l£TO—VEAB XL
yllked and diitlltotid
'•SM?	CtBCAGO, ILL. TOREK M. MAJA (MAV) 1M8	ŠTEV.—NU

mm •
im ruen
nedelj ln pritnlhov.
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Jssmd *xc*M SwhJM»S mdHolidtv
of
the
A.
I
lrganizaci|a brzo- Izredna brutal-
^vnita uslužbencev napreduje.
»bzojavki deužbi mi to
vfieč.
___ ti ii no more, kajti pravi-
ca "j« na strani uslužbenoev.
Chieago, DI. — "Menim, da bi »rele biti velike korporacije za
iroe potrebe, od katerih Je ljud-|V0 precej odvisno, pod nekakš-lim nadzorstvom zvezne komisije,
U bi pazila na delovne razmere in pcdo in druge stvari, do katerih jt uslužbenec opravičen, da so za irovane."
Tako je pridal Preaton Cariton 4 Weatern Union Telegraph Co. nd državnim odborom države Jbaurhusetts v juniju 1916. Mr. (fcrlton je bil 8. maja t. 1. pred imno komisijo (narodnim voj lin odborom za delavsko politiki). Odbor je med drugimi do-
i priznal tudi tole: "Pravica delavcev do organi I v strokovnih unijah in da no sodelujejo po evojih ievo-ih zastopnikih, je potrjena. Te irke se ne sme na noben način I njati, jemati ali ovirati od i podjetnikov. "Podjetniki naj ne odpuščajo ter, ker so člani unije ali Če pritajijo legalno delo za unije." T« je glaa predsednika Združe-držav, ki govori po ^Komisiji, itero je imenoval. Kljub tem mini besedam je mr. Cariton potrebo,oda odpušča brzo-
*	uslužbence križem Združe-držav, ker so obiskali shode i ali so pa člani unije brzo-
roih uslužbencev, ki je poznana imenom Conunercial Telegra-
•	Union.
IJegov nastop ni uaUVll. orga-uja brzojavnih uslužbencev. Heattlu, Wash., np pr. nj bilo •ije, danes žteje 200 čla-V DallaRu, Tex., je organi-imela 10 članov, danes jih I, V Atlanti se je pridružilo iaa-iji 50 članov, v San An-fiO, v Detroltu 90, v Cle-du 30, v Denverju 50, v Bal-40, v New Yorku nad 200.
KAMPANJA ZA W, S,
11V ILLIN0I8U PRIČELA.
i fl^o, DI. — Po vseh meatih ivi Illinois je pričela velika »nja za kupovanje vojno-valnih znamk. V nedeljo ao namen vriili veliki pohodi »ae*tih, največji so pa menda "tOhicagu, v kateri je bilo štl-pohodov. Kljub neugodnemu se je teh pohodov ude-do 100,000 oseb. V ponde-[* bil velik pohod v Austlnu, "tju Hiieaga.
Nebraska, Kansas in »ri so že dosegle določeno vojno varčevalnih znam*,
m je država Illinois o-
tudej.
ikmana letalca so NAfiu v ftuin. >
jjlolu, T. H. — Majorja Ha-Iri«rka in sartenta Grajje, Poletela v notranjo deželo, ■■ popolnoma brez aredatev 'umi i,a Mauna Kea, kl je ldT*»to milj oddaljena od tu-
* > poiH gazolin * morala
'•»i in dve
sumi. * kravjih psstirjev r divjih Klimah £ rl*dne ladje ao ^i«. d« '"lk H je jo
in
rinili-
*IMAJO VZROKA SA
^užitev mwl
D O. — živilska da peki nimajo P"-lrsiitav kruha, če-
**a '»domestllom za t	' svxgor.
14.111* ri'r,ih w>atfk zagro-4 kruh Uprava pra-koruzna moka dobi po ^	Sploh bo
u 1 •1'uneatila kmalu
nost omejenega človeka.
POBIL JI SVOJO SOPROGO, DA S» RUl SKRBI.
Bodišče mu idaj preskrbi itano vanje in hrano.
Ohioago, UL — Pravi brutalnež je neki Horace G. Noakes. Zaslužil je 90 dolarjev mesečno in jezilo ga je, da se družina pomnoži za enega člana.
Ko je njegova žena Marie zjutraj ob šestih pripravljala zanj zajterk, jo je udaril z železno cevjo po glavi. Po tem zločinu je vzel 145 iz predala v omari in jih vUk-nil v žep. Razmetal je pohištvo po sobah, prekucnil nekaj stolov, kot da so roparji prižli v sobo, pobili ženo na tla in jo oropali.
Noakes je mialil, da je žena mrtva, ko je obležala nezveatna na tleh, in odfel je na delo. Domišljal ai je, da ne bo nihče sumil, da je on pobil ženo.
Dvanajst ur kasneje je načel leno njen oče, ki je žel na dom, ter mu je telefoniral Noakea. Ko je oče vstopil, se mu je nudila stražna slika. Na atenah ao bili krvavi odtiei pratov, po sobah so se poznale krvave sledi, kajti žena je prišla k zavesti in je v deli-riju tavala po sobah okoli.
Noakes ni računil s policijo, da se ne da Uko hitro nafarbati, in mislil je ,da je morilski napad tako fino izvcžll, da ne pride nikdar na dan. DrugI dan ao Noakena (tičali na policijo in vpražali kako so lasje in kri prišli na njegove hlače. Noakea je nekaj časa ta-. il dejanje, ko je pa apoeualv da se ne more iamuzati k zanke, je pri-gnal aloČln.	^
Opravičeval je llo&n, <la bi moral imeti najmanj $100 na mesec, da bi izhajal, kedar bi ae rodilo dete ; potem bl ga pa dete atalo tri dolarje na mesec. 90 dolarjev pa ne zadostuje že za dve Osebi, da živita prillčno. Plačal je mescč-no 33 dolarjev sa atanbvanje, 8 dolarjev za grooerijo, pet dolarjev je pa sam porabil na mesec. Videl je, da ne more izhajati in odločil se je, da ubije ženo, ker je smatral uboj za najkrajfio pot, da se reči vseh skrbi.
Žena je aedaj na očetovem domu in zdravniki se trudijo, da ji ohranijo življenje. Ko je prišla že-na k sebi, je pričela klicati svojega aoproga, kajti revica ni vedela, da jo je pobil njen soprog. Na glfe| vi ima več ran, kar dokazuje, da jo je aoprog tolkel po glavi, ko je ležala na tleh. Noakea trdi, da jo je udaril aamo enkrat.
Njen oče William Vanderpocl Je ailno razkačen in pravi, če Noakesa iapuste is zapora pod poroštvom, da ga ubije.
AU Chieago doMPridrugem pozivu novo tovarno 2a pokličejo 800,100 topove?|	moi
industrijalci naatsva marssdsumura diu
PRODUKCIJA AVTOMOBILOV
nomn.
I .	4 A ' < 1 ,
Waahingtont D. O. — Po dve-
urni konferenci tovarnarjev, ki izdelujejo avtomobile, in odborov sa vojne induatrije ao baje zaključili, da omeje dobavo Jekla za av-tomtfblle za 75 odatotkov. Izjava ni oficijelna, Hitfb temu pe sodijo, da Je resnična. Tovarnarji se seveds trudijo fasbriaati učinek te neoflcijelne izjsve.
Tovarnarji mislijo iedelatl 2,-000,000 svtomobilov; Bernard Ba-rueh, predsednik odbora za vojne industrije, J. Leouard Replogl, ravnatelj aa jeklo, in P. B. Nojrea, šef divizije za varčevanje v Vu-Hvni upravi, pa menijo, da Je ne-mogoče odatopitl toliko jekla a v-tomobilaki induatrijl.de izdela nameravano Itevilo avtomobl ov. Armada, mornarica, in ladijsk odbor zahtevajo Jeklo v veliki množini in ga tudi neobhodno po-trrfmjejo.
Vledni uredniki menijo, da Je treba dobavo jekla se avtomobil-ako induetrijo omejiti. Ia*»oya» je bU skupen odbor, kl seetojl la itlrih svtoeaobilskih Industrijal eev in itlrih aastopnikov odbors M vojne industrije, da deU*i koliko Jekla dobi svtoiuoMlsks In-d natrija.
JO PREDNOSTI MESTA.
