesetih letih upravljal s sredstvi rente iz NEK) ter Ivan Urbane (znani sekretar ZSMS in pomemben clan LDS). Med povratnike v lokalno potiti- ko lahko štejemo tudi Brane- ta Janca, ki je bil tri manda- te državni poslanec, v okviru minulih županskih volitev pa najmočnejši tekmec Bogo- viču. Veliki met s samostoj- no listo se je posrečil Jožetu Habincu, prav gotovo najbolj izkušenemu politiku prejšnje- ga in sedanjega političnega sistema, ki je v minulih štirih letih pogrešal kvalitetnejšo povezavo med občinskim sve- tom in mestno KS. Ta je večja od večine slovenskih občin. V krškem svetu ostajajo ne- kateri vodilni ljudje občin- skih strankarskih odborov, kot so Martin Kodrič (N.Si), Raj- mund Veber (SD), katerim se bosta pridružila županska kandidata Janez Požar (N.Si) in Stane Pajk (SDS), ki je tudi državni poslanec. Edini pri- mer uvrstitve s preferenčni- mi glasovi je tokrat izvolitev Jožeta Zupančiča (SDS), ki se je menda dodatno angaži- ral po nekaterih trenjih zno- traj krškega odbora in uspel prebiti na prvo mesto, med novinci na političnem podro- čju pa je upravnik novomeške pošte Cvetko Sršen (SDS), ki so ga omenjali kot možnega kandidata za župana. Za največje presenečenje v sestavi krškega sveta velja neizvolitev Petra Žiganteja, zaradi umika kandidatur pa bosta manjkala tudi »svet- - niška veterana« Miroslav Mi- keln in Branimir Vodopivc, ki se je od svetniških oziroma skupščinskih klopi poslovil po več desetletjih. Prepričani smo lahko, da je občina Krško v mandatu 2006 - 2010 dobila izkušenejši in sposobnejši občinski svet, kar pa prej kot ne pomeni tež- je delo za tretji mandat žu- pana Bogoviča. Ta se bo naj- verjetneje tudi tokrat odločil za preizkušeni recept sodelo- vanja z vsemi in se poskušal vpisati v lokalno zgodovino z nekaj velikimi infrastruktur- nimi projekti, preden odide v Ljubljano, kjer ga, če je ver- jeti predvolilni izjavi njego- vega strankarskega šefa Po- dobnika, »slovenska politika že težko pričakuje«. Silvester Mavsar Lestvica najmočnejših svetniških skupin po številu sedežev v občinskih svetih: Leto 2002: 1. LDS (20) 2. SLS (19) 3. SDS (16) Leto 2006: 1. SDS(23) 2. SLS (20) 3. LDS(15) Pričakovanja rezultatov za Franca Bogoviča v Kostanjku TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 KrSko, OKŽ 7 p p. 335. tel.: 07 49 21 674, fax; 07 49 01 085 GSM: 041 630 135. 041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si . Vabimo Vas na ogled glasbeno-gledališkega spektakla Evripidov -antke Petek, 24. NOVEMBER Slovensko stalno gledališče Trst Prijave do 15. novembro. www.avtoline-krsko.si CITROEN C4 1,6 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,7l/100km. Emisija CO? predstavljenega modela: 125g/km UGODNAFINANCIRANJAZAC3, C4, PICASSO, BERLINGO ___________1/3 + 1/3 + 1/3 BREZ OBRESTI____________ C | (0 Bohoričeva 10, 8270 Krško________ PRIHRANKIV NOVEMBRU - pri C1 300.000 SIT - pri C3 do 700.000 SIT - pri C4 do 1.000.000 SIT - pri PICASSU do 1.200.000 SIT - pri BERLINGU do 900.000 SIT - pri C5 II 1.300.000 SIT_________ TEL.: 07/49-02-117 Posavski obzormk - leto X, števitka 22, petek, 3.11. 2006 NAŠ POGOVOR H Darko Bukovinski, načelnik UE Brežice »Nič Vas - nas - ne sme presenetiti!« A, preseneti, vedno znova, za tokrat še s preizkušnjo in zapisom s ture, ki jo je objavil v Planinskem vestniku:«...Pokončna skala pred tabo te sili, da jo gledaš, da »jo misliš«. Kam z eno in potem z drugo nogo? Kje se povleči z rokami? Stvari si moraš zapomniti. Ko si enkrat v steni, ne vidiš več ne noge ne oprijema. Za- dnji raztežaj je najzahtevnejši. Oprimki in stopi so redki, stena pa krušljiva. Napeta vrv povzroči padanje kamnov. Dva kot projektila zažvižgata zelo blizu. Eden zadene nahrbtnik. Obtičim v skali in ne najdem rešitve. Slike se zelo hitro vrtijo v glavi. Na kaj vse človek pomisli v taki situaciji! Začutim nelagodje in nemoč. Kako naprej? Umirim se. Checking. S skrajnimi močmi le splezam čez rob. Moker sem, utrujen in besen. Velika in težka preizkušnja me je segrela in opozorila...« Ko sem pred dvema mesece- ma iskala nov potni list, je to urejanje povzročalo kar ne- kaj težav zaposlenim na od- delku, fotografu, nekaterim se drugim iskalcem. Za nev- šečnosti ste se mi opravičili, kar se mi je zdelo zelo nena- vadno. Kdo se še danes komu opravičuje? Lahko bi se tudi vprašali, za- kaj se je ljudem težko opravi- čiti? Kdaj se to mora narediti in kdaj se to lepo sliši. I'm sorry, poje Gibonni. Od vprašanja od- govomosti (prištevnosti in kriv- de) do elementamih higienič- nih standardov, olikanosti. 28. avgusta smo začeli z de- lom v novih poslovnih prosto- rih. Tistega dne so povsod po Sloveniji z manjšimi, začet- nimi težavami začeli izdajati nove biometrične potne liste. Problemi so bili s programom. Nekaj naših strank, med nji- mi tudi Vi, ste imeli nekaj več opravkov: Od nas do fotografa in nazaj, že izdelana listina se ni dala odpremiti in podobno. Začetne težave so bile na za- dovoljstvo vseh odpravljene v nekaj dneh. Delo je normalno steklo. Tistim, ki ste imeli te- žave, in tudi razumevanje do naših težav, smo se opraviči- li in zahvalili za razumevanje. Nenavadno? Ne. Normalno. Na otvoritvi ste poudarili, da bo Upravna enota še bolj pri- jazna in dostopna... Ne. Poudarjeno je bilo dej- stvo, da so sedaj, ko so izpol- njeni osnovni, tokrat tudi pros- torski pogoji za delo, rezultati dela odvisni predvsem od nas samih, naših znanj in sposo- bnosti. Sicer pa je deklarira- no »prijaznost« razumeti šir- še (preblag, prijateljski odnos, kot je tudi možno razumeti pojem prijaznosti, ko gre za uveljavljanje pravic, obvez- nosti ali pravnih koristi v upra- vnih postopkih lahko tudi ško- di). Dejansko gre za urejenost, dostopnost storitev, merjeno s splošno sprejetimi standardi, zagotavljanje zakonitosti dela, enakosti strank pred zakonom, transparentnosti in podobno. Obstaja na UE knjiga pohval in pritožb? In če obstaja, s kakšnimi vsebinami jih zapol- nijo uporabniki UE? Knjiga pripomb in pohval se nahaja v sprejemno informa- cijski pisarni, kjer je na voljo vsakomur, da izrazi svoje (ne) zadovoljstvo z nami in našimi storitvami. Za obdobje januar- september 2006 je bilo v knji- go pripomb in pohval vpisanih sedem pohval in dve pripom- bi.V skladu s spremembo Ured- be o upravnem poslovanju pa od meseca maja 2006 naprej spremljamo tudi mesečno za- dovoljstvo strank z našimi sto- ritvami (t.i. barometer kako- vosti, ki se mesečno objavlja za vse UE na spletnih stra- neh MJU). Strankam so na vo- ljo pripravljeni vprašalniki za redno ugotavljanje zadovolj- stva strank na sedežu, vpra- šalnike pa pošiljamo stran- kam tudi skupaj z odločbami in sklepi, s katerimi se postopek zaključi. Tako smo na baro- metru kakovosti maja zasedli 49. mesto-ocena 4,28, junija 24. mesto-ocena 4,54, julija 5. mesto-ocena 4,71, avgusta 37. mesto-ocena 4,38 in sep- tembra 2. mesto-ocena 4,85. Sicer pa ocenjevaje zadovolj- stva strank in zaposlenih pote- ka v naši Upravni enoti že od leta 2002, ko tudi analitično spremljamo rezultate in ukre- pamo tarn, kjer je to smotrno in možno. Glede na sodobno, prostorno in »svetlobno« pridobitev, je pričakovati, da bi tako poso- dobljena lahko pridobila sta- tus regionalne UE s sedežem v Brežicah? Smo na začetku pomembnega procesa organiziranja pokrajin in dograditve sistema lokalne samouprave. Od načina in sme- ri teh sprememb, ki so nujne in zaradi katerih je tudi spre- menjena Ustava RS, je odvis- na tudi bodoča organiziranost in funkcionalna povezanost dr- žavnih organov na teritorialni ravni bodočih pokrajin. V Po- savju se je skozi daljše obdo- bje, posebej pa v zadnjih le- tih, ustvarila močna zavest o skupni-pokrajinski pripadnosti, tako, da je vsaka »svetlobna« pridobitev, kot pravite, dejan- sko pridobitev vseh nas, Posavk in Posavcev. Koliko časa ste že načelnik UE Brežice? Kaj se je v tern času spremenilo, reciva - na boljše? Glede na že rečeno, ne vem, kaj bi se lahko spremenilo na slabše. Mogoče, da sem sko- raj 12 let starejši. Tisto, kar se mi pa posebej zdi pomembno, je dejstvo, da je v tern obdo- bju delovanja državne uprave, posebej pa upravnih enot, pri- šlo do velikih sprememb v na- činu poslovanja, predvsem pa v miselnosti. Prišlo je do pre- obrazbe iz okornih, oblastnih Struktur, v sodobne, dinamič- ne državne organe. In ravno ta kvalitetni premik je naj- težje uresničljiv. Gre za traj- no, kontinuirano dogajanje, ki včasih poteka hitreje, vča- sih počasneje. Zdi se mi fenomen, da Vas nova - sedanja - vlada ni za- menjala, kot se je to zgodi- lo nekaterim drugim. Gotovo obstaja pojasnilo? V Sloveniji deluje 58 upravnih enot. V tern obdobju sta bila zamenjana, mislim, da dva na- čelnika. Nekaj malo je tudi na- ravne fluktuacije (upokojitve, zamenjave služb ipd.) Sicer pa z dr. Gregorjem Virantom kot z neposredno nadrejenim, na- čelnice in načelniki zelo dobro sodelujemo in sicer že od leta 2000, ko je nastopil funkcijo dr- žavnega sekretarja na takrat- nem MNZ, in nas dobro pozna. Mislim, da ne gre za noben fe- nomen. Mogoče si samo želimo kakih menjav? Večini načelnic in načelnikom poteče mandat sre- di naslednjega leta in bi mogoče na to vprašanje takrat lažje od- govorili. Se bo res »zgodil feno- men«? Edina kompetentna ose- ba za odgovor na to vprašanje je minister za javno upravo. Te dni smo se pogosto sreče- vali z vprašanjema - kdo in od kod pa je Darko Bukovinski? Pa reciva najprej - od kod? Oče Alojz je bil doma s Korit- nega, številčne družine »Mi- škovih«, mati Fanika roj. Po- žgaj iz Male Doline. Na moj prvi rojstni dan smo se prese- LiLi na Bregano, kjer je oče de- lal do upokojitve v Remontnem zavodu kot varilec. Oba starša sta preživela kalvarijo izgnan- stva. Oče se je v Brežicah iz- učil poklica v okrajni ključav- ničarski delavnici, kjer je delal in živel od 1.7.1945 do konca leta 1947. Mati je delala kot ši- vilja za Jutranjko in pozneje v Samoborki. Tako sva skupaj z mlajšo sestro Cvetko odra- ščala.... Sedaj z družino živim v Brežicah. In z izobrazbo in prejšnjimi zaposlitvami... Šolal sem se na Hrvaškem, štu- dij prava končal v Zagrebu. V Brežicah sem začel delati leta 1984. Najprej na Komunalnem podjetju, pozneje na Gozd- nem gospodarstvu Brežice, leta 1990 pa sem nastopil delo na Občini Brežice kot sekretar Skupščine vse do reorganizaci- je lokalne samouprave in usta- novitve upravnih enot. In kdo je Darko Bukovinski? Omenili ste, da imate v živ- Ijenju ljube paralele. Likovno umetnost, na primer. Katero obdobje? Slikarja, ki ga imate ali katerega delo bi radi imeli v svojem domu? Težko je govoriti o sebi. Dej- stva so čisto zadosti. Doda- ti je mogoče kakšen croquis, skico iz vsakdanjika. Res je, da brez umetnosti kot načina (estetskega in duhovnega) do- jemanja, življenja in komuni- kacije, enostavno bivanja kot takega, spoznavanja in doje- manja samega sebe, narave in ljudi okrog sebe v vsej svoji spremenljivosti in mintjivosti, ni mogoče živeti. Tu in tarn se je treba umakniti, izstopiti iz vsakdanjega eksi- stencialnega ritma, prestopiti na drug vlak. Dovoliti si pobeg, med obveznostmi, na kak soda špricer k Sinetu, odplavati z glasbo ali se utopiti v kaki ga- leriji, na trenutek ali dva, uro ali dve, dan ali dva. In ko se vr- neš nazaj v lepoto vsakdanjika (to diši po Baudelairu), slišiš še vedno to isto glasbo, in nebo je grafitno modro z vijoličastimi kumulusi, ki se premetavajo na vetru, svežina soda špricerja ti izostri percepcijo, tenis žogi- ca ti lepo pade na backhand in gora se postavi pokonci, da jo z večjo ljubeznijo preplezaš. V globokem črevesju birokracije iščeš kak svež vonj po novem in drugačnem, človeku narav- nanem okolju. Veseliš se vsake nove stranke, saj imaš rad lju- di, sicer tega dela sploh ne bi mogel opravljati. Čeprav je jesen, se megle še niso zaprle v doline. Včeraj sem skočil na Cirnik, do biva- ka. Listje še ni padlo, mogoče bo v teh prazničnih dnevih kaj več časa in miru. Treba se je premakniti. Ogledali si bomo ražstavo Miröja v Piranu, Met- ke Krašovec v Equrni, Makuco- ve grafike in platna v obnovlje- ni Pilonovi galeriji vAvdovščini. Pogledam Kuglerja, dela mi družbo, avtoportret iz