Po teh Je Chieago najpripiuvuej-ie mesto aa novo tovarno
Ohioago, ni. - Me&čani v Ch^ cagu so posuli aktivni, da dobe novo tovarno za opremski depart. ment, ki bo stala $75,000,000
Posebna deputacija atavbinakih strok odide v New York, da dokaže mr. <Jaryju, predsedniku U-nited Steel korporacije, da je Chieago najbolj prikladno meatč ga tovarno, v kateri bodo isdabvali velike topove.
MeSčani navajajo te le ugodno-sti.
Meato se nahaja 1000 milj od morskega obrežja in je varuo pred sovražnimi napadi.
V	sUvbinaki stroki je veliko delavcev brez dela in to jamči, da bo tovarna kmalu zgrajena.
Stanovanjske razmere so ugodne, drugje bi bilo treba že le graditi hiie.
V	Čikaikem distriktu Izdelujejo vse potrebičine, ki jih lahko rald opremski department.
Zemljižče za tovarno v Chicagu je lahko dobiti ob železnici ali vodnem potu.
Mnoge železnice, ki se stekajo v Chieago, oniogtfujejo, da poži-Ijajo hitro iu točno produkU no vse kraje in v morska priatanižča.
Armadni oficirji, ki prebivajo v mestu in so jji^i znane razmere, so baje že obvestili merodajne osebe v Washingtonu, da je Chica^p aelo pripravno mesto za tovarno, v kateri bodo gradili topove. Meato ima zelo ugodne atano
anjske razmere, med tem ko ima visna veHke tež k oče, da pr tdAl • •
VAH OBELODANJEN
»kjveč mož bo dala država Naw Tork.
|!Waahingt0a, D. 0. — General (-rowder je izdal odredbo sg drugi poziv, v kateri je označeno Žto-vllo novincev, ki jih bo dala vaa-ka država. V prvem razredu je sedaj 2,421,480 novincev ln vaaka država bo dala od avojega žtevlla V prvem raaredu 39,731 odatotkov.
Mogoče ae število že pomnoži, ko "bodo naborne komisij« prere-žeUle ostale raarede in poatavlle v prvi razred mnoge, ki ao aedaj v drugih razredih.
Vaaka država bo oddala alede-Če število mož:
Alabama................17,811
Arizona..........«......8,255
Ar kansas..........«>.,..15,127
Oaliforuia.............19,84«
Colorado...............9,264
Cpnnectleut.............10,90«
l>elaware...............1,718
t. of Columbla........3,290
orida................9,74:t
orgia.................22,885
ho ........... .... .8,557
Nebraaka ..............9,684
Navada...................923
N*w llampshire.........8,361
Hew Jersey.........,...22,521
New Mežico.............2,928
New Verk . . . Nprth Cgrollna North Dakota . . ........8,807
(Miio...................41,619
Oklahoma...............16,213
Oregon.................6,24»
Illinois................52,035
deUvcem na Hog Islsndu in v drugih vzhodnih btdnstrijshiih središčih primerna atanovauje. Mehčani so prepričani, da se zeoa-ni, uradniki vprav Iz tega vzaoka odlomijo, da zgrade tovarno ia topole v Chicagu. •
NAPAD
S SAMOKRESOM WA
ULICI.
, Denver, Oolo. — Pr. W. Rhulu, pisar pri Rdečem križu, ee je prepričal, da je v Denverju ponoči ravnotako nevarno kot v strelskih jarkih.
Hhultz je šel po Trlnajati oeeti in ee bližal Weltonovi ulici, ko je preden stopil tolovsj ln mu zakli-ealc "Roki kviškol" Preden ga je Sbults vtiogal ,je tolovaj žil eamokres in krogla ga je nila po desnem licu in mu preluknjala ubo. Hhultz se je vrgel na tla, bandit je pa Zbežal.
Ko je bil bandit že daleč proč od pozorišča, se je Shultz pobral in hitel domov. Prišedši domov, je telefonično ob veat il polieljo o roparskem napadu. Detektivi so šli takoj za bsnditom, toda iskanje je končalo brez uspeha.
ZRAKOPLOVCA STA SB VRNI-LA BREZ vnaoN
San Antonio, Ta*. — Zrsko-plovska vajenca, ki ata bila v odtrganem zrakoplovu, ata se semkaj vrnila v avtomobilu.
Taboriščni adjutent, nI podal izjeva, kje ate se letalca apuatlla na tla In na kakšen nefln ata ae rešile.
Letalci v rrekoplovlh, kl alnžl-jo za opazovanje, Imajo a sabo priprave, ki a# razpno kot dežnik, da ae a njimi apuste na tla, še Je trdba. Zrakoplov Je prišel do« bil-zo Auatlne.
PROHIBICIONISTI SB PRIPRAVLJAJO.
Ohioago, I1L—lilavnl stan paradne zveae suha/ev", kateri predseduje Brysn, Je pričel a kampanjo, da poruši vse Združi-ne države zs dobo vojne.
Kampsnjs bo trajale 60 dni. Največji pritisk »mdo napravili ns kongresnike In senstorje. 7* zdsj prerokujejo, ds be odpoals-nih 250,000 brzojsvk zshonedsj rem, v keterih bodo sehtevall, da ae ovede nerodne proMbMJa
Mnogo bolj hvalevredno dem bi bilo, če M šel dener ze "Bde/i križ" a**to ae brzsjevke.
Kanonada na zapadni fronti se nadaljuje.
Nemški ujetniki raznesli vest o Hinden-burgovi smrti, Mackensen je vzel njegovo mesto.
•m ' t 19.84« . .	18,870
Vinmm.. Kentuaky
Louiaiana Maine . . MarpkMd
»•» I^TAB'
.............. 12,892
i., i«i• M««M 16,987 . •••«..«• 19,106 i •.■«•.•*•*•«*• 4,016 « • . >»^ .#<•.»•* 10,4b«^ tta . . , .27,425 • t > . •»,,.^,^84,748
.....»vi «i M 11,718
.........%.. .14,181
, •. ■•••lil*',16,«61 , « . •«••••*»«.M14 . ....... ,66,70.1
i A
i .......t.
. . •**•*. 11,66?
. . ........6,977
*,«,•••••• 17,164
84,204
I'*"™ bUo. Druaega ni kaj pgružati.fl fr?1? Zadnia norošilo nemškega voj
MitfMlppž'» .
Missouri
Montena .... Pehns/lvanla . Rhode laland . South Carolina Houtk Dakota Tenneaaec . , .
Texas . ......
lltah...... ..•..♦.»••»♦. .S,87t
Ver mont.................2,354
Virgiais.....,....f.....17,06£
Washington........ .....
West VirginU........12.4 K
Wisconsln .... ..........23,34*
Wyomlng . . , , ...........8,874
General Crywder ceni na podla gl izkušenj, da bo pri prihodnjem 364,838 mož odklonjenil redi telesnih naoak. Ker je alior niea odklonila, da ae državam pri šte>jo prostovoljci, lahko genera* Crowder nadaljuje e svojim de om.
Dan aa prihodnji posiv še nI do očen in najbrž ga ne določijo, do kler ne bo Izravnan nesporaaun med aenatom in kongreeno zbornico glede dijakov, ki študiršj« medicino In bogoslovje.
Zbornica je odstopila od svoie ga predlogs, ds se prostovoljrl prištejejo drtevsm In konferenl no.poročilo je bilo aprejeto a 234 proti 80 glesovom. Henst Je epre-jal dodatni predlog, kl oprosti bb roslovke bi aiMlelnce od voješke olulbe. Ts predlog je povzorčil da je bils predlogs vrnena kon konferenčnemu odboru
0. — Predloga proti puntu In nelojelnosti, kl določa težke kazni aa kriv«, sta podpisala podpredsednik Mer -shell In zbomMnl predaednik Clark. PoaUII ae Jo sedaj pred-■edniku WHaonu, ds J« podpiše
Danea lepe vreme v llllnoisu, lahki vetrovi.
fetalni vzhod ob 6:31 a. n zahod ob 64)1 p. m.
tauden, 18. maja. — Pisma angleških čaatnikov a bojišča ponev. Ijajo Veat, kl ao jo raaneall neiu-ški ujetniki, da Je maršal Hlnden-burg mrtev ln de Je njegovo mrato zavzel maršal Mackenaen. To po-veat je natisnil tukajšnji "Da!ly Kzpreas" a komentarjem, da je mogoče povzročila iajalovljenje o-fenzive, ko aa je rssnesla med nemškimi četami.