njego- vih mlajših dni, mojstrovina slikarske tehnike. Strog je do sebe. Izraz je gotovo ekspre- sionističen. Bil je izvrstni po- znavalec slikarskega realizma. Mnoge reči o tern in onem sli- karju, barvah, slikarskih šolah, abstrakciji, risbi, renesansi, sva znala skupaj razpravljati. Do bistva. V njegovi asketsko enostavni delovni sobi, s po- gledom na lipo pred cerkvijo sv. Roka. S čopičem ali knjigo v roki. Ponovno, v tišini pre- biram Damirjeve verze. Manj- ka mi njegov klobuk na ulici, skupna kava pri Duletu, ali v Vrtnici. Ne smem zamuditi Ču- berjeve razstave v Krškem, se oglasiti do Cvetke Miloševe, že nekaj let se k jej odpravljam, poklicati Vesno in doreči detaj- le okoli razstave njenih barv na svili, ki bodo kot prve razstav- Ijene v sejni sobi naše Upra- vne enote. Upam, da bo tudi ta prostor našel komunikacijo z mestom in meščani. Kako blizu Vam je abstraktni likovni izraz? Se tudi sami li- kovno izražate? Ne slikam. Vsak likovni iz- raz, tudi abstraktni, mi ni tuj. Obratno. Pomemben je odnos, ki se ustvari med umetniškim delom in mano: estetski, du- hovni, čutni in spoznavni. Ab- straktna smer v modernem slikarstvu (sicer pa se je ab- strakcija pojavljala tudi pri mnogih starih umetnostih), uporablja kot izrazno sredstvo barvo, obliko, material, dina- miko in odnose med temi ele- menti, ne da bi neposredno po- snemala realni, pojavni svet. Že od Kandinskega naprej...Ma- levič, Mondrian... Iskanje novih kompozicijskih prijemov in na- čel. Edo Murtič, Lojze Spacal, občasno tudi Mušič. »Naša« Ču- ber, Marinč, ali najina, Dianina in moja, B. Bricetj s svojimi po- gledi v zenico aboridžinovega očesa, slovenski pop art. Na zadnji fotografski razsta- vi JSKD Ol Brežice ste preje- li pohvalo za fotografijo »go- lob«. Presenetili ste, vsaj mene... Nič Vas, nas, ne sme presene- titi, še najmanj golob... Prve fotografije sem naredil v 6. razredu OS, ko sem se naučil razvijati filme in izdelovati fo- tografije. Na Zorkiju 6. Takrat sem kupil tudi prvo »single« ploščo. Bili so to The Beatles s svojo Hey Jude. Sledili so Sto- nesi, Drago Mlinarec, Creeden- ce Clearwater Revival, Bee Gees, Janis Joplin, klasika. Vse to in še kaj več smo posluša- li v temni kletni sobi z rdečo lučjo zraven kurilnice osnovne sole - takrat, ko smo razvijali fotografije in odraščali. Sedaj, ko sem velik, da ne rečem star, nimam več toliko časa, tudi za fotografijo ga zmanjkuje. Zato je tu in tarn kakšen golob... Presenetili ste tudi z naklo- njenostjo do planinarjenja, ki je še ena Vaša paralela... S tern sem se začel ukvarjati resneje zadnjih pet, deset let. Od vseh mogočih zvrsti knjig, ki jih je še potrebno (ponovno) prebrati, najraje sedaj berem (razen seveda .....) planinske vodnike in drugo planinsko li- teraturo. Brez nepotrebne na- vlake in leporečja, z natančni- mi opisi poti, če se le da, ob glasbi s planinsko karto v roki. Preden zaspim, odsanjam kako pot, ugasnem luč in se srečam s kako kavko, Miheličem ali Ku- gijem na poti proti gori, s po- gledom naprej, v dolino in na- slednjo goro, v večnost. Ste pa tudi predsednik Dru- štva zbirateijev Verigar Bre- žice. Tudi to nekdo mora delati. No- silci vsebin so malo številčni, vendar zelo dobri posamezni- ki. Saj vsi mi nekaj zbiramo, mar ne? Ne samo znamke, kot se napak misli, recimo knjige, razbite steklene koščke spomi- nov, frnikole iz otroštva... Ve- seli me, da je društvo zmoglo nekaj energije, sedaj bo po- trebno kaj več. Otvoritev novih prostorov UE je med ostalim potekala tudi s Slavkom Cerjakom in Zora- nom Senkovičem, ki sta nav- dušila. Po Vaši ideji? Z lahkoto sklepam, da imate radi kvali- tetno paralelo. Na otvoritveni svečano- sti kakšnega prizora comme- die dell'arte, o čemer sem tudi razmišljal, ni bilo moino uprizoriti. Mogoče bi se lah- ko zgodil kakšen happening ali večslojni performans? Kot kon- trapunkt mogoče kakšen pov- . sem drugačen minimalistični pristop. Preveč je objektiv- nih ovir... pa tudi ni bilo časa in priložnosti za eksperimen- te. Kako se izogniti standard- nemu, zdolgočasenemu kliše- ju otvoritve take institucije s sredstvi, ki so na razpola- go? Namesto Male nočne glas- be je to bila moja »mala nočna mora«. Ko nimaš kaj, se zate- češ k onim, ki imajo več duha; seveda, ki to znajo. Umetniki in profesionalci rešujejo za- devo. Cerjakovo satirično gle- dališče (Slavko je takoj zagri- zel, birokracija je neskončni motivacijski vir) in Senkovič, ki ga je Slavko pritegnil k so- delovanju, fanfare, Nuša, pu- blika. Kontakt je bil vzpostav- Ijen. Imamo srečo, da je atrij akustičen in da ga Marjan po- nuja. Za prave, dobre in atrak- tivne vsebine. Vabljeni in do- brodošli! Naposled - na kaj ste trenut- no najbolj ponosni? Ponos? Ne vem, kaj bi s tern delal. Gremo naprej. Natja Jenko Sunčič Podarite si poslovni paket! Nove stranke iz segmenta maiega gospodarstva si z odprtjem poslovnega transakcijskega rac'una do 31. 12. 2006 podante naslednje pnvlačne ugodnosti: • brezplačno vodenje transakcijskega računa do 31. 12.2007. • opravljanje transakcij domačega in mednarodnega pla6lnega prometa brez stroškov do 31.3.2007. • brezplačno uporabo elektronskega bančnižtva PRO 5KB NET do 31. 12.2007, I • brezplačno odobrrtev poslovne MasterCard kartice za eno leto, k • brezplačno odobrrtev prve dovoljene prekoračitve pozitivnega K stanja na transakcijskem računu. Pnlagojeno ponudbo poslovnega paketa smo pripravili tudi za obstoječe stranke a segmenta maiega gospodarstva. SKB bankh bo prxxjutae poslwnega pawu cxhnrila sWadno z veljavnm fxxtopkt odob'-avaija in g\eöe na prKlvden obMg socteiovania 2 banks Dodatne irrlorrfsciie * pnskrtxte v poslovnih enotah in poslovalnicah StCB bante, oziroma pn bans nem skrtxiiku pod)etja. www.ikb.ii/poilovnipilret SKBBANKAD.D. SOCItiF GENERALF <,H(}IJP HIZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 Kolumna Sejmišča. Večer pred Dnevom »D«, 22. okto- bra torej, sem si ogledala ameriški film, dramo Angeli železnih čeljusti. Zgodba phpoveduje o velikih prijate- Ijicah Alice Paul in Lucy Burns, ki sta bill - v boju za volilno pravko ame- riških žensk - odločeni podrediti vse do zadnje kaplje krvi, do poslednjega diha. Ženski sta se spoznali v Angliji, izhajali sta iz povsem raz- ličnih okolij in sta se v Ameriki s svojo radikalno držo postavili no čelo skupine sufraietk, ki so bile prav tako za svoje cilje pri- pravljene žrtvovale vse. Alice in Lucy so večkrat potisnili v za- por, ju mučili, jima poskušali zapreti usta, gladovno sta stavka- li, njun skrajni upor in gladovna stavka sta močno odmevala v javnosti. Ameriški senat je 1919. sprejel amandma, ki bi Ame- ričankam prinesel volilno pravico. Cez leto gaje ratipciralo do- volj zveznih driav, da je postal veljaven. Jeseni 1920. so Ame- ričanke prvič volile. 1942. je bila na Slovenskem uzakonjena splošna volilna pravica, pravnoformalno leta 1945. Posiljena z vsem volitnim sejmiščem sem se 2006. tej pravici hotela odreä. lelezne leljusti ameri- skin angelov in skrajno dosledna mama, da se tej pravici pal ne kane odreä, so me potisnile na volišče. Če je bil moj glas vsaj za šilce v obče dobro, prav. Mi je bratranec pripovedoval, kako je najina tidanova stara mama hodila na sejmišče kupovat ali arat kravo. Po moško je segla možem v roke, trdno zniževala ceno in se ni dala. In sklenila kupčijo. Brez dolgoveznih, nesmiselnih premetavanj pameti. Kar me je odvračalo od dane mi pravice in mi dvigovalo želodčno kislino. Pa »egi«, ki sem se jih prenaje- dla do slabosti, in so dneve potem nastiljali mestne in primestne površine. Kaj pa si sploh predstavljam, da bi svoje fhzure, brke in brade kar tako na hitro pospravili!? Naj steljo, no, vendor so- tografiram, me je nekdo dregnil pred staro pošto. Kjer.... leii, tarn dlako pusti, mi je skozi smeh ušlo. Novo sejmišče. Vsak dan en svetovni dan. Še enega ne pogoltneš, je ie drug na vseh spletnih in časopisnih straneh. Svetovni dnevi tega ali onega doživljajo skorajda inflacijske razsežnosti. ŽM- mo svetovni dan meteorologije, civilnega letalstva, voda, hemo- filije, osteoporoze, knjige, pošte, boja proti raku, aidsa, sveto- vni dan otroka, svetovni dan duševnega zdravja, varčevanja. Bog nas var', da bi še naštevala. 365 bi jih bilo in še kakšen vmes bi se znašel. Za en dan in potem vse pa uhojeni poti. Če te v iivo ne strese rak in te to začne spreminjati. te osteoporozo ie imal, pa ti poä kolk. te otročka imaš, pa spregledaš, to ti jo zago- de. Kar je seveda khž, vendor nephmerno manjši, tot če zboli. In phstaneš med duševnimi bolniki, moral pa bi biti duševno in telesno zdrav kot dren. Preblisk. Kako bi izgledal svetovni dan vojn, na primer? Koffi Anan je neki dan izjavil, da je vojn po sve- tu vedno manj. Upam, da je še pri sebi. Sejmišče raznoterih Catrin duševno ubija lestvico mojih ženskih letnic. Nas kot žensko bitje popolnoma degradira. Covorim o se- riji tankih, vpojnih, še bolj vpojnih in še. botj tankih damskih (prosim lepo) vložkih. 1 njimi greš lahko twistat, greš se lah- ko rock and roll, najahto, se tunkaš, premetavaš na vse načine, razteguješ po mili volji. Si nasmejana, pokaš od veselja, nosiš tegice, tangice, minke. Ja, sveta pomagavka, se je ženski rod tako izrodil? Ali naše hčerke niso več to, kar smo bile me, pred nami naše mame in pred njimi njihove? Kaj ni to "Always« tako? Smo si poskušale ob enem spotikanju priti na čisto. Pralni pra- ški boljši od boljšega, Cilliti, ki brez muje odstranijo desetletni apnenec s straniščnih školjk, šamponi, ki naredijo vsej svetovni sorti žensk lase a la Rita Hayworth, maze za premik biološkega kazalca deset in več let nazaj, posoda se kar sama pere, staro postaja novo in bleščeče. In zob časa nima ob sejmišču reklam- nih sporočil ničesar več početi. Vse in vsi dišimo, mlajši smo, vedno več gostih, dotgih in sijočih las nam pada h križu, ščetini- ce na nogah so še samo kosmat spomin. In, ja - hočem Malizio- oo, kakšen moški pa si??? Nek dan sem obrnila vsakdan na glavo in šla pohajat na Obalo. Slovensko. Kako lepo domovino imamo, ki te dni posebej iari. lasluii si imenitne ljudi; da jo imamo radi, najbolj radi. Da ču- vamo vsako njeno ped. Ali, kot mi je zelo skromno dejal Dar- to Bukovinski, da je en detček njegovega prizadevanja k prijaz- ni Upravni enoti, tudi njegov. Trudil se je, mislim, tudi lobiral. Zato, ker ima to domovinico tako zelo rad. Mimo vseh sejmišč. Piše: Natja Jenko Sunčič Turnir veteranov v Krmelju KRMELJ - Rokometni veterani društva Svobode Krmelj so v so- boto, 14. oktobra organizirali tradicionalni rokometni turnir in 13. memorial Jožeta Logarja ter vseh preminulih krmeljskih rokometašev. Tumirja, ki je izključno prijateljsko druženje nekdanjih aktiynih rokometnih igralcev, so se poleg domačinov udeležile še ekipe: BranikMari- -------------------------------------------------------------------- bor, Hrast- nik, „Zasav- je (Zagorje -Trbovlje) in Dobrepo- Ije. Akterji na igrišču so prika- zali borbe- no in všeč- no igro ter v stilu rokometnih romantikov navdušili s svojimi akcijami. Vse ekipe so za udeležbo prejele pokale. S pozomostjo pa niso po- zabili na starostne jubilante v svojih vrstah. Prijazni domačini so poskrbeli tudi za drugi polčas druženja ob domačih jesenskih do- brotah in srečelovu. Krmeljski rokometni veterani vas že vabijo na- slednje leto, 13. oktobra 2007 na turnir, ko bodo obeležili 55-letnico rokometa v Krmelju. Katja Pibemik Prijaznejše okolje za s tränke BREŽICE - Ena večjih pridobitev v okviru letošnjega brežiškega občinskega praznika je zagotovo nov poslovni center Gasa v središču mesta, kjer imata nove prostore Upravna enota Brežice in pisarna Ge- odetske uprave. Slovesna otvoritev novih prostorov je potekala v petek, 20. oktobra. V dobrih 4200 m2 velikem po- slovnem centru Gasa, ki ga je zgradilo podjetje Skala, Upravna enota Brežice za- seda dobrih 1300, Geodetska uprava pa 156 m2 prostorov. Za Upravno enoto, ki se je prej stiskala na 950 kvadrat- nih metrih v stavbi Občine Brežice, to pomeni bistve- no boljše pogoje za delo ter prijaznejše okolje za stran- ke, pravi načelnik UE Brežice Darko Bukovinski. Upravna enota sicer v novih prosto- rih deluje že od 28. avgusta, v tem času so vanje preseli- li tudi arhivsko gradivo, ki so ga prej hranili v stari osnov- ni šoli v Mrzlavi vasi in v kleti občinske stavbe. Novih pros- torov so veseli tudi geodeti, ki so se preselili že četrtič v zadnjih 30 letih, kot je pove- dal direktor sevniške območ- ne enote Geodetske uprave Roman Novšak. Kot je ob ot- voritvi dejal minister za jav- no upravo Gregor Virant, ki je skupaj z namestnico gene- ralnega direktorja Geodet- ske uprave dr. Boženo Lipej in načelnikom Darkom Buko- vinskim opravil simbolno od- prtje novih prostorov (na fo- tografiji), slednji pomenijo pomemben korak k prijazni in učinkoviti javni upravi, k temu cilju pa bodo pripomo- gle tudi spremenjene uradne ure: ob sredah uro dlje, torej do 18. ure, ter vsako prvo so- boto v mesecu dopoldne. Slovesno otvoritev v atriju poslovnega centra Gasa so popestrili orkester Glasbe- ne šole Brežice, igralca Slav- ko Cerjak in Zoran Senkovič ter pevka Nuša Derenda. P. Pavlovič Kamen na kamen - kamnita spirala SEVNICA - Grad Sevnica je bil v četrtek, 26. ok- tobra, ponovno prizorišče zanimivega kulturnega dogodka. Potekala je otvoritev fotografske razsta- ve mladega sevniškega arhitekta Damjana Pope- larja in njegovih prijateljev, Viktorije Tekstor in Boruta Dvornika. Začelo se je v atriju sevniškega gradu - ob gorečih svečah in ob nežnih zvokih flavte. Na kamnita tla je začelo padati je- sensko listje. Nekdo ga je začel grabiti na kup. Prišel je tu- jec in med kupom listja nekaj iskal. Na belem filmskem plat- nu so se začeli predvajati prvi kadri dokumentarnega filma o izdelavi kamnite spirale v eni izmed kraških vrtač na robu Tr- novske planote, na Gori nad Ajdovščino. Damjan Popelar je uporabil trd kraški kamen, ki so ga mnogo stoletij metali v vr- tačo, za oblikovanje kamnite spiralne poti, ki se vije z roba vrtače na njeno dno. Njegovo umetniško delo je nastajalo dve leti - pri tem so mu pomagali prijatelji, domači in doma- čini. Pri delu so uporabljali le roke in ročno orodje. Delo je povezalo ljudi med seboj in z naravo. Poleg dokumentarnega filma so nastale še nepozabne'fotografije. Le-te so na ogled v galeriji sevniškega gradu. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan Z leve proti desni: Otvoritev fotografske razstave o kamniti spirali je Damjan Popelar (na sredini) otvoril skupaj s predsednikom društva Zagon Stankom Lazarjem (na levi) in direktorjem Občinske uprave Obäne Sevnica Zvonetom Kosmerlom (na desni)._______________________ Z žogo tudi ponoči ARTIČE - Na artiškem igrišču so v petek, 20. oktobra, zagoreli reflektorji, ki tako omogočajo športne aktivnosti tudi v večer- nem času. Prireditev, ki se je odvijala na igrišču, na katerega se je počasi spuščala tema, je povezovala Jerneja Rožman. Med številnimi domačimi obiskovalciso se slovesnega trenutka udeležili tudi brežiški župan Ivan Molan, predstavniki lokalne skupnosti ter športnih društev. Z zanimivim kulturnim progra- mom so dogodek popestrili učenci artiške osnovne sole, nato pa je sledilo še družabno srečanje krajanov, ki so se dolgo v noč zadržali ob prižgani razsvetljavi. Zlati brežiški gimnazijci pri županu BREŽICE - Gimnazija Brežice je v dnevnik za pri- hodnje rodove vpisala tudi maturo šolskega leta 2005/2006, ko je na njihovi šoli zaključila učne obveznosti še ena izmed generacij srednješolcev. _ Brežiška gimnazija je z letošnjo maturo bogatej- ša za deset novih zlatih maturantov, ki so v njihov hram učenosti prihajali iz Sevnice, Krškega, Seno- vega, Krške vasi, Podsrede in domačih Brežic. To so: Tilen Buršič, Darja Gramec, Mateja Kovačič, Jan Kurinčič, Bor Marolt, Maja Marušič, Ajda Senica, Urška Simonišek, Maruša Stare in Tinkara Troha. Ob zaključku občinskega praznika jih je v svojih pros- torih sprejel tudi brežiški žu- pan Ivan Molan, ki jim je v ponedeljek, 30. oktobra, pri- pravil poseben sprejem. De- setim zlatim maturantom, ki so najuspešnejše zaključi- li srednješolsko gimnazijsko izobraževanje in se ponaša- jo z imenom zlati maturanti, je namenil nekaj spodbud- nih besed in jim je podaril slovar. Sicer so bivši dijaki že zako- rakali v novo študijsko obdo- bje in poprijeli za učne ob- veznosti, pa vendar so bili počaščeni, da jih je župan Molan tako prijetno pogostil in jih obdaril s takšnim dari- lom, ki ga bodo prav gotovo potrebovali pri svojem izob- raževanju. Stirje od njih so se namreč odločili za štu- dij medicine, dva sta posta- la študenta fizike, po eden pa študirajo matematiko, stroj- ništvo, biokemijo in farmaci- jo. Župan je na koncu izrazil tudi željo, da bi se kadri ka- kršni so zlati maturanti, vrni- li v domač kraj in ga opleme- nititi tudi s svojim znanjem in delom, kar bi bilo velikega pomena tako za brežiško ob- čino kakor tudi širšo okolico. M. KalčičM. Zlati maturanti Gimnazije Breiice pri iupanu Ivanu Molanu 1 I Knjižnica Sevnica | Prireditve v ob obänskem \ prazniku - od 6. 11. 2006 razsta- vo fotografij Ljuba Mo- toreta z naslovom Po- gled na sevniško občino iz zraka, - 16.11. 2006 ob 18. uri predstavitev knjige Razbor med koprenami spomina. Knjigo bo predstavila av- torica, gospa Breda Vid- mar, s pesmimi iz knji- ge pa bodo predstavitev obogatile Ljudske pev- ke z Razborja in moška. vokalna skupina Fantje zL Razborja. ^<> Posavski obzornik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 IZNAŠIHKRAJEVH Zadnjič radodarni s priznanji KOSTÄNJEVICA NA KRKI - Zadnja slavnostna seja sveta kra- jevne skupnosti Kostanjevica na Krki je ravno na kostanje- viški krajevni praznik, torej v soboto, 21. oktobra (dan, ko so Nemci leta 1943 postrelili 40 talcev), potekala v Galeri- ji Božidar Jakac. Zadnja krajevna priznanja je prejelo vseh 28 delujočih društev v kostanjeviški KS ter Tatjana Pet- rič za medijsko podporo. Posebno priznanje je šlo v roke predsedniku LD Francu Bazniku, občinskemu svetniku An- dreju Božiču, predsedniku ŠD Poldetu Bučarju, predsed- niku PGD Marjanu Cvelbarju, predsedniku TD Mateju Drob- niču, predsedniku RD Robertu Kočevarju, predsedniku CD Romanu Leganu, nepogreštjivemu v kostanjeviški šelmari- ji Milanu Kupleniku ter dolgoletnemu občinskemu svetni- ku Francu Štokarju. Posebno priznanje s plaketo so prejeli: OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, PGD Kostanjevica, podjetnik Silvo AAiklavž, direktor Galerije Božidar Jakac Bo- jan Božič in ravnateljica kostanjeviške osnovne sole Meli- ta Skušek. Praznovanje se je nadaljevalo in zaključilo s koncertom Ko- mornega godalnega orkestra Stovenske filharmonije s solist- kama Urško Žižek in Mirjam Kalin v nekdanji samostanski cerkvi. P.P. Dolgoletni predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki Milan Herakovič (drugi z leve) je priznanja podelil med drugim tudi Tatjani Petrič (levo), Meliti Skušek (tretja z leve) in Bojanu Božiču {drugi z desne, med Ladom in dr. Andrejem Smrekarjem).______________________________^^^^^ www. # >^^' ZV&M \ QRAFIK IN UROS V PROIZ- PISATEU j7|5!J3i I™Tmsom "*O* T°" * \ SUKAR NOVAK VODNJI (UMBERTO. „,^iLwf S-StS?" LAVWt --------------- ^f^________ (R. D.) MILA IME ROZE) (MATJAŽ) DRZALO cT ^ V ITAUIAN. V_—----^ \ OPERNI / PEVEC / CARUSO SLIKARSKO OKRAŠENA PREBIVAL. VELIKA ZAČETNICA VZHODNE ------------------------ EVROPE VISOKA IQRALNA STAR KARTA CITROEN SMUCI4ČE AJDA ^^ ALES »L™* ^J^L AKO ««~| „,., KUNAR ^^ TT* «„-EN J* WM VEŽBA SKUPINA UMimx PUSCAVNI- RAČJI NnAN. KOVO PRE- SAMEC mp» BIVAUiCE . ----------------- V"C'L DESETI IOOR UMEK DEL NADAUEVANJE NATRU QESLA ----------------- ----------- MESTO V NAŠ FOLKLORIST IN ITAUH S ZBOROVODJA (FRANCE) STOLPOM NAnmiJO ZVEZ* EDI NAPRAVA NAB^AJ0 zvq^ MAJARON ZA8RETJE ČEBELE DI%P CACKE TOCAJ NEKDANJA LETOVISCE TV VODI-POPULAR- PRIOPATUI TEUICA NA ----------------- HORVAT SVEDSKA INVENTA- -----------------1 SKUPINA RIST OČKA TEŽJE: RTNA DIJAK AKAI.ANEJ, OQNJENI .lJ4Ž REALKE ARENAS, ZEMUI NAVEDEK L?L REALKE AŠRAM, NASA ^0*" EDUCA ZALOŽBA IZRAEL- LETNI SAPA OMlR SKALUKA OOZONI ----------------- MjTirn ----------------- PO8» AMERISKA N*BER DISCIPLIN- CRNTROP- IORALKA SKA KAZEN SKI LES FONDA TISKANA IVAN NAS IZDAJA POTRČ PRAVNIK ----------------- HRVASKI BAVCON VZKUK PRI NAFTNI BIKOBORBI . KONCERN SMUfiAR* BIBUJSKI Slyl"™R' VEUKAN STANE SKAKALEC VJUŽNEM OSTAN bKAKALtl« ICANAANU OKABE KANAANU \ ^^ • y 1 / -¦** ORiKA \ \ / SPOJ '. \ ¦ IM MUZA \_/ ROKS ^^^W LJUBEZEN-^ TRUPOM ^¦•^ SKEGA I iPESNISTVA Geslo križanke pošljite do 16. novembra 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Prodajna galerija Ambienta, Trgovina Maša Dostal s.p.: Nagrade: 1. nagrada: Izdelek v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: Izdelek v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Izdelek v vrednosti 1.000 SIT Geslo 20/2006 številke: KO DELO POSTANE UŽITEK... Nagrajenci 20/06 številke: 1. Boško Kodrič, Črešnjice 56, 8263 Cerklje ob Krki 2. Stanka Strah, Boštanj 14 c, 8294 Boštanj 3. Tone Slak, Dečno Selo 30, 8253 Artiče petek 10.11.2006 Me Breiice gin-hop records predstavlja Indian summer s ŠKM BANDA ( Beltinci -Prekmurje noise conspiracy) Aprile Crudele (Monfalcone/ITA - Nuclear sun punk ) Y (Gornja Radgona- Prekmurje noise conspiracy) the LIFT (Krško - Ginshop records) + visual line-up by VJ Log V jesenskih dneh, natančneje v petek, 10. 11., se nam bodo predsta- vile štiri skupine iz različnih pokrajin. Iz Monfatcon-ja oz. Tržiča se bodo predstavili punkrock'n'noise zasedba APRILE CRUDELE, ki se ko- nec oktobra mudijo na turneji po Nemčiji in Češki. Na krajši turne- ji pa sta tudi dve skupini iz naveze Prekmurje Noise Conspiracy, ŠKM banda-instrumentalna fuzija rock, jazza, funka, noisa, hardcora, ter Y, ki svojo metalsko preteklost zakrivajo z razgibano basovsko ritmi- ko, nojzerskimi kitarami in cabatlerovsko viruoznostjo bobnanja. Obe skupini sta v tern letu izdali svoj prvenec pri založbi GodBlessThis- Mess rec. Za uvod v večer pa progresivna psihadelija krških the LIFT! VzU LJUDSKA OMIVERZA "^y KRdKO Kniižnica Brežice 60 let TOČKA ZA SAMOSTOJNO UČENJE V KNJIŽNICI BREŽICE V okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja Posavje je 16. oktobra 2006 začela delovati Točka za samostojno učenje v Knjižnici Brežice. Samostojno, brezplačno in ob pomoči sodobne računalni- ške tehnologije se lahko naučite - angleškega, nemškega, italijanskega jezika ali osnov računalništva. Točko lahko obiščete: vsak ponedeljek in petek med 14.30 in 18.30 ter v soboto med 9.00 in 13.00. Rezervacije terminov po telefonu: 496 26 49. Vljudno vabljeni ! »Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo In sport.« Program soflnanctra Mtntstrttvo za iolstvo (n Iport Program sotlnartcir» Evropska unlja ntftjnurjisiüVENii* MiNtsmivo xa Joljtvo in Jfom DruStvo IJubH«IJ#v Btul)č«na BIZElMMA MART1N0VANJE krajevnTpraznik na Bizeljskem ZOO6 sobota 11.11. v ogrevanem šotoru _________pred Zadružnim domom_________ -16.00 Položitev cvetja k spomeniku; Kulturna prireditev ob krajevnem prazniku; Pogostitev (aktiv kmečkih žena) -18.00 Krst mošta (Vlado Leskovar); Predstavitev rezultatov dedustacije in pokušina vin (Vmogradniško društvo) j -18.30 Ansambel bratov Žerjav Veseli krst mošta (TD Bizeljsko) Gosti večera "Pihalni orkester Kapele"________________ sodelujoei: Vlnarska zadruga, KS Blzaljsko, OS Blz«lj«ko, Pevski zborl, Gasllakio druitvo TD Blzeljlka, Aktlv kmečklh ion» in cntala druitva z Bizeljskega VSTOPNINE Nl!!! El OBVESTILA Posavski obzornik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 Poročilo o izidu splošnih volitev župana občine Krško Obänska volilna komisija je na svoji 11. redni seji dne 23.10.2006 na podlasi zapisnikov o delu volilnih odborov pri u$otavljanju izida $lasovanja za župana občine Krško na vo- litvah, dne 22.10.2006, usotovila: I. Na volitvah dne 22.10.2006 je imelo pravico glasovati 21.573 volivcev. Glasovalo je skupaj 11.515 volivcev ali 53,38% od vseh voliv- cev, ki so imeli pravico voliti. II. Za volitve župana je bilo oddanih 11.510 glasovnic. Ker so bile prazne oz. ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca je bilo 162 neveljavnih glasovnic. Veljavnih glasovnic je bilo 11.348. Kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Janez Požar 673 , 2. JožefRibič 318 3. Branko Jane 1563 4. StanePajk 1212 5. Franc Bogovič 7582 III. Občinska volilna komisija Krško je na podlagi 107. člena Zako- na o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 in 70/06 - Od- ločba US) ugotovila, da je za župana Občine Krško izvoljen Franc Bogovič, rojen 02.02.1963, Koprivnica 39, Koprivnica. Številka: 041-2/2006 012 Datum: 23.10.2006 Predsednka OVK Krško: Mateja Resnik Bahčič, univ.dipl.prav. Namestnica predsednke OVK Krško: Vanja Bogolin, univ.dipl.prav. Namestnik člana OVK: Branko Butkovič Namestnica člana OVK: Rozalija Dobršek Poročilo o izidu splošnih volitev članov Občinskega sveta občine Krško Obänska volilna komisija je na svoji 11. redni seji dne 23.10.2006 na podlasi zapisnikov o delu volilnih odborov pri u$otavljanju iz- ida $lasovanja za volitve äanov Obänskega sveta obäne Krško, usotovila i Št. liste Glasov % glasov Ime liste 1 1542 13,99 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 99 0,89 PREDLAGATELJA MARIJA ČELANA 3 95 0,86 NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ MOJ EGA KRAJA 4 962 8,73 PUM + AS 5 555 5,03 SOCIALNI DEMOKRATI 6 527 4,78 NEODVISNA LISTA NOVIH IDEJ ZA RAZVOJ OBČINE KRŠKO - ROK 7 494 4,48 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA -SNS 8 116 1,05 DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAKA 9 2644 24,00 SLS - SLOVENSKA LJUD-SKA STRANKA 10 924 8,38 NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 11 1618 14,68 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 12 409 3,71 OO - DeSUS 13 * 486 4,41 LISTA ZA PRIHODNOST MLADIH 14 57 0,51 NEODVISNI KANDIDAT OČKERL MIROSLAV 15 488 4,42 LISTA ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA Skupaj: 11016 II. Na podlasi 15. clena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06, 70/06 - Odločba US) je bilo v vseh volilnih enotah sku- paj listam kandidatom direktno podeljeno 8 mandatov. VOLILNA ENOTA 1 - OD SKUPNO 5 MANDATOV V VOLILNI ENOTI, 1 MANDAT - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, izvoljen je: Franc Bogovič, roj. 02.02.1963, Koprivnica 39, Koprivnica. VOLILNA ENOTA 2 - OD SKUPNO 5 MANDATOV V VOLILNI ENO- TI, 1 MANDAT ¦ SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, izvoljen je: Jože Slivšek, roj. 29.09.1957, Zdole 36a, Zdole. VOLILNA ENOTA 3 - OD SKUPNO 9 MANDATOV V VOLILNI ENO- TI, 3 MANDATI ¦ LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, izvoljena je: Apolonija Urek, roj. 28.10.1942, Rozmanova 36a, Krško, - SLS SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, izvoljen je: Miran Stanko, roj. 28.03.1956, Stritarjeva ulica 17, Krško, - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, izvoljen je: Metod Šonc, roj. 24.03.1938, Narpel 22, Krško. VOLILNA ENOTA 4 - OD SKUPNO 5 MANDATOV V VOLILNI ENO- TI, 2 MANDATA - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, izvoljena je: Ana Somrak, roj. 01.05.1958, Ulica Anke Salmičeve 55, Leskovec pri Krškem, - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, izvoljen je: Cvetko Sršen, roj. 22.09.1966, Volovnik 4, Leskovec pri Krškem. VOLILNA ENOTA 5 - OD SKUPNO 5 MANDATOV V VOLILNI ENO- TI, 1 MANDAT ¦ SLS SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, izvoljen je: Alojz Kerin, roj. 11.11.1962, Ardro 24, Raka. III. V skladu s 16. in 17. členom Zakona o lokalnih volitvah se preo- stalih 21 mandatov, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, raz- deli na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za isto- imenske liste v vseh petih volilnih enotah. Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh petih volilnih enotah, deljenih s števili od 1 do 29 (d'Hontov sistem), je zaporedje najvišjih 29 količnikov naslednje (2. odsta- vek 16. člena Zakona o lokalnih volitvah): Število mandatov v obäni: 29 Zap.št. količnik Ime liste 1 2644.00 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 1618.00 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3 1542.00 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 1322.00 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5 962.00 PUM + AS 6 924.00 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 7 881.33 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 8 809.00 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 9 771.00 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 10 661.00 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 11 555.00 SOCIALNI DEMOKRATI 12 539.33 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 13 528.80 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 14 527.00 NEODVISNA LISTA NOVIH IDEJ ZA RAZVOJ OBČINE KRŠKO-ROK 15 514.00 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 16 494.00 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 17 488.00 LISTA ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA 18 486.00 LISTA ZA PRIHODNOST MLADIH 19 481.00 PUM + AS 20 462.00 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 21 440.67 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 22 409.00 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 23 404.50 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 24 385.50 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 25 377.71 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 26 330.50 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 27 323.60 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 28 320.67 PUM + AS 29 308.40 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 30 308.00 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 31 293.78 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 32 277.50 SOCIALNI DEMOKRATI 33 269.67 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 34 264.40 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Upoštevane so liste, ki kandidirajo v več kot eni volilni enoti. Istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine Krško dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom man- datov izračunanih po prej navedenem sistemu in številom man- datov, ki so jih istoimenske liste že dobile v posameznih volilnih enotah, na način opisan v točki II. tega poroäla (3. odstavek 16. člena Zakona o lokalnih volitvah). Tako posameznim listam na ravni občine pripada naslednje šte- vilo mandatov: - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 8 mandatov - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5 mandatov - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5 mandatov - PUM + AS 3 mandate - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2 mandata - SOCIALNI DEMOKRAT 1 mandat - NEODVISNA LISTA NOVIH IDEJ ZA RAZVOJ OBČINE 1 mandat KRŠKO - ROK - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1 mandat - OO DeSUS 1 mandat - LISTA ZA PRIHODNOST MLADIH 1 mandat - LISTA ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA 1 mandat, in jim glede na že podeljene mandate iz II. točke tega poroči- la pripada še: - SLS SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 3 mandati - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 mandati - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3 mandati - PUM + AS 3 mandati - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2 mandata - SOCIALNI DEMOKRATI 1 mandat - NEODVISNA LISTA NOVIH IDEJ ZA RAZVOJ OBČINE 1 mandat KRŠKO - ROK - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1 mandat - 00 DeSUS 1 mandat - LISTA ZA PRIHODNOST MLADIH 1 mandat - LISTA ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA 1 mandat. Ti mandati se dodelijo listam v tistih volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika iz 15. člena Za- kona o lokalnih volitvah v volilni enoti (17. člen Zakona o lokal- nih volitvah). Na ta način so dobile mandate še naslednje liste po posameznih volilnih enotah in bili izvoljeni kandidati na teh listah: Ime liste VE Izvoljen je PUM+AS 3 Metod Šerbec, roj. 14.06.1971, Kovinarska 11, Kr-ško NOVA SLOVENIJA - 5 Martin Kodrič, roj. KRŠČANSKA 30.01.1961, Mladje 7, Pod-LJUDSKA STRANKA bočje LDS LIBERALNA DE- 4 Branko Jane, roj. 26.04.1956, MOKRACIJA SLO- Grebenčeva 5a, Leskovec pri VENUE Krškem SOCIALNI 3 Rajmund Veber, roj. DEMOKRATI 20.10.1950, Savska pot 2, Kr-ško SDS SLOVENSKA 5 Jožef Zupančič, roj. DEMOKRATSKA 14.03.1940, Podlipa 7, Raka STRANKA NEODVISNA 5 Ivan Urbane, roj. 23.07.1957, LISTA NOVIH IDEJ Podbočje 33a, Podbočje ZA RAZVOJ OBČINE KRŠKO - ROK LDS LIBERALNA 1 Vojko Omerzu, roj. DEMOKRACIJA 19.09.1947, 9. februarja 8, SLOVENIJE Senovo SLOVENSKA 3 Dušan Šiško, roj. 09.05.1969, NACIONALNA Narpel 18, Krško STRANKA-SNS LISTA ZA RAZVOJ 3 Jožef Habinc, roj. 03.12.1940, MOJEGA KRAJA Strma pot 19, Krško LISTA ZA 3 Vilma Jan Špiler, roj. PRIHODNOST 20.11.1959, Zdolska cesta 11,. MLADIH krško PUM + AS 1 David Radej, roj. 15.05.1979, Mali Kamen 16, Senovo NOVA SLOVENIJA - 3 Janez Požar, roj. 05.09.1966, KRŠČANSKA Papirniška ulica 15, Krško LJUDSKA STRANKA SLS SLOVENSKA 1 Vlado Grahovac, roj. LJUDSKA STRANKA 15.05.1961, Reštanj 48, Senovo OO DeSUS 2 Olga Košir, roj. 17.01.1943, Li-karjeva ulica 9, Brestanica SDS SLOVENSKA 1 Stane Pajk, roj. 30.01.1961, DEMOKRATSKA Gorenji Leskovec 30, Bianca STRANKA LDS LIBERALNA 2 Rudi Smodič, roj. 05.04.1959, DEMOKRACIJA Elektrarniška 3a, Brestanica SLOVENIJE Posavski obzornik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 OBVESTILAH SLS SLOVENSKA 2 Marjana Planinc, roj. L'JUDSKA STRANKA 20.10.1954, Libna 30, Krško SLS SLOVENSKA 4 Franc Lekše, roj. 03.01.1945, LJUDSKA STRANKA Veliki Trn 18, Krško SDS SLOVENSKA 2 Janez Krajnc, roj. 16.01.1939, DEMOKRAT SKA Likarjeva 6, Brestanica STRANKA PUM + AS 4 Boštjan Arh, 05.07.1980, Vrt-narska pot 6a, Leskovec pri Krškem LDS LIBERALNA DE- 5 Janez Nečemer, roj. MOKRACIJA SLOVE- 26.04.1962, Gržeča vas 27, Le-NIJE skovec pri Krškem Imenovani kandidati so Dili v skladu z 2. odstavkom 18. Ciena Za- kona o lokalnih volitvah izvotjeni po vrstnem redu na posamezni listi, razen kandidata SDS SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE v 5. volilni enoti, ki je bil izvoljen na podlagi preferenčnih glasov. Pre- ferenčne glasove je za listo v volilni enoti oddalo 27,9% volivcev, ki so glasovali, izvoljen pa je bil kandidat, ki je prejel največ pre- ferenčnih glasov, Jožef Zupančič, 12,68% glasov. IV. Člani obänskesa sveta obäne Krško izvoljeni na volitvah 22.10.2006 so: V volilni enoti 1: 1. Franc Bogovič - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Vlado Grahovac - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Vojko Omerzu - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4. Stane Pajk - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. David Radej - PUM + AS V volilni enoti 2: 1. Jože Slivšek - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Marjana Planinc - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Rudi Smodič - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4. Janez Krajnc - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Olga Košir - OO DeSUS V volilni enoti 3: 1. Metod Šonc - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Apolonija Urek - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3. Miran Stanko - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. Metod Šerbec - PUM + AS 5. Rajmund Veber - SOCIALNI DEMOKRATI 6. Dušan Šiško - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 7. Jožef Habinc - LISTA ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA 8. Vilma Jan Špiler - LISTA ZA PRIHODNOST MLADIH 9. Janez Požar - NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA V volilni enoti 4: 1. Ana Somrak - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Franc Lekše - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Cvetko Sršen - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. Brane Jane - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5. BoštjanArh -PUM + AS V volilni enoti 5: 1. Alojz Kerin - SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Ivan Urbane - NEODVISNA LISTA NOVIH IDEJ ZA RAZVOJ OBČINE - ROK 3. Martin Kodrič - NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 4. Jožef Zupančič - SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Janez Nečemer - LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Številka: 041-2/2006 012 Datum: 23.10.2006 Predsednica OVK Krško: Mateja Resnik Bahčič, univ.dipl.prav. Namestnica predsednice OVK Krško: Vanja Bogolin, univ.dipl.prav. Namestnik člana OVK: Branko Butkovič Namestnica člana OVK: Rozalija Dobršek POROČILO o izidu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti v občini Krško Občinska volilna komisija je na seji dne 26.10.2006 na podlagi za- pisnikov o delu volilnih komisij krajevnih skupnosti pri ugotav- Ijanju izida glasovanja za člane sveta KS na volitvah 22.10.2006 ugotovila: 1. Na območju KS Brestanica je bilo v volilne imenike vpisanih 1747 volivcev. Na voliščih je glasovalo 908 volivcev. Oddanih je bilo 908 glasovnic, od katerih jih je bilo 27 neveljavnih. Za člane Sveta KS Brestanica so biluizvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Miran Pavlič, Na Dorcu 5, Brestanica, b) Margareta Marjetič, Likarjeva 11, Brestanica, c) Brigita Piltaver Imperl, Na Dorcu 15, Brestanica; - v 2. volilni enoti: a) Vesna Butkovič, Elektrarniška cesta 24, Brestanica, b) Mirko Avsenak, Cesta na ribnik 7, Brestanica, c) Jernej Železnik, Cesta na ribnik 5a, Brestanica; - v 3. volilni enoti: a) Vlado Bezjak, Armeško 45, Brestanica; - v 4. volilni enoti: a) Anton Tovornik, Stolovnik 30, Brestanica, b) Edi Vodopivec, Raztez 5, Brestanica; - v 5. volilni enoti: a) Franc Pribožič, Anže 14, Brestanica; ¦ v 6. volilni enoti: a) Boris Požeg, Dolenji Leskovec 89, Brestanica b) Metka Simonišek, Dolenji Leskovec 76, Brestanica. 