Parla, 18. maja. — Vojni atan poroča danea o naraščajočih topniških dvobojih na obeh straneh reke Avre jušnovahodno od A mlenaa.
London, 13. maja. — Nemška artllerija nadaljuje a bombardira-njem angleških postojsnk na raa ličnih krajih fronte, toda novih In. fanterijaklh napadov še nI bilo
Vojni atan danea poročat "Ho-vražna artllerija je bila vso noč aktivna qb reki Homme, v okolišu Alberta ln med Loconom ln gozdom Nleppe". ' i Sinoči je angleški vojni atan ja-vil: "lavaemšl topniškega bojevanja ni nič novega".
Francoski vojni atan je alnočl poročal: "Dan ja potekel med št. vahno topniško aktlvnoetjo južno od Anere, Infanterijsklh bojev nI
•tana sa glaaii fronte nI nič novega".
Belgl>iki vojni atan Javlja, da so Belgijci v prejšnji noll napadli nemško pozicijo ae verno od Dlx> munda na flandrakl fronti.
V Pik a rdi ji ao bili v aadnjih št t-dindvajsetlh urah ostri lokalni bo li In eredišče Uh bojev je bila vaa MaWy-BdhHval. Francoske In neadke čete so se večkrat spoped-le, toda Jf končal a porazom lovražnlka. Edina lokalna opera* dja v Flandrijl je bila aeverno od gore Kemmel in lavršill ao jo Francozi, kl ao okupirali nekaj postojank In njell okrog ato Nem-
VomoI aa ae lataknlh pred Abm-
Z ameriško armado v Franciji, 13. aiaja. — Ameriške petrulje v okolišu Lunevlllo ao prtnirle v trg Aubervllllera in našle, da Je presen. Nemci niao mogli vzdržati a-neriškege topniškega ognja In so ie umeknlll.	•
V okolici Helehepreya, aeverno-zapadno ed Toula, je bil sovražnik aadnje dni precej aktiven s strojnimi pužkaml. Nemški ujetnik je povedal, da ao Nemci Izgubili v bitki v Helehepreyu 22. aprila 600 mož.
Na fronti v Pfkardljl Je sovražnik aadnjo noč vrgel v ameriške postojanke 26 min poleg toče grn-nat lu plina, kl poviro^a hudo kihanje. Ameriški topovi so užgeli vasi Cantlgny in Mesnll Ht. Gsor-e v nemških črtah. V bližini teh vaai je bila tudi velike ekspiosija ln sms trs se, da je neše granata sedela sklsdlšAe sovražne munlct
Jt<
Dnevai aeeaam iagub.
Wsabington, 13. maja - Vojni department je danea obelodanil II-i 96 Imen. Izgube eo pora rd» I Jane: Deaet mož Je ubitih v boju, devet je umrlo za ranami In pet vsled Mesni, dve sU smrtno po-neere^ile iu eden Je vmri la nestie-negs vzroka, dvanajst jaoft Je težko ki 1« Uhko ranjenih, 3M mož pe pogrešajo In smatra ae, da so dje-tl.
OUaira, 18. meje. — oJnsral Po4-k je sklenil pridržali ameriško
armado aa smrtni udarec prati Nemčiji. Naše četa bodo tvorile asvesnlško reauvO ki njihov čaa aa akcijo pride, to narastejo v mo* gočno armado. *
Teko ae glaee Informacije, kl jih je objavil vojni odaek angleškega kabineta. Poročilo pravit
"Položaj je adaj tak, da Nomoi, odločeni aa nfenalvo, lit tek a vajo iz avojega probivalatva vae pa* škr, kar jih morajo iattafltl k namenom, da lasllijo odločilno '»Itko dokler nI prepoaao, medtem ko je aaupnoat v končni uapik med zavezniki tako velikana ao dali sedanji ameriški armadi na lablro, dali ae hoče pridružiti de* fenzlvnl kampanji ali pa počakali, dokler ue naraeU v veliko, mogoč, no armado. Američani ao al Ubrali zadnje.
Strategija savemdko^ napram udarcem sovražnika v maaah Je, da odoljajo udarce • najmanjšimi allaml, kl ao jih t stanu vadvAatl, medtem ko ao njihove reaerve v veliki večini ša ne4kt»knjene. N» šim četam na obeh krilili ja tovo-IJeno umikati mi do gotove maje. kadar uvidijo, la ja aovrgžnlk plačal aa dotliao oaemlje več kakor je vredno. ' , - a Pri dosedanjih operacijah Ja an* eška armada ilititil AvakftKk* aH trikrat večjo um aavrašaih čet i nmlkla ae je polagoma In la-tlrjala ad sovražnika pakia eeno aa pridobljena postojanke. Med-tem pa genfral Foch drži velik dal francoske armade v rezervi ln po-Milja enote le tam, kjar jaaMa največje.
Ta etrategije uveaaikav aa Ji
obneala, kar potrjnja dajatve, da ja aovražnlk po treh tednih napadanja uatavljen, ne de M bil do-segel avoj cilj, Izgube pa ima tak* koloeelne, da jo ša v aavaraaem pomanjkanja avojii rezerv. Vi^ hovnl nemški poveljnik vtdf, kako ae polagoma laroča aaveenlškim raaarvam v roko U aaU ee Je moral začasno usUvitL Njegove fo-sujenke ao taktišao tapaeUvljene našim napadom v dveh nevarnih lokih na močvirnatih tiahi njega, vi rojaki ao akrajno neaadovoljoi ln njegovi aaveauikl aa prepira jo'. Njegove reaerve ae bližajo nemu Izčrpanju, medUm ko fr niirosko-anglsške reserve ša dotaknjene ln aa njiaU atojl rišks armada, kl Jo še komaj v tl« ru moblliaaclje.
fa prihaja bližje In bližje, ko Ih> poraa Nemčija neiaegihen. Nemški poveljnik vg ta In aato mora ponoviti ofenalvo, Njegove pripraVe oo bile ievršeae v mrzlični naglici, d as! vzame mesece pred no ae more orgenlalrall ofenziva U vrste. Zadovoljen mora M* tl, da le vrši vae priprave v nekaj tednih.
Zeveanikl pričakujejo v kratkem času novih, furi)ea*m nape dov. Sovražnik ae Uko aamone drži svoje nevede v napadih, d« še ekonU vame, da prih*dftji nja* gov napad bo na fronti od Ačreee do Amienaa, dopisi ga siM potreba, da izboljša svoje poste Jenke v o-kolišu reko Lys v HžndriJI Toda zeveznlkl imajo popolno aeupenje v končni reaulUt eeasšha ofenai-ve."
- mmm
Waahlngton, 18. maja. w Tukajšnji armadni lu politični krogi niso bili uiti malo preseusM, ke ao izvedeli, de ete Anglije ki Krao rlja sklenili držati aaaerišhe ar-mado v reservl, dokler ne pride kritični čoe aa odločUal udaroe. Načrt vrhovnega po»rijništva je
(Delje ae 8. sir., 1. kol.)
PROSVETA
LO MjOVEMSICE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
fl i mm ii
Mialadarao rase« aedeH fa praaajkor. ■)VEN8Kg NARODNE POPjBjj
•1 M M Ml leta Is 76« M IH maaaea; Chlcaae ln
Jbtftste
|2!i u pol UU, >1.1» f trij
"PROSVETA"
McDonald, bivši tAjnik rudarske argAnizacUfe v Illinbisu, e vrhovni organizator. Pod njegovim vodstvom se zadružno gibanje Siri v sosedne drSfttfe.
^^m |» '-JkJtKV Vf
Na»i fantje bodo namlatili junkerje in kajzerja, ^ pravočasno plačate dohodninski davek.
Ce ne boate plačali dohodninskega davka, boste plačevali vojno odškodnino.
—-r—	'" t 1 1 «
KOMCRRT DRUlTVA URE.


Dmtum v okl^j« pe. (Apr« JO—li) p«Uv	i-m te
,,om.«l, 4«	ia • »•«	P«tekte naročnina. Ponovit« j«
eno, tla tO	|M tt»la»l llat.
ALI POJDE MEDVED ZOPET NA LED?
pred "Okrutnostjo** bolfcvlkov.
11 >onegli ho a tem aamo to, Si|r ho •
Iščejo * kandldatje ca finski, lit vinski. poljski in livonaki pre atol; tudi se potrebuje pogumnega kandidata, ki M Ml prijavljen prevzeti slutbo carja v Rusi-(jI Ponudbe naj fc* pošWfrjo kaj-zerju v Bei-iih.
da ae opajajo ob njegovih rih.