2. Na območju KS Dolenja vas je bilo v volilne imenike vpisanih 790 volivcev. Na voliščih je glasovalo 515 volivcev. Oddanih je bilo 515 glasovnic, od katerih jih je bilo 49 neveljavnih. Za člane Sveta KS Dolenja vas so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Branimir Franc Vodopivc, Dolenja vas pri Krškem 118, Krško, b) Karolina Arnšek, Dolenja vas pri Krškem 76, Krško; - v 2. volilni enoti: a) Damjan Lapuh, Spodnji Stari Grad 65, Krško, b) Matjaž Gomilšek, Spodnji Stari Grad 54, Krško; - v 3. volilni enoti: a) Jože Stare, Stari Grad 45, Krško; - v 4. volilni enoti: a) Bogdan Slak, Pesje 4, Krško; - v 5. volilni enoti: a) Mihael Planinc, Libna 30, Krško. 3. Na območju KS Gora je bilo v volilne imenike vpisanih 466 vo- livcev. Na voliščih je glasovalo 245 volivcev. Oddanih je bilo 245 glasovnic, od katerih jih je bilo 6 neveljavnih. Za člane Sveta KS Gora so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Franc Gunčar, Čretež pri Krškem 10, Krško, b) Stanko Alegro, Gunte 9, Krško, c) Terezija Mavsar, Cesta 23a, Krško; - v 2. volilni enoti: a) Alojz Kerin St., Straža pri Krškem 2, Krško, b) Andrej Pirc St., Senožete 4, Krško, c) Marija Mavsar, Gora 10, Krško; - v 3. volilni enoti: a) Vladimir Rostohar ml., Golek 4, Krško, b) Mateja Bizjak, Golek 18, Krško, c) Jože Šinkovec, Golek 12, Krško. 4. Na območju KS Koprivnica je bilo v volilne imenike vpisanih 598 volivcev. Na voliščih je glasovalo 361 volivcev. Oddanih je bilo 361 glasovnic, od katerih jih je bilo 9 neveljavnih. Za Clane Sveta KS Koprivnica so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Franc Bogovič, Koprivnica 39, Koprivnica,* b) Peter Planinc, Koprivnica 24, Koprivnica, c) Marija Božičnik, Veliki dol 8a, Koprivnica; - v 2. volilni enoti: a) Andrej Bogovič, Veliki Kamen 33a, Koprivnica, b) Jožef Božičnik, Veliki Kamen 17, Koprivnica-, - v 3. volilni enoti: a) Srečko Bohorč, Mrčna sela 32, Koprivnica, b) Silva Gorjup, Mrčna sela 16, Koprivnica. 5. Na območju KS mesta Krško je bilo v volilne imenike vpisanih 6513 volivcev. Na voliščih je glasovalo 3196 volivcev. Oddanih je bilo 3196 glasovnic, od katerih jih je bilo 219 neveljavnih. Za Clane Sveta KS mesta Krško so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Viktor Kožar, Gornje Pijavško 14, Krško; - v 2. volilni enoti: a) Matjaž Šribar, Pod Goro 23, Krško, b) Mateja Pajic, Bohoričeva 17, Krško; - v 3. volilni enoti: a) Jože Planinc, Humekova 32, Krško; - v 4. volilni enoti: a) Boštjan Pirc, Milke Kerinove 5, Krško, b) Janko Hrovat, Grünova 13, Krško; ¦ v 5. volilni enoti: a) Zoran Jankovič, Sremič 31, Krško; - v 6. volilni enoti: a) Damjan Obradovič, Kajuhova 2, Krško, b) Metka Uršič, Prešernova 14a, Krško; - v7. volilni enoti: a) Miloš Kukovičič, Kidričeva 11, Krško b) Dušan Vučajnk, Zupančičeva 11, Krško; - v 8. volilni enoti: a) Miro Čelan, Cesta 4. julija 66, Krško, b) Boštjan Pirc, Cesta 4. julija 66, Krško, c) Jožica Mikulanc, Rozmanova 48, Krško; - v 9. volilni enoti: a) Željko Selak, Poljska pot 1, Krško. 6. Na območju KS Krško polje je bilo v volilne imenike vpisanih 800 volivcev. Na voliščih je glasovalo 459 volivcev. Oddanih je bilo 459 glasovnic, od katerih so bile 4 neveljavne. Za Clane Sveta KS Krško polje so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Mihaela Jenžur, Drnovo 59, Leskovec pri Krškem, b) Alojz Bogolin, Drnovo 48, Leskovec pri Krškem, c) Alojz Marolt, Drnovo 68, Leskovec pri Krškem; - v 2. volilni enoti: a) Ladislav Klemenčič, Mrtvice 9, Leskovec pri Krškem, b) Anton Gregoršanec, Mrtvice 48, Leskovec pri Krškem; ¦ v 3. volilni enoti: a) Franc Žibert, Brege 56, Leskovec pri Krškem, b) Franc Marolt, Brege 48, Leskovec pri Krškem; - v 4. volilni enoti: a) Anton Tršelič, Vihre 31a, Leskovec pri Krškem, b) Dušan Lukič, Vihre 39, Leskovec pri Krškem; 7. Na območju KS Leskovec pri Krškem je bilo v volilne imenike vpisanih 1700 volivcev. Na voliščih je glasovalo 993 volivcev. Oddanih je bilo 993 glasovnic, od katerih jih je bilo 27 neve- ljavnih. Za Clane Sveta KS Leskovec pri Krškem so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Ana Somrak, Ulica Anke Salmičeve 55, Leskovec pri Krškem, b) Janez Kerin, Ulica 11. novembra 12, Leskovec pri Krškem, c) Ivan Pečnik, Ulica 11. novembra 27, Leskovec pri Krškem; - v 2. volilni enoti: a) Vojko Sotošek, Velika vas pri Krškem 63, Leskovec pri Kr- škem, b) Tinkara Pacek, Gorenja vas pri Leskovcu 10a, Leskovec pri Kr- škem, c) Jože Mežič, Velika vas pri Krškem 4, Leskovec pri Krškem; - v 3. volilni enoti: b) Jožica Sršen, Volovnik 4, Leskovec pri Krškem, c) Alojz Kerin, Selce pri Leskovcu 5, Leskovec pri Krškem - v 4. volilni enoti: a) Bojan Mežič, Veniše 4a, Leskovec pri Krškem, b) Martin Sintič, Veniše 47, Leskovec pri Krškem; - v 5. volilni enoti: a) Bojan Petan, Žadovinek 29, Leskovec pri Krškem; - v 6. volilni enoti: a) Ivan Kranjčevič, Kobile 7, Leskovec pri Krškem. 8. Na območju KS Podbočje je bilo v volilne imenike vpisanih 1351 volivcev. Na voliščih je glasovalo 774 volivcev. Oddanih je bilo 774 glasovnic, od katerih jih je bilo 20 neveljavnih. Za Clane Sveta KS Podbočje so bili izvoljeni: ¦ v 1. volilni enoti: a) Jože Grame, Podbočje 97, Podbočje, b) Jerneja Požun, Podbočje 41, Podbočje, c) Milan Urbane, Podbočje 33, Podbočje; - v 2. volilni enoti: a) Marjan Vintar, Dobrava ob Krki 1a, Podbočje; - v 3. volilni enoti: a) Darko Kodrič, Šutna 1, Podbočje, b) Janez Barbie, Šutna 25, Podbočje; - v 4. volilni enoti: a) Peter Pavlovič, Veliko Mraševo 45, Podbočje, b) Stanko Kuhar, Veliko Mraševo 47, Podbočje; - v 5. volilni enoti: a) Robert Jarkovič, Brod v Podbočju 23, Podbočje, b) Stanka Jurečič, Malo Mraševo 26, Podbočje; - v 6. volilni enoti: a) Stefan Pirc, Kalce Naklo 2, Podbočje; - v 7. volilni enoti: a) Martina Kodrič, Brezovica v Podboqu 14, Podbočje; - v 8. volilni enoti: a) Janez Stopar, Prušnja vas 11, Podbočje. 9. Na območju KS Raka je bilo v volilne imenike vpisanih 1400 vo- livcev. Na voliščih je glasovalo 880 volivcev. Oddanih je bilo 880 glasovnic, od katerih jih je bilo 26 neveljavnih. Za člane Sveta KS Raka so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Stanko Hrušovar, Jelenik 3, Raka; - v 2. volilni enoti: a) Silvo Krošelj, Cirje 6, Raka, b) Barbara Ulčnik Tomažin, Raka 62, Raka, c) Bojana Češnovar, Cirje 10, Raka; - v 3. volilni enoti: a) Robert Kralj, Vrh pri Površju 10, Raka, b) Aleš Simončič, Brezje pri Raki 5; - y 4. volilni enoti: a) Željko Novak, Mali Koren 5, Raka, b) Franc Cerovšek, Smednik 8, Raka, c) Branko Pečarič, Gmajna 8, Raka; - v 5. volilni enoti: a) Helena Zupančič, Dolga Raka 15, Raka, b) Igor Pirc, Zaloke 6, Raka; - v 6. volilni enoti: a) Alojz Kerin, Ardro pri Raki 24, Raka, b) Mitja Tomažin, Ardro pri Raki 19, Raka. 10.Na območju KS Rožno-Presladol je bilo v volilne imenike vpisa- nih 348 volivcev. Na voliščih je glasovalo 167 volivcev. Oddanih je bilo 167 gtasovnic, od katerih je bila 1 neveljavna. Za člane Sveta KS Rožno-Presladol so bili izvoljeni: a) Anton Bohorč, Rožno 38a, Brestanica, b) Franc Gole ml., Rožno 3a, Brestanica, c) Rafko Kranjc, Presladol 62a, Brestanica, d) Branko Dvoršek, Presladol 21, Brestanica, e) Vladimir Hriberšek, Rožno 36a, Brestanica, f) Božidar Sajovec, Presladol 52, Brestanica, g) Jožica Stopar, Rožno 50, Brestanica. 11. Na območju KS Senovo je bilo v volilne imenike vpisanih 3271 volivcev. Na voliščih je glasovalo 1653 volivcev. Oddanih je bilo 1653 glasovnic, od katerih jih je bilo 35 neveljavnih. Za člane Sveta KS Senovo so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Jože Požun, Senovo, Titova cesta 75; b) Mirela Zalokar, Senovo, Pot na Armes 29, - v 2. volilni enoti: a) Anton Petrovič, Senovo, Titova cesta 98, b) Andrej Radi, Senovo, Titova cesta 100; c) Ivana Dernač, Senovo, Titova cesta 90, - v 3. volilni enoti: a) Janika Umek, Senovo, Cesta 3. julija 10, b) Jožef Ribič, Senovo, Tomšičeva cesta 4a, -c)Tomaž Cigler, Senovo, Rudarska cesta 11; - v4. volilni enoti: a) David Radej, Mali Kamen 16, Senovo; - v 5. volilni enoti: a) Vlado Grahovac, Reštanj 48, Senovo; - v 6. volilni enoti: a) Matija Čižmek, Dovško 5, Senovo; B OBVESTILA Posavski obzomik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 - v 7. volilni enoti: a) Ladislav Cerjak, Šedem 21, Senovo; - v 8. volilni enoti: a) Silvo Kozole, Dobrova 50, Senovo; - v 9. volilni enoti: a) Marijan Abram, Brezje pri Dovškem 19, Senovo; - v 10. volilni enoti: a) Alojz Povše, Gorenji Leskovec 16, Bianca. 12. Na območju KS Senuše je bilo v volilne imenike vpisanih 440 volivcev. Na voliščih je glasovalo 239 volivcev. Oddanih je bilo 239 glasovnic, od katerih jih je bilo 7 neveljavnih. Za Clane Sveta KS Senuše so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Metka Resnik, Straža pri Raki 11, Raka, b) Marijan Tomažin, Straža pri Raki 15a, Raka; - v 2. votilni enoti: a) Damjan Mežič, Senuše 52, Leskovec pri Krškem, b) Jože Tomažin, Senuše 27, Leskovec pri Krškem, c) Anica Dimbek, Drenovec pri Leskovcu 4, Leskovec pri Krškem; - v 3. volilni enoti: a) Bernardka Zorko, Brezovska gora 19, Leskovec pri Krškem, b) Franc Kranjčevič, Brezje pri Senušah 4, Leskovec pri Krškem. 13. Na območju KS Veliki Podlog je bilo v volilne imenike vpisanih 781 volivcev. Na voliščih je glasovalo 500 volivcev. Oddanih je bilo 500 glasovnic, od katerih jih je bilo 39 neveljavnih. Za člane Sveta KS Veliki Podlog so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Franc Nečemer, Veliki Podlog-64, Leskovec pri Krškem, b) Franc Žičkar, Veliki Podlog 62, Leskovec pri Krškem, c) Bojan Arh, Veliki Podlog 61, Leskovec pri Krškem; - v 2. volilni enoti: a) Rafael Urbane, Gorica 20, Leskovec pri Krškem; - v 3. volilni enoti: a) Simon Urbanč, Jelše 13, Leskovec pri Krškem; - v 4. volilni enoti: a) Andrej Božič, Mali Podlog 24, Leskovec pri Krškem; - v 5. volilni enoti: a) Jože Urbane, Gržeča vas 13, Leskovec pri Krškem. . 14. Na območju KS Veliki Tm je bilo v volilne imenike vpisanih 562 volivcev. Na voliščih je glasovalo 309 volivcev. Oddanih je bilo 308 glasovnic, od katerih jih je bilo 16 neveljavnih. Za člane Sveta KS Veliki Tm so bili izvoljeni: a) Franc Lekše, Veliki Tm 18, Krško, b) Matej Kerin, Lomno 22, Krško, c) Anton Žaren, Vrhulje 7, Krško, d) Alojz Pirc, Ravni 3, Krško, e) Janko Gabrič, Ženje 7a, Krško, f) Bojana Jamnik, Kočno 1, Krško, g) Ivan Lekše, Smečice 4, Krško. 15. Na območju KS Zdole je bilo v volilne imenike vpisanih 710 volivcev. Na volisäh je glasovalo 368 volivcev. Oddanih je bilo 368 glasovnic, od katerih jih je bilo 16 neveljavnih. Za Clane Sveta KS Zdote so bili izvoljeni: - v 1. volilni enoti: a) Ana Špiler, Anovec 3, Krško, b) Vinko Planinc, Änovec 10, Krško; . - v 2. volilni enoti: a) Rudolf Černoga, Zdole 23, Zdole; b) Jože Slivšek, Zdole 36a, Zdole, c) Aleksandra Žnideršič, Zdole 40 c, Zdole, ¦ v 3. volilni enoti: a) Frančišek Ogorevc, Ravne pri Zdolah 39, Krško, b) Drago Župevc, Ravne pri Zdolah 51, Krško; - v4. volilni enoti: a) Jože Dular, Kostanjek 20, Krško, b) Zdenka Beuc, Kostanjek 17, Krško. Številka: 041-5/2006 012 Datum: 26.10.2006 Predsednica OVK Krško: Mateja Resnik Bahčič, univ.dipl.prav. Namestnica predsednice OVK Krško: Vanja Bogolin, univ.dipl.prav. Clanica OVK: Marjana Siško Član OVK: Miha Molan Namestnik člana OVK: Branko Butkovič Namestnica članice OVK: Rozalija Dobršek Namestnik člana OVK: Franc Čemelič POROČILO o izidu slasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Dolenja vas, 22. oktobra 2006 I. Občinska volilna komisija Krško je na svoji 11. redni seji, dne 23.10.2006, na pod^agi zapisnikov o delu volünih odborov na re- ferendumu za uvedbo samoprispevka v KS Dolenja vas, 22. okto- bra 2006, zapisnika o delu volilnega odbora na referendumu za uvedbo samoprispevka v KS Dolenja vas na predčasnem glasova- nju ter zapisnika o delu Obonske volilne komisije Krško pri ugo- tavljanju izida glasovanja za uvedbo samoprispevka v KS Dolenja vas po pošti, ugotovila naslednji izid glasovanja: Na referendumu 22. oktobra 2006 je imelo pravico glasovati 712 glasovalnih upravičencev, pri čemer je bilo 712 upravičencev, ki so bili vpisani v volilne imenike, medtem ko ni s potrdilom glaso- val nobeden upravičenec. Na voliščih je glasovalo skupaj 421 upravičencev (59,13%). Nihče ni glasoval s potrdilom. Oddanih je bilo 421 glasovnic, od katerih je bila 1 glasovnica ne- vetjavna, ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volivea. Veljavnih je bilo 420 glasovnic. Na referendumsko vprašanje, ki se glasi: »Na referendumu, dne 22. oktobra 2006, za uvedbo samoprispev- ka v denarju, za čas od 01.01.2007 do 31.12.2010, na območju Krajevne skupnosti Dolenja vas, ki se bo porabil za: - izgradnjo večnamenskega objekta z dvorano v Dolenji vasi, po investieijskem programu, ki ga je izdelal Projektni biro Re- gion d.o.o., Brežice, Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice in je bil potrjen na redni seji Obänskega sveta Občine Krško, dne 21.09.2006 in načinu plačevanja in drugimi pogoji, ki so določeni v predlogu odloka o uvedbi samoprispevka, za katerega bodo za- vezanci samoprispevka s stalnim bivališčem na območju Krajev- ne skupnosti Dolenja vas in fitzične osebe, ki so lastniki oziroma lastnice stavbnih zemljišč na območju Krajevne skupnosti Dole- nja vas, pa na tern območju nimajo stalnega bivališča, plačevali v denarju po stopnji 1% od bruto dohodka, glasujem,« je z besedo »ZA« odgovorilo 84 upravičencev, ali 20% od veljavnih glasovnic oziroma z besedo »PROTI« odgovorilo 336 upravičencev ali 80% od veljavnih glasovnic. II. Iz poročila izhaja, da referendum o uvedbi samoprispevka ni uspel, saj se je od 712 volilnih upravičencev referenduma udele- žilo 421 glasovalnih upravičencev (59,13%); od tega jih je samo 84 (20%) odgovorilo pritrdilno. Zakon o samoprispevku (Uradni list RS, št. 87/2001) namreč v 2. členu določa, da se samopri- spevek uvede le v primeru, če se je zanj izrekla večina glasoval- nih upravičencev, ki so glasovali, pod pogojem, da se je glasova- nja udeležila večina. Številka: 042-1/2006 0301 Datum: 23.10.2006 Predsednica OVK Krško: Mateja Resnik Bahčič, univ.dipl.prav. Namestnica predsednice OVK Krško: Vanja Bogolin, univ.dipl.prav. Namestnik člana OVK: Branko Butkovič Namestnica člana OVK: Rozalija Dobršek iMiiffiP DŠBus vsako nedeljo v Ljubljano in Maribor BREŽICE - Društvo študentov Brežice tudi letos omogoča študen- tom subvencioniran prevoz do študijskih krajev Ljubljana, Mari- bor za samo 800,00 sit in Novo mesto za 600,00 sit vsako nedeljo. Po besedah predsednika Društva študentov Brežice Mitja Vraneti- ča s tern omogočajo vsem študentom in dijakom iz Brežic, Krške- ga in okolice prevoz po posebej ugodni iz strani društva subven- cionirani ceni. Dijaki in študenti se lahko za vozni red in dodatne informacije obrnete na Švajger Danijelo na tel.: 041 233 464 za smer LJUBUANA in NOVO MESTO, za smer MARIBOR pa na Katjo Kordelc na tel. :040 454 965. Bojana Butkovič, DSB Zemljagajezasula V petek, 27.oktobra, se je nekaj čez pol drugo uro po- poldan na gradbišču za brežiškim gradom zgodila tragič- na delovna nesreča, v kateri je preminil 28-letni občan iz okolice Brežic. Slednji je z lopato čistil v globini oko- li 4-ih metrov dno izkopanega kanala oziroma jarka, ko se je nanj vsulo okoli tri kubičnih metrov zemlje, kar je imelo za posledico, da je občan umrl. Kraj nesreče si je ogledal tudi delovni inšpektor. Domala ob istem času je prišlo v občini Brežice še do ene delovne nesreče, in si- cer v gozdu pri kraju Cirnik, kjer je pri vleki veja dreve- sa poškodovala občana. Poškodovanega je oskrbela pre- hospitalna enota ZD Krško. Tudi to nesrečo si je ogledal pristojni delovni inšpektor. Spregledala peško V sredo, 25.10., je 28-letna občanka iz okolice Krškega vozila osebni avtomobil iz smeri Blance proti Sevnici. Ko je v naselju Sevnica pripeljala do označenega prehoda za pešce, je z njene leve strani po prehodu za pešce vozišče prečkala 49-letna občanka iz okolice Krškega, v katero je voznica kljub zaviranju trčila s prednjim delom vozila. V nesreči se je peška hudo telesno poškodovala in je bila prepeljana v brežiško bolnišnico na zdravljenje. Preko neprekinjene črte v nasproti vozeče vozilo V četrtek, 27.10., okoli 20.30, je neznani voznik kombi- ja vozil po regionalni cesti iz smeri Ceste 4. julija proti semaforiziranemu križišču na mostu čez reko Savo v Kr- škem. Za njim je pripeljal z osebnim vozilom 32-letni ob- čan iz Krškega, ki je začel prehitevati kombi ne glede na to, da je po vozišču vrisana neprekinjena sredinska črta, in v času, ko je po nasprotnem voznem pasu pravilno pri- peljala z osebnim avtomobilom 52-letna občanka iz Kr- škega. Med vozili je prišlo do trčenja, po trčenju pa je vozilo 32-letnega voznika zaneslo v desno, kjer je oplazil oziroma trčil še v osebno in tovorno vozilo Kangoo. Med- tem, ko domnevni povzročitelj nesreče naj ne bi bil po- škodovan, je voznica osebnega avtomobila utrpela hude telesne poškodbe in se zdravi v brežiški bolnišnici, lahke telesne poškodbe pa je utrpel tudi sopotnik v Kangoo-ju, ki ga je sicer vozil 41-letni občan iz Krškega. OBZORNIKOVA OGLASNA MREZA MW MESTNI ATRIJ l?ekirid.o.o. _____ vulkamzerstvo, —^ aytomarket, bar, __________JtOC!\A AVTOPiULWCA CKŽ 132 B, 8270 KRSKO TEL: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 OPTIKA KEBER - okulistični pregledi na zdravstveno kartico - velika izbira korekcijskih okvirjev - kontaktne leče - sončna očala Jrdlnovg 1, 8250 Bfežlce, Tel.: 07/499-22-33J HÖRMANN garažna in industrijska vrata PooblaSEeni zastopnik: Robert Lajkovič s.p. Veliki Podlog 1a 8273 Leskovec Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 Irena Colarič s.p., PE Žabja vas 4, 8000 Novo mesto TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TRGOVINA, HIDRAVLIKA - izdelava |3| hidravličnih cevi 1 - prodaja in servis motornih kosilnic, žag in škropilnic I |f Gotovinski popusti, ^ I možnost nakupa z J Posavski obzomik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 PISMA, OBVESTILAE PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.1.35/2001) pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredni- ško potitiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih infor- macij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pri- spevki morajo biti'opremljeni s potnim innenom in rtaslovom odgovorne flzične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, druitev...). Drugič o paru Amadeja Plevel in Luka Vodlan Posavski obzomik It. 21, 19.10.2006 Za razliko od vas, g. Mikeln, se jaz nisem lotil ponovnega pisanja neje- voljno, ampak z velikim veseljem, saj ste mi s tem dali še eno prilož- nost, da vam pojasnim še nekaj dej- stev z vašega prvega pisanja. Kar se pa tiče vašega zadnjega pisanja pa le toliko, ničesar nisem napisal nena- merno, še manj napačno in iztrgano iz konteksta. Da imate slab spomin, ste dokazali, ko ste napisali, kdo je bit, kdaj je kdo odšel in zakaj smo bili pri županu. Seveda ste tudi svo- jo takratno izjavo o plesu priredili in olepšali. Ko ste izjavili, da je pies v bistvu navadno stiskanje na veselici, ki se ponavadi konča na kozolcu, ni- ste užalili le mene temveč ogromno aktivnih in pasivnih ljubiteljev plesa v Krškem in celotni Sloveniji. Prepričan sem, da večini ljudi ni tre- ba posebej razlagati, kaj slovenski in s tem tudi krški pies pomeni v svetu, vas pa moram spomniti, da je pies do anketah zadnjih let eden najbolj razširjenih športov v Sloveniji (od 64 anketiranih športov je na 10. me- stu), na tekmovalnem polju pa eden najuspešnejših. Predvsem je zelo uspešna zvrst show pies, katerega vi ne priznavate kot sport. • Nič vam ne pomaga, če si prilagaja- te svoje izjave in se skrivate za Na- cionalnim programom športa v RS in Zakona o športu, ki sta v bistvu pod- laga za lokalne skupnosti pri spreje- mu pravilnika za vrednotenje športa v občini. Prav tako vam ne pomaga izgovor, da je pogodbo o sofinancira- nju podpisal župan občine Krško g. Bogovič. O tem, kdo sem jaz v ples- nem klubu, pa ne bom govoril, saj večina občanov to dobro ve, le vi g. Mikeln, še danes tiščite glavo v pesek in se delate »francoza«. Toliko o tem. Sedaj pa nekaj poda- tkov o »baraki«, v kateri opravlja- mo svojo redno dejavnost že od leta 1990 in v kateri nam s strani občine nihče ni pomagal urediti odnosov s takratnimi uporabniki. Sami smo mo- rali urediti vse potrebno za normal- no delovanje »barake«. Po devetih letih, ko smo edini vzdrževali in po- ravnavali stroške obratovanja, smo se le dogovorili in od 01.07.1999 vsi uporabniki plačujejo prispevek, od- visno od kvadrature prostora, v kate- rem delujejo. Po štirih letih in osmih mesecih smo prispevek z 01.09. 2006 res dvignili, tokrat na 7.826,00 SIT. Do sedaj nis- mo imeli nobenih problemov okoli plačila prispevka z uporabniki pros- torov v klubskem centru in ne vem, od kod vam tisto, »kaj si oni misli- jo o tem«. Očitno je to vaša »pre- verjena« informacija s ceste, kot je že bila tista leta 2000, ko ste nam na osnovi razgovora na cesti z ne- kom že dodeljena sredstva neupra- vičeno zmanjšali za 367.040,00 SIT in nas o tem niste nits obvestili. Bo- ste tudi to zanikali? S pritožbo seve- da nismo uspeli, saj ste vi vsemogoč- ni. Dejstvo je, da na občini dajejo društvom takšne prostore in v tej po- vršini že več let za 18.000,00 SIT na mesec. Razlika je očitna. Za vzdrževanje objekta Klubski cen- ter (baraka) smo v letu 2005 porabili 1.085.874,28 SIT. Seveda pa moramo k temu prišteti tudi čiščenje skupnih prostorov, ki ga prostovoljno oprav- Ijamo člani društva in so ovrednoteni na 132.000,00 SIT. Prav tako vsa dru- ga vzdrževalna dela na strehi v ku- rilnici, v sanitarijah in skupnih hod- nikih opravljamo sproti, za kar pa uporabnike ne bremenimo posebej. Ostali klubi, ki uporabljajo prosto- re, so v letu 2005 prispevali skupaj 249.606,00 SIT. Občinska komisija pa nam je na osnovi prikazanih stroškov odobrila, kot ste navedli 225.000,00 SIT. Upam, da vam je zdaj jasno, da večji del stroškov »barake« pokriva- mo mi iz svoje lastne dejavnosti. Že vrabci na strehi čivkajo, da vsa ta leta delujemo v neprimernih pros- torih, samo vi še vedno iščete ne vem kakšne razloge in trdite, da to ni res. Dejstvo je, da sem bil večkrat na občini in izpostavljal problem na- ših prostorov (prvi predlog sem po- dal že 1988. leta). Kar se pa tiče ga- lerije v Srednji šoli Krško, sem bil na Savaprojektu, preden so se začele priprave za gradnjo. Opozoril sem jih na naše potrebe in jim predlagal ogled nekaterih šolskih centrov, kjer so v sklopu le teh plesne dvorane, pa si jih na žalost ni nihče ogledal in so naredili tako, kot so. Galeriji sta na- žalost neuporabni. A si predstavlja- te deset štiriletnikov, ki s svojo va- diteljico poskušajo ob glasbi plesati, istočasno pa spodaj igrajo rokomet, košarko in podobno. Ali vrhunski par, ki individualno trenira skupaj s tre- nerjem. Da ste naredili takšno dvo- rano, nismo krivi ne jaz ne člani na- šega kluba. Mimogrede, v Kranju gradijo novo srednjo šolo, v kateri bodo tudi ple- sali. Ob njej poleg knjižnice gradi- jo posebno PLESNO DVORANO. Za- kaj? Zato, ker med drugim cenijo tudi pies. Tudi naš klub je bil pred leti zadovo- Ijen z vrednotenjem programov in ne samo KK Krško, ki ga omenjate v za- dnjem pisanju. Omenjate en zadovo- Ijen klub, zakaj ne omenite ogrom- no število nezadovoljnih športnikov in klubov predvsem v individualnih športih, ki se ne upajo javno izpo- stavljati, da ne bi bili še ob tista sredstva, ki jih preko razpisa dobi- jo za svoje delovanje. Za zaključek še nekaj o plesu poseb- no za vas, g. Mikeln: PLES JE... pies je radoživost gibanja, je govorica te- lesa ob ritmu, ob glasbi, v tišini, je del kulturne izobrazbe vsakega posa- meznika in je del kulture naroda, JE IZBORNAŠPORTNAPANOGA, NAJLEP- ŠI DVORANSKI SPORT, je »mati vseh umetnosti«, je POT do sebe... Dušan Vodlan, Krško Naš boj ni končan Posavski obzomik st. 16/17, 24.8.2006 Pred dnevi sem v anonimnem pismu s poštnim žigom Brežic dobil izrezek iz Posavskega ob- zornika o srečanju izgnancev na Raki s pripisom: »Zdaj veš, kdo je ustanovil društvo«. Zaradi od- sotnosti sem najbri spregledal to številko, zato sem z zanima- njem prebral vsebino, Zaradi po- šiljateljevega pripisa se nanj ne bi odzval, povod za ta članek je izjava predsednice DIS: »Dosegli smo, za kar smo se v prvi vrsti ustanovili.