Ko se je pojavila prva preizkušnja v občinskem svetu v Chicagu, na čigavi strani ao občinski svetovalci v tožbi proti plinski družbi, pri kateri gre, da družba vrne konzumentom $10,000,000, ki jih je zaračunila preveč za vpo-rabo plina, je tflasovAlo 31 občinskih svetovalcev, da se ne obdrži Donald R. Richberga kot pravdnika, ki zastopa interese konzumentov* 82 svetovalcev je pa glasovalo, da ostane.
Eden in trideset Svetovalcev, ki so glasovali proti Richbergu, so pomagali plinski družbi. Kakšni vzroki so odločili pri njih, da so glasovali proti interesom konzu-mentov, he Vemo, ampak fakt ostane, da njih glas ni bil oddan za ljudske koristi.
Občinski svetovalci niso izvoljeni do njih smrti v občinski zastop. Prihodnjo spomlad bodo zopet volitve. Od svetovalcev, ki so glasovali proti interesom konzumentov, jih bo moralo sedemnajst zopet pred volilce, če bodo hoteli še nadalje ostati v občinskem zastopu. Njih čas poteče spomladi ix\ če hočejo ostati občinski svetovalci, mdrajo kandidirati in se priporočiti volilcem, da jih zopet izvoHjb.
Kaj bodo storili volilci? Ali bodo pozabili, da so svetovalci glasovali proti njih interesom v tožbi proti plinski družbi za $10,000,000? Ali se bodo volilci spomnili tega glasovanja in obračunili z njimi pri volilni žari, ali bodo zopet pozabili, kot so že večkrat, če občinski svetovalci niso zastopali njih interesov.
Volilci radi pozabijo, ali v tožbi proti plinski družbi so interesi volilcev tako jasno očrtani, da jih ne more prezreti noben volilec, če ni delničar plinske družbe. DAžba je iztirjala od konzumentov $10,000,000 več za plin, kot M smela po pogodbi. Izposlovala je sodnijsko prepoved, da ji mesto ni moglo zabraniti iztirjevanja računov pod pogojem, da družba vrne konzumentom denar, če strokovnjaki doženejo, da družba računi previsoko plin. Stro-i kovnjaki so ddločiH proti družbi. In ko je bilo treba vrniti denar, ga družba ni hotela vrniti, ampak se da tožiti zanj.
Advokat Donald R. Riehberg zastopa konzumente in prignal je tožbo tako daleč, da sodišče izreče svojo sodbo. Družbi se zdi, da bo sodba izrečena proti nji in želi, da se pravda porine na dolgo klop.
To je dalo povod, da so gotovi interesenti hoteli odstaviti Richberga kot odvetnika, kajti če ni odvetnika, ki zastopa tožitelje, pravda ščasoma mirno zaspi. Seveda Rttelson trdi nasprotno.
Glasovanje v občinskem svetu je pokazalo, da je v njem 81 svetovalcev, ki žele, da se Riehberg odstavi kot odvetnik.
Ti svetovalci so jasno s svojim glasovanjem povedali, na kateri strani stoje v pravdi proti plinski družbi. Zdaj ■o govorili svetovalci, spomladi pri občinskih volitvah naj pa govore vollld tako odločno, da bodo gospodje razumeli,
da gre medved le enkrat na led.
•
Na zahtevo "Francoske zveze zadružnih društev" je
"Narodni pomožni odbor" odločil $100,000 za vpostav-Ijenje konzumnih zadrug v distiktlh, ki so sedaj v sovražnih rokah. Druge francoske zadruge so v ta namen nabrale $90,000. Centralizirane zadruge zavezniških narodov so sklenile, da'se denar vporabi za obnovitev zadrug v Belgiji, Luksemburgu, Italiji, Rumunski, Srbiji, Crni-gori in na Poljskem.
Avetrijaki nazadnjaki, ki žele, da Avstrija postane del Nemčije, obtožujejo v prvi vrati češke kmete in delavce, da nočejo delati in da i 7. vaja jo pasiven odpor, da se po državi razširi lakota in tako čifhprej razpade črno-žolta monarhija.
Rudarji v lllinoisu .so po novem letu odprli deset novih. konzumnih društev. Rudarji imajo zdaj v tej državi 62 koimumnih prodajaln. Vse dobro procvftajo. Duncan
Chicago, DI. — V nedeljo U. maja je priredile slov. pav. in tamburaško društvo Lira v Chieagi koncert v dvorani Bohemian American. ,	\ ;
Sodelovala ao pevaka društva Ljubljanica iz AVaukegana, Sava lz ChicaKa, in Slovan k So. Clii-caga. Tččke, ki jih je proizvajal taroburaŠki abor drnitva Lira, *o tiledeče: Ameriška himna; Ale-vette; II Trovatore in Marzeljeza. Vse te točke ao bile dobro prolz-vajane.
Pesem "Mladosti ni" ie pel mešan pevski zbor društva Lira z do brim uspehom. Posrečil se jim je tudi šesterospev in »bor od Lucije di Lammermoor v alovenakem prevodu. Peaem "Večerna" je pet moŽki zbor društva Lira in jo je mogel na zahteva občinstva se enkrat ponavljati.	j •
"Divja rožica" ata peli v <*Y<>-Kpevu gs. L. Nemanich ln g&Č. E. R. Koenig. Če rečem, da sta dobro relfiilo svojo nalogo, mislim, da nisem prav nič v protislovju z res-
Gdč. B. Jorga je dejdamirala Gregorčičev "Čas" in Kettejevo "Zimska romanca". Kdor je že čul gdč. Jurgo, naj si bo že v nje nem nastopu pri dramatičnih igrah, pri petju ali deklamacljah, ta ve, da zna redki svojo nalogo in rešila jo je tudi pri teh dekla-macijah.
mL Ar^ttijev "Poljub" je pela ga. L. Nemanich in o nji morem reči le to ,da je izvrstne, »avka »n

dobra moč društva Lire, hjj st bo pri pevskem aH tamburaŠlrem zbo-
ru.
K. Maffekovo peaem zibe-li" je pelo možko pevsko društvo Slovan iz So. Chicage. TO društvo ima dobre pevake moči, tbda adi ae mi, da ae ue zanimajo tfoeti sa pevske vaje.. Ne rečem, da eo peli slabo, ampak kar mislim ^ <Ia bi se s takimi močmi lahko precej bolje pelo, Če bi imeli nekoliko Več vaj.
Pevsko društvo Sava j* jielo pe-umi-"Slovo" in "Slanca". To je fte mlado društvo, kl je v kratkem času ob«tanka pokazalo, 6a ae s pogostimi vajami dosežejo lahko lepi uapehi .Obe peaml ao peli v lepi harmoniji in ako bodo ptevcl društva Sava ustrajali in ee ftrt vovali za alovenako petje, obeta postati Sava Ae izvraten pevski zbor. Pevovodja društva Sava je g. Prank Krže. Mešani peveki zbor društva Ljubljanica is Waukegana, IU., je pel Simon Gregorčičevo 4 Ujetega pti Ča toftba". Kot ao mi pravili, je bil to prvi nastop medenega zbota društva Ljubljanica. To bo tO' di najbrže reanice, kajti poznalo ne jim je, da rabijo Ae mnogo vajo pod vodstvom dobrega ulitelja Za vsako stvar je treba Vaje in prakse, poaebno pa velja to za pe t je ln dramatične predstave. Od novega sbora ae seveda ne mora zahtevati umetniškega proizvajanja pevakih to*k. V domovini ae pevsko društvo ni niti upelo na-nt opiti, če bi ne bilo sigurno uspeha, kajti vsak ae je bal neusmlTJe-ne kritike. V tem oaim je me< Slovenci v Ameriki botje, kkjfl nt varna kritika je skoro nepoznana stvar. (Vae Je semintja poeku šalo kaj kritlalratl ali svetovati, Je sledila zamera. In take emo večinoma hvalili vae od kraja dobro In si ako, "da ae nismo m&etieimi zamerili".	4 f* fl
Molki zbor društva LjdMjanlea Je pel Dregotln Kettejevo "Na poljani". Nekoliko Več harmonije pri petja bi jim pfev nič ne škodilo. Anton Medvedovo "Bolico" so peli v četveroopfvu člani drnitva IJuhljanlra
SamoapeVe Je tpfemljela aa klavirja ga. Marjr Maka.
Pevovodja društva Lira Je p Jark Muha in tamtniraškega zbora tega droštva pa g. J. Wehle. Ta dva »ta ee tnidila, da sta irveiha-la prvne in tamburafte kar najpa-imlnejše ata mogla. Društvo Lira je pri \ffn koncertu atorilo v »plo-Snem vae, kar Je bilo v njegntlh liaočrh in po datifh razmerah m.t goč«, da poda Občinstvu kar največ duševnega ulitka. Tb Je Ml
tretii koncert društva Lira; kdor >4 btt na njihovem prvSA koncertu, ta je pgLV lahko opazil, da so od takrat do sedaj mnogo napredovali.
t\ u Lira je rado nastopalo reditvah drugih društev ln rnialtm, da bode to prijateljako naklonjenoet društvom ohranilo ttdt v bodoče. Dolžnost občinstva pa je, dk podpira gmotno in moralno talka društva, dokler Žive samo »vaji umetnosti
Udeležba nš koncertu je bila o-bilna, kajti navrb^i je bil6 Čez tristo ljudi ln raartimte se, da tudi par ato atrOk. Pri nas Slovencih je križ; če se hočejo stariSi ude-Klztave, koncerta ali kali druge prireditve, mo-o t rake a seboj. Vem, da kem ne more dopovedati, io mirni Pridejo v družbo drugih otrok, pa ao še bolj razpO-«ojeni, kakor navadno doma. Pri tem pa neznansko motijo ljudi na odru in občinstvu v dvorani. Edini uspešen pripomoček k temu bi bil, da nafti ljudje na kak način obogate, da ai lahko najamejo pestunje za varovanje otrok. Na ta način bi otroci ostali doma, in na še priredbe bi dobile popolnoma drug značaj.
V kolikor sem se jaz vdeležil dosedanjih slovenskih prireditev v Ohicagi, moram priznati, da ae vede naše dtočinstvo v splošnem dostojno in mirno. Že proti konci pleane zabave postajajo nekateri nekoliko glasni in predstavljajo svoje .pevske talente. Kdo bi jim to'feaimeril; eni se.afcbavajo na ta n drugi na kalt drug način. Raznim reformatorskim družbam ne dajejo Slovenci nobenega povoda za prttolevatoje, ra?ven, če se re-č*> da Slovenci niso prohlbieloni-stiiTudl na priredbi društva Lira ae Je občinstvo po končanem programu zabavalo mirno in dostoj-HKiToda navada je, da plesno zabave naših društev posečajo razni mladi fhkini, ki so večinoma tU rojeni Člani poljake narodnosti, ki| he poznajo niti oštarijske olike., to Je taka mladina, iki je vsa svoja mlada leta pobila na ulici in ae Je na ta način popolnoma skvarila .Število teh vagabundov še je prikradlo tudi oa priredbo Lire, kjer ao Ugktijali svoje neslanosti. Končno ee je eden njih loti! čikaškim Slovencem znanega rojaka John Gradišarja in ga na nosu precej občutno ranil, da je isgu bil precej krvi. Nekaj rojakov mu je priekočilO na fromoČ, toda tc. banda Je menda ie precej vajenn takih dogodkov, kajti pobrala jo Je a vao naglico po stopnicah. Bajto'je s seboj odnesla tudi nekoli-ko bunk za apomln. To je za nekaj minut skalilo zabavo, kajt: take fkbuke navadno napravijo mnogo razburjenje, posebno pri ženskah. Potem pa je ila zabava naprej po svojem atarem teku. Društvo Lira ni bilo za dogodek prav nič odgovorno, ravno tako ne rojak J. Gradlahar, ki ni dal pol Jaki m pro fesi jonsl nem prete* pačen prav nobenega povoda napad.
Dobro bi bilo, če bi slovenska društva takih aumljivtti karakter-
flnd sd znani **t h&jfcblj tc -
verjame, kajti po nju je vea nnkkt S
hijo.
lil tfefek ne
ivem mne-monar-
V Iterllnu se je odnovalo delniško podjetje, v katerem la ata|«|o delnic« same kfcjSer M njegovih šeat sinov ,HkM(fenburg in Ludendorff ter Se nekaj drugih dvornih ljubljencev» V nOvrm podjetja bodo vlivali kf^ne za nove vladarje po milosti božji, Id jih bo postavil kajeer tistim narodom, ki jih je osvOtoetfllo nem-ško orožje.
Uttotv,
pre
Im
m
lev aploh ne puščala v dvorana. Dobičke tako ni nobenega od niih, kajti ne aapravljo nobenega centa, pač pa poskušajo še katerega okrasti ,all ee pa najesti in nspi ti "sa hadava". Poleg tegn pa nadlegujejo vaakega, ki jim je hliao.	Z?.
vuflNfTI,
Nemci ao osvobodili Ukrajino pred ImlŠevUko tiranijo In utrdili ukrajinako vlado a tem, da so po-zsprll rttfnlstre in raagnali rado. Najprvo eo sklenllha njo mir in na pomoč so Ji poslali nemške čete, de so ji pomagale premagati odpor bollevikov. Ko ao to dosegli, ao Nemci prišli do prepričanja, da Je ukrajinska vlada ne-amošna, sato so jo odstavili In nad I'krajino ao proglasili nemško vojaško diktaturo
Ministri protestirajo proti temu činu
nemflV* fnllitariatičnc ko • mande Cemat Raj so sami pnsvali Nemca aa pomoč, da jik rešijo
Nemške svobode, reši spod!
a
V Ukrajini se rakširja anarhija. Pa so nam pravili, da kamor pridejo nemške čete, tam takoj
nastopi "mir ln red".
%
Litvinski katoliški nadškof je Šel v Berlin in fcrosil nemtfkefca ce-aarja, naj proglasi Lit vinsko za monarhijo a konservativno vlado.
Kajzer mu je dal povoljen odgovor; za p roti uslugo je ikof sklenil proeiti vsemogočnega za popotno zmago nemškega orožja. Kajzer bi bil veliko bolj zadovoljen, če bi se sveti mož s svojimi pristaši posvetil delti vlivanja topov v Kruppovih tovarnah, ali pa organiziral legije Litvincev za nemško armado, kajti bog je nevtralen in je pretrgal diplomati čne stike z vaeml'drŽavami, celo a sveto stoliCo v Rimtf.
a
Ko bi bil ti bog, pa bi te pobožni ljudje in vladarji vaeh narodov prosrH za zmagb njihovega orožja dan za dnem in vaak teh bi trdil da si z njimi, kaj bi storil T
Zahteva demokracije je razorožitev velikanskih armad, ki jih vzdržujejo razne velesile. Ravno ta demokracija pa trdi, da sta Nemčija in Avatrija demokratični državi ; saj ni res. Nemčija in Av -strija ata akleniti mir z ftumunijo in v imenu demokracije seveda sta zahtevali od nje, da razorož svoje armade. Dovoljeno ji je Imeti le kakih dvajset tisoč mo ž, če bi ae slučajno ubirali kmetje proti svojim tlaČiteljem, ali de lave i proti tovarnarjem. Na ta način bo Rumunija Ijihko prihranila na Teto \eč miljonov levov, ki jih je dO sedkj Izdajala za armado. Tudi Rusiji ln Ukrajhrf ne pusti Nemčija vzdrlavgfl velike arma de, menda 'lz same ljubezni do ljudstva, ki je morklo Žrtvovat mlljorde za vzdrKavanje velikih armad. Kaj pa bodo počele te države sedaj a tem denarjem, ki *> ka doaedaj izdajale Ka armado Tudi to ao imeli Nemci v mislih, pa so svetovali tem%favatn, naj jim plačajo velike Vo$ne odškod ninš, in če bo kje le kaj denarja, morajo kupovati industrijske lz delke aamo od Nemftje in za kak miljonček lahko tudi od Avstrije, Če pa n* bo dovolj denarja, na, pa te driave iz hvalelposti, ker jih Je Vemčije "oavobodila", pošiljajo živila, rudnine in druge take atvari v Nemčijo, v zameno pa dobe kakšne atroje alt kaj podobnega.	• ■
Nemčija Je zato, da vae druge driave razoraše svoje armade, ampak aama si pa pridrži pravi co, da jO tmh Še dalje, (h bo * njo "varovala red hi rttfr" po vsem Širnem svetu Her titito vrKla službo svetovnega policaja In Ob e nem rafilrjala "nitalke kulturo", V
"Nemška knkaTa" pomesl/« kajzerjevem besednjaka podjarmi jenjs narodov In brezpogojno pokorščino ljudstva napram nje • govl vladi
e
V člkaškem Lincolnovem parku se nahaja Goethejev spomenik., kl Je stal več Sto tisoč dolarjev. Kdo je Goethe? Po nsfodnbsfi Nemee.