« Tudi na tem zboru, kot vselej doslej, je bilo njeno izvajanje namenjeno poplači- lu odškodnine. Toda, če bi bilo društvo v prvi vrsti ustanovlje- no zgolj zaradi odškodnine, bi se lahko in primerneje imenovalo: »Društvo materialnih oškodovan- cevTretjega rajha.« Dejansko pa je, in to želim pose- bej poudariti, v zavedanju zgo- dovinskega pomena izgnanstva bil prvinski namen ustanovit- ve društva »ohranjati in nego- vati spomin na izgnanstvo kot pričevanje nacifašističnega raz- vrednotenja in opomin, da se kaj takega ne bi nikoli več po- novilo. Že listina iz leta 1971 za- vezuje, »da se ohranja zgodo- vinsko izročilo o divjem nasilju sovražnika, ki je hotel iztrebi- ti slovenski narod.» Zavezo, da se ohranja in neguje zgodovinski pomnik na nacifašistično razna- rodovanje, je potrdil tudi usta- novni zbor DIS in je zapisana tudi v Statutu DIS. Da! To je bil, je in ostaja prvin- ski motiv in namen ustanovitve društva! Smo res zaradi materi- alnega interesa pripravljeni po- zabiti, da smo bili prav izgnanci dejanske žrtve nacističnega raz- narodovanja in izbrisa Slovencev kot naroda??? Tudi če gre tokrat za lapsus lingve, ni nobenega opravičila! Razumljivo je, da je ljudem všečno slišati kaj več o popla- čilu odškodnine. Toda mnogo iz- gnancev se upravičeno sprašuje, zakaj so samo nekateri dobili po nekaj tisoč mark ali evrov. Mar pravica do odškodnine za pov- zročeno materialno škodo ne pripada vsem??? Tako izgnanim v Srbijo, na Hrvaško, v Nemčijo in tudi beguncem. Je res, da vlada in ministrstva ne sodetujejo pri razgovorih z vodstvom IOM? Obnova nekdanjih trapistovskih hlevov z namenom postavitve spominskega centra oziroma mu- zeja izgnancev pa je svojevrst- ni zgodovinski in politični para- doks. Pokojni dr. Tone Ferenc je leta 1971 v prostorih rajhenbur- škega gradu (kjer se je dejansko odločalo o naši usodi, na svislih nad hlevi smo samo prenočili), postavil muzejsko zbirko izgnan- cev, taboriščnikov, intemirancev in političnih zapornikov kot mo- numentalni zgodovinski pomnik in pričevanje o raznarodovanju in genocidu nad slovenskim na- rodom! Izdvojitev eksponatov o izgnanstvu iz obstoječega mu- zeja in postavitev v povsem dru- go stavbo bo dejansko pomeni- la potvarjanje oz. favoriziranje zgolj ene skupine žrtev naciz- ma! So izgnanci res nekaj iz- razito posebnega. Da ne sodi- jo med druge žrtve nacizma, ki pa so bile izpostavljene najhuj- šemu nasilju? Si slovenski narod sme dovoliti tako delitev in raz- dvojevanje? Če se Slovenija še vedno šteje kot članica velike antihitlerjev- ske koalicije, se mora zavedati zgodovinskih in moralnih ter po- litičnih posledic takega početja. Se župani, podpisniki donatorske listine za postavitev spominske- ga centra zavedajo tega? Praz- ne sobane v obstoječem muze- ju bodo pričale, da si želi nekdo postaviti spomenik. Vem, da sem se izpostavil pla- zu njenih kritik, diskvalifikacij in žalitev. Z mnogimi, ki smo zače- li z delom v društvu, sem pono- sen na skupno delo in doseženo, ker smo se zavedali svoje dolž- nosti do izgnanstva in izgnan- cev in si nismo lepili zaslug. Tudi riismo hlepeli po televizorjih, umetniških slikah in drugih spo- minskih darilih, kar tudi ni v naši naravi. V vseh pogledih je naša vest čista! Alojz Slavko Kunej KAM V POSAVJU? Prireditve med 2. in 16. novembrom Petek, 3.11. - ob 20.00, samostojni letni koncert kvarteta klarinetov Claris o- ur, avla Kulturnega doma Krško Torek, 7.11. - ob 18.00, odprtje slikarske razstave Jura Samca, Galerija Krško - ob 19.30, gledališka predstava - komedija Vse o ženskah, Kul- turna dvorana Sevnica Sobota, 11.11. - ob 14.00, martinovanje na Studencu (povorka, kulturni pro- gram, blagoslov mladega vina, etnološka razstava) - ob 18.00, martinovanje pri Pepiju v Leskovcu pri Krškem Nedelja, 12.11. - ob 9.00, pohod na Primož, izpred gostilne Jane na Studencu Torek, 14.11. - ob 17.00, lutkovna predstava Rdeča kapica, Kulturna dvora- na Sevnica Sreda, 15.11. - ob 17.30, igrano-lutkovna predstava za otroke Rdeča kapica, Kulturni dom Krško Podrobnejši program prireditev ob prazni- ku občine Sevnica objavljamo na stani 14. Kupim zidanico ali hram v okolici Krškega, z ali brez vinograda, iia sončni in mir- ni lokaciji. Tel.: 041 644 663 Oddam garsonjero v Sevni- ci, velikosti 22 m2, v tret- jem nadstropju, delno opre- mljeno. Tel.: 041 791 412 —— Oddam poslovni prostor v Brestanici, v velikosti cca. 100 m2, primeren za mirno obrt ali skladišče. Tel.: 041 385 933 Prodam tehtnico na skalo, Libela Celje, 100 x 90 cm, do 1000 kg. Tel.: 030 911 534 Prodam Daewoo Racer 1,5 G5I, Ietnik96, kovinsko erne barve, dodatna oprema, re- gistriran do 07/03. Cena po dogovoru. Tel.: 041 296 859 Ugodno prodam zazidljivo manjšo parcelo ob asfaltu v urejenem delu Sevnice. Tel.: 040 708 342 Prodam jabolka, I. kvalite- te. Dostava na dom. Tel.: 07 45 22 093 Prodam, dvoredni pletilni stroj Brother KH 890, za srednje debelo volno in več- jo količino volne za strojno pletenje. Tel.: 031 471 009 Prodam star delujoči šival- ni stroj Singer, gobeline, ba- krotiske in rabljen hladilnik. Tel.: 041 817 247 Prodam eno leto star štedil- nik, steklokeramično ploščo in pečico Gorenje na gum- be, cena: 120.000 SIT. Tel.: 07 49 75 1OO Prodam plezalni pas znamke Champ, primeren za otroke začetnike od 6. do 10. let. Tel.: 031 471 009 Prodam suha, mešana drva, hrast, bukev in gacija ter 80- litrski kotel za kuho žganja. Tel.: 07 49 75 439 Prodam domačo slivovi- co, sadjevec, orehe in sta- re knjige ter pobožne revije odleta 1902 do 1950. Tel.: 041 319 417 V 40-letu sem zelo osam- Ijen in si želim spoznati žensko osebo. Tel.: 051 819 844 Najamem garsonjero ali manjše stanovanje, lahko tudi v zasebni hiši, na ob- močju Sevnice okolice. Tel.: 041 621 285 Prodam peč na olje Wams- ler, primerno za vikend, malo rabtjeno. Tel.: 031 205 931 POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www. posa v j e. i nf o, obzomik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzomik izha- ja od 15. 12. 1997 za po- dročje občin Krško, Breži- ce in Sevnica. Rok za rezer- vacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 8. no- . vember. Za točnost poda- tkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 16. november 2006. NEVIODVNVM BREZPLAČjNfl MALI OGLASI V uredništvu Posavskega obzorni- ka smo se odločili, da svojim bral- kam in braicem ponudimo mož- nost brezplačne objave malih oglasov. Objava brezplačnih ma- lih oglasov bo potekala predvido- ma do 31.12.2006, glede na od- zive pa bomo z akcijo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Vse zain- teresirane naročnike malih ogla- sov prosimo, da natančno prebe- rejo spodnja navodila in jih tudi upoštevajo. Brezplačni mali oglas lahko odda le fizična oseba, izključno pre- ko objavljenega obrazca v Posav- skem obzorniku in za nekomerci- alne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni številki pravilo- ma le po en oglas, za ponovno ob- javo pa mora naročnik ponovno po- slati naročilo. Vsebina oglasa naj bo napisana čit- Ijivo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem je- ziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skraj- šali. Pridružujemo si pravico spre- membe vsebine in zavrnitve ogla- sa. Za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov odgovarja na- ročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o pre- prečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. odstavku 6. člena določa, da je naročnik oglasa dolžan ob naro- čilu oglasa navesti podatke o nje- govi identiteti. Zaradi tehnike poši- Ijanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brez- plačno, pač pa jih morajo zainter- esirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponede- Ijek pred izidom časopisa. ¦^jJBSižaBiiiijB^^^^B^ ^v h ] : KUPON ZA BREZPLAČNI Ar\ALI OGLAS DO 20 BESED : '. Vsebina oglasa:_________________________________._______________________'. ' Telefon:____________________ Podpis:_______---------------------------------1 I /~\1«^ ^^^MM^i l \s Sthnjam se z objavo o$lasa v Posavskem obzorniku!". »Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. j *lme in priimek:________________________________________________________• lUlica, kraj:____________________________________________________________• •Pošta:____________________ Kontaktni telefon:________________________• ¦<*xT-.......................................• B ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto X, številka 22, petek, 3.11. 2006 Prišleki: URŠKA JEKLER »Najbolj uspešni niso nujno tudi najbolj talentirani...« Pise: Natja Jenko Sunčič Gimnazijoje končala na Je- senkah na Gorenjskem, Pe- da$oško fakulteto v Ljub- Ijani in sicer na Oddelku za Ukovno pedago$iko, kjer je pod mentorstvom znane- go slovenskega grafika Iva Mrsnika diplomirala in si pridobila naziv profesori- ca likovne umetnosti. Po- diplomski študij je opravi- la na Naravoslovni tehnični fakulteti v Ljubljani • Od- delek za tekstilno obliko- vanje, kjer je pod mentor- stvom Marije Jenko dobila naziv magistrica umetno- sti. Ukvarja se predvsem z umetniško grafiko, razis- kuje tehniko kolografije in je trenutno zaposlena na OS Cerklje ob Krki kot uči- teljica. Ste prišlek? Ja, čeprav se dandanes ne počutim več tako. Tukaj - na- tančneje na Malem Kamnu, živim sedaj že četrto leto in ne morem si zamisliti druge- ga kraja, ki bi lahko nadome- stil moj domači prag. Ko se prebudite, na kaj naj- prej pomislite? Verjetno na tisto kot večina ljudi - na hitro skušam ugani- ti, koliko je ura in koliko časa imam še za spanje. Ko se malo botj prebudim, najprej preverim, če je v hiši že kdo buden. Izkoristim tine minu- te za bežne načrte, ki jih ku- jem - seveda - s še vedno za- prtimi očmi. Zlagala bi se, če bi trdila, da si ne dovolim ju- tranjega sanjarjenja, površ- nega premlevanja vseh mož- nih pričakovanj za dan, ki se je v resnici že pričel. In jutro je ... In jutro je zanesljivo dovolj svetto, da odžene pritajene jutranje misli. S seboj prinese določene obveznosti in časa za sanjarjenje je vedno manj. Po drugi strani pa je prav ju- tro tisto, ki prinaša nove mož- nosti za uresničitve idej in hotenj. Ampak načeloma s slednjimi v jutranjem času ne želim biti preveč pohlepna, saj bo dan s seboj zagotovo prinesel številna drobna opra- vila, brez katerih v današnjem življenju pač ne gre. Raje ne pomislim, koliko časa vsak dan zapravim pred rdečim se- maforjem ali pa na primer v vrsti pred požrešno blagajno. Najraje imam tista jutra, ki so posebna sama po sebi - jutro je lahko lepo, ne glede na to, kaj bo dan prinesel. Če bi imeli možnost, kaj bi storili na svojem profesio- nalnem področju? Kaj bi storila? Učencem, ki se zanimajo za umetnost in ki si ielijo ustvarjati (mis- lim na učence, ki končuje- jo osnovnošolsko izobrazbo), bi omogočila večjo izbiro pri vpisovanju v srednješolske - umetniške programe. Umet- nost ni le osvobajajoča za po- sameznika, temveč je tudi zelo uporabna, kar se odra- ža v številčnosti ustvarjalnih poklicev. Kaj bi ustvarila - še zase? Vse je odvisno od ideje, ki je lah- ko trenutna in ponavadi hitro uide. Lahko pa je močnejša - se pojavlja iz dneva v dan in pri meni ostane dovolj dolgo, da jo uresničim skozi ustvarjal- ni proces. Je pa seveda ogrom- no idej in ogromno možnosti za ustvarjanje že izgubljenih. Večkrat si rečem, da si bom za- čela različne ideje zapisovati - skicirati, ampak to ni zame. Rada imam sveže stvari, tako da skozi barvo in oblike v res- nici izgovarjam aktualno tema- tiko, ne pa že preživeto stvar. Takšno sporočilo je zame praz- no - kaj šele za gledalca. Trenutno se najraje ukvarjam z umetniško grafiko, natanč- rieje ustvarjam v tehniki kolo- grafije. V domači hiši si urejam ustvarjalni prostor, ki pa ga ne želim nameniti le grafičnemu ustvarjanju. V prihodnosti že- lim poglobiti možnosti izra- žanja tudi na drugih kreativ- nih področjih. V zadnjem času me je na primer pritegnilo se- stavljanje ¦ oblikovanje moza- ikov ... Ce bom imela možnost, bom v prihodnosti prav gotovo še naprej raziskovala osebni li- kovni izraz v grafičnih tehni- kah, hkrati pa bom skušala na- vezovati likovno tematiko tudi na ustvarjanje z zahtevnejšimi materiali (kombinacija barve in kamna...). V delovni sredini najraje po- novite... Trenutno se ne spomnim kakš- nega reka ali sestavka besed, ki bi bile značilne zame. Se pa vedno trudim, da pozitivno vplivam na svoje okolje. Kaj postulate na radiu, ko se vozite z avtomobilom? Nerada priznam, ampak med vožnjo res veliko preklapljam radijske postaje. Takoj, ko se začnejo radijski oglasi, že iščem kaj bolj prijetnega. Vendar pa je prednost poslu- šanja radia in ne CD-jev v tern, da nikoli ne veš, katera pesem bo naslednja. Na poti v služ- bo me tako večkrat preseneti že pozabljena melodija ali pa mogoče prav tista pesem, ki mi je zadnje case zlezla v uho. Ta- krat brez zadrikov zavrtim tisti čarobni gumb za glasnost. Rubrike, ki jih najraje sprem- Ijate? Dnevni tempo mi ne dopuš- ča veliko časa za branje ča- sopisov, vseeno pa se kdaj pa kdaj zalotim pri branju zani- mivih člankov o kulturi, pred- vsem me pritegnejo intervjuji z umetniki - zanima me njihov način razmišljanja, njihovo vo- dilo pri izražanju... Duha si polnite ... S sprehodi v naravi, na katerih me spremlja moj partner Da- vid, sin Žiga in Iki - naš kuža. Rada opazujem drevesa in spreminjajočo se naravo. Mir- na okolica mojega doma mi tako omogoča številne majhne radosti, ki bogatijo vsakdan. Duha si polnim tudi s poslu- šanjem glasbe, z izleti v bolj oddaljene kraje, druženjem s prijatelji/cami, in temu podo- bnimi stvarmi. Kaj od naštetega vas je pre- vzelo? Kose znajdem v tišini dreves, postajajo moje misli zelo čiste in odločne. Opiram se na mo- gočna debla dreves in za nekaj časa izginem v svoj svet. V katero kategorijo bi uvrstili kuhanje z vsem pripadajočim? Če bi me kdo vprašal, kaj bolj cenim ob koncu dneva - ču- dovito umetniško delo ali po- spravljeno stanovanje, bi mu odgovorila, da mi zaradi ne- ustavljivega, vsakodnevnega, zahtevnega urnika gospodinj- ¦ skih opravil, v e č k r a t I zmanjkuje I časa za tiste I stvari, ki me I nekako do- I polnjujejo I na višji rav- I ni. Vendar I pa me ureja- I nje doma po I drugi strani I tudi osreču- I je, odvisno I pač od dnev- I nega razpol- I oženja in in- _____________I tenzivnosti želje po drugih aktivnostih. Iz katere bi si sedaj najraje privoščili najboljšo jed in jo poplaknili - s čim? Verjetno bi zopet obiskala ki- tajsko restavracijo. Obožujem riž z rakci in različne omake, ki jih pripravljajo. Jed bi poplak- nila s kakšnim predikatnim be- lim vinom. Kateremu teku däjete pred- nost - dober tek pri hrani ali rekreacijski? V teoriji seveda rekreacijske- mu teku. V praksi pa je to večkrat težje izvedljivo. Rada imam tek na dolge proge, pla- vanje, predvsem pa se najra- je razgibam skozi pies. Res pa je tudi, da se dobri hrani tež- ko odrečem - živtjenje je treba uživati s polno žlico, mar ne? Najljubši del dneva? Sproščena igra s sinom, večerni pogovori s partnerjem, drobni trenutki zadovoljstva, majh- na presenečenja... Najljub- ši del dneva je nepredvidljiv, ni vezan na uro ali moja pri- čakovanja. Če ne bi bili to, kar ste - kaj bi bili? Če ne bi imela družine in veli- ke želje po ustvarjanju, bi bila verjetno radovedna popotnica - potovanja me zelo privlačijo. Ko sem bila še mlajša, sem želela postati pilotka, zelo me je privlačila tudi glasba - naučila sem se igrati klavir. Ko sem hodila v srednjo solo, sem prebirala gore knjig. To so bile sicer večinoma detek- tivke in kriminalne zgodbe. Mnogokrat sem se spraševa- la, ali bi tudi sama znala na- pisati kaj podobnega? Menite, da je vseenosti ali brezbrižnosti veliko? Da. Splošni vtis je, da vsak živi zase in predvsem za sebe. Še dobro, da so se v da- našnjem času ohranili Ijubeči odnosi vsaj znotraj ožjih dru- žin. Pa še o tern bi se v mno- gih primerih dalo razpravlja- ti. Sicer pa se je v današnjem času potrebno ves čas potr- jevati. Najbolj uspešni niso nujno tudi najbolj talenti- rani, temveč tisti, ki znajo sebe potisniti naprej, pa če- tudi to pomeni, da pustijo za seboj ljudi, ki so mu pomaga- li priti na »višjo stopničko«. Tako pač je. Sama se sku- šam držati načela, da je svet okrogel - v življenju se ti vse povrne, na takšen ali druga- čen način. Kaj vas je v zadnjem času najbolj razveselilo? In kaj razžalostilo? Najbolj sem se razveseli- la nepričakovanega obiska zelo dobre prijateljice Nade, za svoj 30. rojstni dan, le ta namreč živi v Mengšu blizu Ljubljane. Razžalostili pa ne- iskreni odnosi. Domače živali... Pred približno šestimi mese- ci smo se s prijatelji odpelja- li v Maribor, kjer smo kupili čudovitega mladega nemške- ga ovčarja po imenu Ikaro (kličemo ga Iki). Je zelo do- jemljiv za šolanje in prijazen do otrok. V kuhinji pa imamo zlato ribico, za katero skr- bi moj skoraj tri leta stari Žiga - skozi majhno odprtino na vrhu akvarija ji vsak dan stresa ribjo hrano. Sreča je... Nasmeh na otroškem ali ka- teremkoli obrazu. Nezadržno veselje, ki se nas »loti« vsa- ke totiko časa. Neustavljiv smeh, ki pride ravno v nepra- vem trenutku. Ne bom govorila o zadetku na loteriji, ker ga še nisem do- živela. Prava sreča se pokaže v moči, da prebrodiš vsako- dnevne težave pa tudi tiste, malo večje. Sreča je, ko sem zadovotjna sama s sabo in z vsem kar me obkroža. Življenjski slogan... Načeloma verjamem, da se stvari dogajajo z razlogom, čeprav se včasih ne zdi tako. Prepričana sem, da se v vsa- ki stvari in v vsakem človeku skriva nekaj dobrega, kljub temu, da se tiste najlepše stvari ponavadi skrivajo naj- bolj globoko. Življenje je dobro s tistim, ki gleda na svet okoli sebe v po- zitivni luči in s tistim, ki zna deliti in vračati nasmehe. Duhovi so ji povedali KRŠKO - Septembrski petek, na katerega je svojih 95 let življenja zabeležila nenavadna gospa, ki je znana kot »šlogarica Anka«, je bit poseben dan. Veselje in smeh sta poplesovala po stanovanju, v katerem pre- biva znamenita gospa Anka, ko je sprejemala številne obiskoval- ce, ki so prihajali v njeno domovanje. Med drugimi so jo obis- kali tudi tajnik KS mesta Krško Dušan Vladič in članice krškega Rdečega križa - desni breg, predsednica Danica Lončar ter Ani- ca Hribar in Ana Pleterski. Ob polno obloženi mizi sta posedela tudi prijatelja Tone in Fanika Urbanč, vrata v stanovanje pa so se nenehno odpirala številnim prijateljem ter sorodnikom. Ob vsej gneči, ki je nastala okrog slavljenke, pa je neutrudno zvo- nil telefon. Presrečna Anka se je igrivo zahvaljevala za čestitke, cvetje ali čudovito torto. Bila je zares polna naleztjive energije in razigrano sproščena je pričela odstirati trenutke prehojene poti - vračala se je v rano mladost, trenutek za tern je že bila nazaj v sedanjosti. Z izostre- nim umom in veliko voljo, da bi bila na tekočem z vsem, kar se okrog nje dogaja, veliko bere, gleda televizijo in podnapise še vedno prebere brez očal, drugače rada rešuje tudi križanke in klepeta po telefonu. Njen dom je bil v Pišecah na številki 2, se rahlo zamisli in doda, da tega doma ni več, ker je bil prodan, zato pa imajo sedaj za dom očetovo hišo v Pavlovi vasi. Njena mati je bila iz Podgorja in je bila očetova druga žena. Prva mu je kmalu po porodu otroka umr- la. Skupaj sta imela še osem otrok, ona je bila po očetovi strani peta, niza dogodke iz svojega otroštva. Sedaj sta živi še ona in se- stra, ki je 15 let mlajša. "Zadnjega otroka je mati rodila, ko je imela 47 let, položila ji ga je v naročje in ji rekla, naj skrbi zanj. Pa je pomagala številni družini kakor je vedela in znala, tudi zato se je odločila, da je že s 14 leti in pol odide v svet, ker je bilo doma veliko lačnih otrok. »Svet je bil potem moj dom«, se je nostalgično nasmehnila. Živ- Ijenjska pot in boj za preživetje sta jo vodila v Zagreb, Beograd, Dunaj, Ljubljano, Slavonijo, po drugi svetovni vojni v Brežice, kjer je ostala pet let. Od leta 1950 pa prebiva v Krškem in doda, da jo pozna ves svet, zato ji ni nikoli dolgčas. Prav tako nima in ni imela večjih težav z zdravjem. »Sicer pa sem bila v bolnici in tol- kli so mi kosti na nogah. Temperatura v zimi leta 1928/29 je bila tako huda, da se je mraz spustil pod minus 35 stopinj C in ko sem zunaj prata, so mi noge omrznile,« se spominja in s svojim zna- čilnim smehom dodaja, da se pa kasneje ni pustila več rezati, če- prav je že bila v bolnici, da bi ji operirali žolčne kamne. Zdravni- ki so jo vprašali, če je za tako odločitev vprašala duhove, pa je le prikimala in si kamne v dveletni dieti odpravila sama. Le revma jo spremlja že nekaj časa. Z grenkobo v glasu nadalje pove, da z otroci ni imela sreče, ven^ dar si jih je zelo želela. Tudi tu si je odgovor našla v seansi z du- hovi, ker se je težko sprijaznila z usodo, vendar se je zadovoljila z odgovorom, ko so ji sporočili, da je rojena za vse ljudi. »Zares pestro življenje sem imela in kar naprej sem delala. V Nemčiji sem živela pet let in nemško govorim tekoče. Od nekdaj sem bila polna življenja, učila sem se trgovinske obrti, bila sem kuharica, • gostilničarka, otroška negovalka.« »Ampak, vesela sem, da sem kjerkoli lahko odprla vrata ter sem bila povsod dobrodošla, vendar po hišah nisem hodila. Ljudje so prihajali k meni in sem jim pomagala; še vedno je tako,« se na- muzne in doda, da že 16 let ni bila zunaj, na cesti. Le lansko leto se je odločila, ko so ponjo prišli s kombijem, da jo odpeljejo na dom v Pavlovo vas, kjer je družina pripravila slavje. Sicer pa s hi- trim glasom in gibi doda, da upokojenci pač nimajo časa. Še vedno je polno zaposlena z najrazličnejšimi obiskovalci. Mo- ski odpirajo usta, ko jih vpraša, zakaj npr. zjutraj niso zajtrkova- li, ženske pa pobara, čemu se hočejo »losati« otroka, nato pa na ene in druge vsuje plaz besed. »Ja, vedno jih zmerjam - od ne- vernosti, od vernosti, od svinjarije, zaradi hudiča, od vsega. Ho- dijo k meni, ker so noseče, pa jim pravim, naj rodijo, ker ne sme- jo ubiti človeka, saj to nikamor ne pelje,« se zasmeje in pristavi, da tudi tako zvišuje nataliteto. Koliko zgodbic in zgodb, koliko usodic in usod, koliko težavic in težav pa skriva za svojimi zvedavimi očmi in dobrohotnih nasme- škom, pa ob vseh telefonskih klicih, ob vseh šopkih rož in vseh iz- rečenih besedah, ki jih je bila deležna, nisem uspela izvedeti. Tudi barvna, številčna in še katera druga paleta v mejni znanosti, so ostale za neko drugo zgodbo, ki jo bova dorekli, kakor je priki- mavajoče namignila. In mogoče bova odstrnili tudi njene duhove, ki čakajo v zavetrju, ko jih z občutkom priklicuje. M. KalčičM.