w
■ i io i r i Ii
tmiirttMi 'Ml .4i
on mednsmdna last Njegovi pe»-nllki umotvori sn pfViedrnl na vse Vnjflevne JezMe.« Vaa kulturna ljudatva ee al lastila pravico,
Iffj"* vzbaja prt nekaterih I napetnežih akrajni f1IutJ < i«M theJev spomenlli so kfega jutra omMltiega t blatom ii umazanega z rumen u barvo T Je nevede aelo Junaško delo VM tako ata mialila eeebi ali o*'bf k so to tevrlile. Izpisali svojitoi pravimi imeni, neKo eaa htavko "Tao ^aaWcans"% " sta bila mneaja, da sta UvH« emi največjih fratriotlčnih ^ svojem žiHjeniu. Ako hi |,j|tt t dva reveža čtiaU njeKova ki ao prevedena rta angleSfino I gotovo riaala kako drugo poli kJeV bi pokazala svoj patnoti?t čut.
Upravitelji iJncolnovega park ko ozhačm ti akt z besedo ''vai dallzetii". Pddfciramo.
Izjavili ao, da bodo SpoH»eni zavarovali kar najbolj&e nM)go ln H želi ivatAingtonnka vlada, j bddo tudi odstranili za dd>o v< ne, kot 80 storili v WaHhinKtoi s spomenikom Frederika Velik ga, ki je stal pred zvezinim ka| tolom, katerega je daroval sedan nCmKki cesar.
Trav je, da so odstranili spon« nih monarha a pred zvezine pa <le. Monarhi in republika ne skupaj. Ka ameriških javnih . gih bi ne amelo biti mesta za pit stavnike avtokracije. Zato up mo, da se na mesto, kjer je doi daj stal spomenik Frederika V ikega, postavi apomenik kaki oi n, ki ima velike zasluge zn Hr zacijo in demokracijo.
e
Goethejev soomenik ne pre stavlja avtokraeije, nego m« velenma. To naj ameriHkoH piaje tudi pove svojim čitatelj« da bodo ljudje vedeli ceniti in | »ojati, kaj je prav in kaj ne.
Zato, če je človek slučajna mec, s tem še ni rečeno, da w mora sovražiti samo zato, ker Nemec. *
Jt 'T" H
a
Cilj demokracije je poro nemški militarizem in uničiti črt« nemškega imperijalizma. da valed tega še vseeno lahko a fttujemo dfla m može nemila naroda, ki ao s svojimi deli pri mogli K kulturi človeStva.
SLOVIM!
osti
V.
Ljubljanski Slovenec je pri čil 16. februarja t. I. uvodni < nek o notranji krizi v Avstrij vprašanju avstrijskega pai raenta, ter o grožnjah, da hodo goalovansko gibanje a silo zati Svoj članek zaključuje sledi "Vae te pa nas ne bo omaj Ohraniti moramo hladnokrvn pa naj pride kar hoče. Merilo lokupnega uapeha ni uspeh eti "Realni političarji" nain ne I rejo koriatiti, temveč samo iki ti. Izg^i nimamo ničes^ J ostane v Avstriji sedanja dr na uprava, čaka nas smrt. B le laatna dršava je naAa rek predpogoj našega bodočega ra janja. In samo, ako bomo do« no vodili borbo *a naie zahtevi lastni državi, bomo nekaj do* Neodločnega nHl aevražnik m
valuje.
Naj pride, karkoli hoče: Bo
do konca - to je nafte geslo-
izpolnitve naših zahtev.
VMa praperedala iadaj«^' večjega praškega dnevnik«
Pralka policija je zahrsmU daljno lsdajanje list.
Uaty", kljab temu, da je *» a Dtinaja obvestilo, ds je prfp® umaknjena.	)
(M strani vladnih organov
bila emenjenenia Ust« uk.un«
mora eeaarjev proglas o skem miru priobčiti ša caW to na tistem mestu, ns katerv-do odredili ti organi, •
foraie in aaalOvi.....
Ker "Narodni Lbtj pomanjkanju papirjs. r " štvo iajavllo, da progls-s ne
priobčiti na način, kot
vladni organi
ga preprečila aadaljn" W
,U0 atvari je pod;« ^
češki pOalanrc v
mentu
dnevniku
kratka, sekaj Ja I
?S06TEtA
Ne* Tork, N. t. — '*£tlttnk*e
bodo pod vladno kontrolo boljto pfocvitah« kot kedarkoll preje," je rekel P. D. Undernrood, pred-»ednik Hrte Železnice na letnem »hodu delničarjev.
" Transport acija je odpovedala In bil je akrajni čaa, da je vlada prevzela železnice," je nadaljeval lTnderwood "Pod vladno kontrolo bomo imeli pametno nadoarova-nje, zboljšane iu dobre tranaport-ne m* mere. Konkurenca ho od pravi jena. Mnoge ovire, ki ho »e razvile k obratovanj*, bodo od-■t ranjene."
■ i mt m «a lawndalb at*. gbioaoo, iluboib opravki mmm\
>1 Jota VsgrtL tez MO, U taDe, Bi
mimiki j. Bretkovtt, B. F. IV 4, bes M, MnH, Bess.
ftaedalki JoHf KaheU, HSS Bwleg Ave* Se. Gkioaga, ll.
ha TaiieiOo^ STSS ta. Lewaitf» An, nHngi. OL
Aaiee I, Tatom, P. O. Bes I,	Ok
i Jaki HM, 400S W. II* BI* OMsaga, &
ŽARKOMET V PLIN8KI TOŽBI OBRNEN NA INSULLA.
ušivi FBvraurra vgonra, mmh ea, sa peMljaje aa aaalevi
ANTON HBA8T, Boa 140, Oaaeasbar«. Pa. T« DOMU, morava, OaeM, as sm ali Mi M
Reno, Nev. — Proti večeru je pričelo snežiti, ali aneg ae je tajal, ko ae je dotaknil tal. Temperatura je padla v dvanajstih u* rah za 35 stopinj. V Renu je sneg v mcscu maju izredna prikazen.
ljudstva. Akt ss tftriajsft s ajsai td idejami, podpiraj tfaovse, ki eglalaje v PresvetL V: salagi Imam vss aa vsakdanje peteehlit. OS pa smerni esat
Žalostnim srcem nsznsnjsm vsem sorodnikom, prijateljem in znsnoem islostuo veat, da nam je dne 4. maja t, 1, po kratki bolezni preminila naia ljubljena aoproga in mati
joiarau lulTAft
v najlepši dobi avoje ataroatl 30 let. Pogreb se je vršil dne tt. maja. Pokojns je bila Čl*niča drultva "Zvezda" štev. 111, KNPJ., kaje ga članice so ji stsls eb čsau njene bolezni oh strsni, ji pomsgsie po možnosti in ji priredile krsaen pogreb. Hrčns zahvsls omenjenem dmitvu za krsanl venec, ki ao ga podarile. Lepa hvala tudi mojemu iratn Lszsr Šuštarju, tAefami in Ciril Vrelčeku, ter vsem prijsts-jem, ki so ksj pomsgeli v brltkom času In ns* tolslill.
Tebi ps nepossbns soprogs ItV mstis Hpsvaj mirno v nsročju matere semljc.
žalujoči ostali: Frank Šuštar, soprog, Frank, Jo-seph In Mat sinovi« Prsne m in Jeasphtns hčere. — Aurora, Mina.
pol mil-ikode.
požar napra
, j<®a dolar
Washingten, D. 0. — Poljedelski depsrtment ceni pridelek! sim-ske pšenice na 572,53&,000| hnft-Ijev. Ce oetane vreme ugodno, ')o letošnji pridelek pšenice Izred.to velik. •	»t (•
;/ Pourtland, Me. — Ognjegaaci so po ijspornom delu ustavili požar, ki jg.vpepelil del Weatporta in je lUgroiž*! raMt* borkam in Yat-laouSk, ko je uničH precej lep goiMi. .iftkodo nuni jo nad $500,000.
Nekaj časa ae Je bilo bati, ds poataoeta tadi mesti Gorheta In Yartttouth plen požara.
^stalec PONESREČIL
111,1 'i .
Peneaoola, Pla. — Hichahl C. McCalk, letalski vajenec, je dobil teko hude opekline, da je umri, letalski vajenec Oeorge. J. Hen-demon ee je pa poškodoval, ko ata na otoku Kanta Koea padla * letalom na tla.
Hcnderson bo okreval.
zbornica sprejela stanovanjsko predlo oo.
sa mojega brata John Ilregarja. Pred nekako petimi leti je bival v lmllanapolUn, Ind,, In ker nisem od tskrst nič slišal o njeui, ne vem je JI šs tam ali ne. Uliudno pro slm cenjene rojske, Še kdo ve zn njegov sedanji naalov, naj ml gn naznani, ker on aam ns zns Čitstl. Čs hi mu kterl rojsk povedal, <l» ga iščem, ga prosim, da ae ml naj asm Javi na moj nsalovt Anton Ersgar,% P. O. Dox 304, Olrard, Kana.
LEPA IMENA BRtOVLAKOV ODPADEJO »va
Omaha, Neb. —- Po prvetb' juniju odpadejo posebna in lep* i-mena brzovlskov. Odredba do. šla te Wa*Mtgtona.	• • '
Imena THrentieth Oerttufjr Id-mlted, Broadway Limited M. bo-do kmalu pozabljena refl in Vlake •bodo poznali le Še po številkah.
MAKSIMALNA OSNA feA KOK
V COLORADU.
.....mm........
| SSLO EOK1STNB STVABI.
Bsspeiiljaai rasa« sebe retU tn J
<t"'S« ............... •• ki mj oplaael i
v knjigi ''Pemaši sSravalit."- < ; • Imeei fa.li MsagovutMe 4Uavo ki ! s« opiaan« t kukinjaklk knjlgnk i In m potrebujejo sa pripravo , okuanlk .MU, rsaaa soaana, ka- !
ker msm aa selsts, JtoMU, ; «ol, korenja, Itd.
Pilita po sealke.
MATE. PBZDIB, ! P. O. See 1411, Ver Terk, N. V. !
m...............
VA PRODAJ IV
Proda se dobro idočs gostilna (saloott); sko ksteregs veseli kupiti, naj ie zglasi osebno ali pismeno pri:
FRANK ZAJEC, IN First Ave* M!lwsukes, Wli.
Weshington ,D. C, — Zbornica je sprejela konferenčno predlogo za gradnjo delavakih hiš. V ta namen je določenih $(iO,<HXI,000. Predloga Je mlaj pred senatom.
ZADNJE
italijani so stru av strijski napad.
iti—4th A vernic
(va sproti poste)
Rim, IS. maja. — Avstro ogrske čete so vMraJ isvršils napad aa Konte Oorao, Id so fta pred kratkem iztrgali Italijani Avstrije«*, in so bils odbite g velikimi isgn MMM*
r■	jalunxi.« ■■	*
EAVARSKI LETALEC OEIT.
prosvbtj;
ZAJEDAVCI.
Spisal Ivan Molak.
L*
(Nadaljevanja.)	' 11 •
"Strela , . . ne govorit« tako glasno! Nikar pa na mislite, da amo vai takL Morda U mlatita, da aem jaz prišel iz ječa ali norišnice!" '
"Onel" „ *— ' torej imate zoper nocojšnjo družbo f bi hotel piaati reanico o nocojšnji za-— mu pošepeče urednik na uho — "tedaj 9ral piaati o čredi liajakov in prešičev, dasiravno te živali ne spadajo v en hlev--"
"Vi ste etar falot, cigan in nesnage! — VI še ne veete, čigav kruh jeete. Čaeopla je naš — mi ga zahladamo ln vzdržujemo, in vi ete naš hlapec, da veetel Le počakaj!"
Poln jeze je vatal in odšel iz zobe, da ee malo ohladi« Držaj je ekomlzgnil. Njemu naaproti je aedela euhljata deklina, ki je neprenehoma migala • čeljuatmi; grizla je gum«
Deklina je parkrat ustrelila z očmi proti Kli-nariei in ee nagnila k uredniku.
"Med nama rešeno, goapod Držaj, jaz ne bi bila prišla, da ni bilo zaradi Kllnarja. On je olrajt, ampak ona — uemlli ae naa, o Kriatel ..."
Držaj ni mogel gledati žvečenja — aam ni vedel, zakaj — in zato ae je obrnil vetran.
"Ne tako glaano, goapodična! — Obdržite zase. Mladi ete še in škoda, da bi ai že zdaj neko-peli eovrašnlke, in vrhutega je veš oče v buiinea-
au i »M
'"Hvala, goepod Držaj!" Pogrebnlk, dolgopet in dolgočasen človek z običajno črno kravato, je medtem izpreznil evoj
deseti kozarec.
, "Mhm, Držaj, ta teden bomo torej čitali nehaj lepega v našem listu."
' "Kaj takšnega t"
"Saj veete: narodllo se jih je več, kot pa u-mrlo, poročili eo ae trije pari ln nocoj — mhm — božič je enkrat v letu, petdeaetletnl jubilej pa aamo enkrat v življenju. Ko boete piaall dolg čla-• nek, zalnite takole: 'Cvet alovenake naaelbine ee je zbral ▼ eoboto večer pri nešem, vrlem rojaku Kllnarju z namenom, da ga počasti na pet-desetletni rojstni dan in'--itfaaj veete, vse
kakor ja res."
"Dobro. Pisal bom, kakor je rea, na primer takole t 'Slama alovenake naaelbine ee je zneela na kup pri občeznani- goapej Kllnarjevi. Navzoč je bil med drugimi tudi goapod pogrebnlk, ki pri
takih prilikah rad pokoplje evojo pamet--
"Mhm — iztreaaš se zopei, iztreeašf Povej ml. Držaj, dali morež sploh živeti brez zabavljanja? — Pazi ee, fant! Kdor ni z nami, ja proti nam. Kačji strup, kl leti e tvojega jezika, nem že preeedal"
, Goapod župnik, kise je bil že zagledal v ru-meno rožo v laseh goape Klinarjeve in v rumeno potico na mlet, je allžal zadnje pogrebnikove be-
"Kaj je njega treba tukaj!" je zamrmral sam pri eebi.
Tedaj je Kllnarlca narahlo potegnila evojo zalito ročico is Hudsotiove roke/ ki je držala njeno skoraj vee večer, kt priatopila k župniku.
. ''Neko uslugo mi bož naredil nocoj, aaj ee ne boš branil."
"Ia erca rad, Mary. Govori!'' "Staremu bo treba narediti majhno napitnieo, aaj veš, zaradi lepšega, da je etvar popolna... Pa aem mlallla, da bl «a tebi spodobilo kot župniku. Saj nI treba doeti; par beaed zadostuje. Ljudje bodo itak pijani, zato jih ni treba dolgo mučiti Hočeš?"
"Zaneal se name, Mary." KUnarlca je atlenlla župniku roko in ga pomenljivo pogledala. Godca ata hrupno godla, po aobi ee je razlegalo vpitje in ameh ln zato ni nihče slišal polglasnega pogovora. Edlnole Hudson je ljuboaumno gledal proti župniku.
Bilo je tri četrt na dvanajat, ko je vstal goapod župnik ln potrkal z vilicami na prazen ko-zarac pred aeboj. Klioar je pravkar prineael tucat polnih ateklenic na mizo in obetal aredl sobe s t s so v roki.
"Oenjenl gostje!--"
"Hit - piššt, pozor!" "Cenjeni gostje! — Irredna radost naa je doletele, da smo se abrall nocoj v gostoljubni hlžl rojaka Kllnarja In ga počistili s prijetnim presenečenjem na njegov petdesetletni rojstni dan, ki nam, — kl njemu gotovo ostane v lepem apominn. Spodobilo se je, dragi moji, in spodobno amo ga
počaatlli--"
Molk.
"Dobro je aačel," jekne pogrebnlk. "De, dobro," pripomne Držaj. "Proalm, ne motite govornika!" — "Proalm, ne motite me! . . . Rekel sem, da rtiio ga epodobno počastili. Petdeset let, dragi moji, petdeset let Je pol stoletja. Ako *e ozremo nazaj v življenje našega alavnjenea, vidimo hribe la doHne, globoke Jarke In strmine, gladke eente , ki oeke steze, mlak nie in mehke trste . . . vidi-mo, da je bilo več trnja kakor rolie v njegovih mladih letih. Ali na* jubilant je bil mož, prijatelji, mož Je bH — ln rnto mu je Bog podelil to arečo, da je srečal v svojem življenju zve*fn dr«, ■eo + -"
"Dajte vode, pogrebnlku jr alabo!" " Zaksj bl mu bilo sIsboT Mrliča psrs, ps mu nt slabo! Zakaj bi mu bilo ravno xdaj slabo T" "Hes mu je slabo . . . I>«jtr vode!" "NIČ nI rea! Nalašč mu j r nlabo, uran da mo-ti govornika Dajte mu viim'"
Pogrebnlk, bled kot zid. dvigne glavo. "NW hudega ne bo, te nadaljujte gmtpod župnik.*'
"Saj sem rekel, da nI ni.' "
Medlem Je KHner boje/e premeril dolgo mi-
zo, pobral prazne ateklenice in odcapljal iz aobe.
44--Rekel aem, da mu je dobri Bog podelil
druJUco, ki ga je izpeljala iz globin in atrmin ki are&no pripeljala na planoto blagostanja. In danea je med nami petdeaetleten mož, pošten trgovec in ugleden feran, ki uživa apoštovanje in prija-teljetvo. Vaa naša naaelbine ga pozna, kakor tudi njegovo družico, apoštovano goapo, in vaa naaelbine priznava njegove zaaluge. Zato imam Čaat, dragi moji, da v imenu vae naše župnije napijem cenjenemu alavljencu zdravico in mu kličem: Bog ga poživi še nekej še mnogo leti"
"žlvio, živio! Bog te živi, Miha, še nekaj — še mnogo leti"
Na zdravje, Klinar!"
"Kje pa je Klinar f Sej ga ni tukaj. Kam je pobegnil, nerodaf"
Klinarica ee je pa namrdnila. Stopila jO k župniku.	' -
"Preveč je bilo čvekanja, za polovico preveč."
"Kj za božjo voljo, Mary, vaaj enkrat bodi zadovoljna! Kadar začnem, navadno ne morem hitro neheti. To je moja prirojena uapaka. In vr~ hu tega ao me motili, pe sem jim pokazal, da ee ne dam motiti."
Tedaj je vatal Držaj in udaril ob kupico. Za-šumelo je v aobi in glave ao se približale druga drugi, kakor bi jih povezal v anope. "Dovolite mi par beaed." "Kaj.. — je šumelo v aobi —" Tudi tu bo govor« t"
"Zabavljal bo, kakor je njegova navada." "Bog nae varuj njegovega jezika!" Gostilničar je dregnil pogrebnika v rebra ir tg — že vedno mrtvaško bled — je pogledal žup nlka, kakor bi ga hotel vprašati t "Ali mu dovolimo!"
Župnik je pa hotel biti liberalen.	«
"Pozor, dragi moji! Ne motite govornika! Goepod Držaj, urednik našega liata, ima zdaj be-aedo." „	Ji
"Goapod Držaj ima besedo," ponovi Kit narica.
"Mhm . . . mhm--rekel bo, da amo slama —". dahne pogrebnlk z ubitim glaaom.
" - in lisjaki in pj-ešiči . . ." doda gostilničar.
"Ah, potrpite vendar! Saj nihče ne ve, Vaj bo povedal."
"Dovolite, dovolite — začne Držej — aamo par baeed bi rad izrekel, preden, odidem ali preden me vržete iz hiše. Nekdo me je povabil na vašo zabavo in naj mu bo odpaščeno. Zdaj pa k stvari. Ako hočem biti pošten aaprem vam in napram samemu sebi, moram povedati; da ete v zmotil Goepod Klinar ne praznuje jflbileja! MordeHfe že lani doživel petdeeeto leto, mogoče ga ddiivi v prihodnjem letu in recimo, da je ravno dantftftje-go v petdesetletni ro^tni dan — vse to je pftaftren* Iga, reč. Glavno je, da Klinar ne praznuj* 'jfcbi-leja! Pustite moža torej v božjem miru in ne brij-te norcev ia njega .r. . Nasprotno pa prizdajte na glaa kar priznavate na tihem — datlja nocojšnja pojedina in popivanje nekemu1 6r«ge-mu človeku, kateremu ete ob prihodu vai, st tonili roko ln kateremu ae boste priklonili ob odhodu, ako vam dovoli . . , ali če vam bodo dovoHfe 've-še glave ... In če boete š*.*apivali zdravlee, na-pijte jo njemu, ki je iahko poitoaen na avoje hlapec. Napljte mu zdravico in potem — odidite, kajti goapa Klinarjeva že težko čaka, da ee lzkida-te val — razen njega . . . Lahko noč."
•CUave ao se nagnile, spogledale, sledile Držaju do vret in potem ao ae kakor na ukaz obrnile proti Klinaricl in Hudaonu — toda le trenotek, nato je pa zopet šumelo.
"Saj aem vedel, da bo zabavljal, grdoba!" "Na bo več dolgo, kajne goapod župnik; takim ciganom je treba podkuriti."
Suha deklina ae je namuinila.	| ■
"Meni ae pa zdi, da je dobro govorH," je o-menlla proti očetu^ H »r ..n	./i .
"Molči! Kaj veš ti o etvari.*'	.^»S
Rudniški delovodja je čutil, da nI vae v redu. "Ali je govoril o menit" je vprašal Klinari-eo, ki je kome j zekrivala gnev. «• V 1"
Kraljica Dagnar.
Zgodovinski
Trebizskj.
ga blagoveatnika, ki nam je odgo jil tako dobro kneginjo!"
To klicanje ee je gotovo čuio do morje, in morski valovi ao je neali na danske bregove . . . In že je bila tu tudi Jitruškaj -	Iz materjo Živeno . . . Kraljeva
neveata je obe poljubila v lice, in (Nadaljevanja.)	jx polkroga je stopil atari Ljude-
l-ftem najstarejši iz bodreke de vit, ki bi bil rad tudi nekaj apre-feleVT. starešina vseh starost - g™". toda nikakor mu n, hotelo pozdravljam te, knez moj, pa> Irla na jaai . . . zdrevijam te, čaatita neveata Valdemir je govoril z Dobrogo-rodu'krvnih eorodnikov . . . vi «tom, in škofovo obličje je poeta dva foHnašata k nam arečo — mi jak» temnejše in temnejše. Desni vam* zato v avatovaki dar pola ca, na kateri je hnel rdečo roka-gan*o pred noge vsa bodreke ar- vico z zlatimi križi, je »tiskala pa-ea bodita zdrava, arečna in atlrsko palico, kakor da hoče dra-/adovolljna . 1 Eden del poro- goceno kovino zdrobiti . . . štva Vfejvode Nflfiota je izpolnjen In že eo zopet zvonili zvonovi, — na'drugega ne bo treba dolgo vnovič doneli rogovi, zopet pele čakati . . . Samo umejta ceniti trobente, kakor bi tekmovale z ror naša eria!"	Ipotanjem bobnov, in z vnemi temi
Čuden govor ob pozdravu, a glasovi ae je burnejše in burnejše vsaka beueda v tem govoru je bi- mešalo vriskanje ljudatva za kra-la drag kamen.	^J^01 in nj««ovo neveato, idočima
Kralj Valdemar je starešini bo v meato drekih etavoat molče podal roko; In drugi dan je nad staro Lju-niti spregovoriti ni mogel, tako ga bico posvetilo aolnce s evojim naj-je ganil poedrav e teh uatnie ... Rvitlejšim žarom! Od časa, ko so v "Tvoje »meJ"	Nemilem starem veku postavljali
Kralj je eamo zašepetal. Ni se tu ogelni kamen prve koče, ni bi-mogel na nikak način premagati. H tukaj takega dneva, in vnuki "Otajevo* . . ."	onih, ki eo videli današnji dan, ni-
Valdemar je zdaj obetal z oč- eo videli v mestnih ulicah niti v ml Ha mladem ihožu ob aterčevem ««ni največjega procvita toliko vi-boku, n&kldnil ee k nJemu in mu «okih in junaških vitezev, kakor rekel še vedVtb tako tiho: "večna Jih je bilo tu tedaj, ko se je ženil hvalŠT' ln ga hfpuatil niti Ao be- danaki kralj Valdemar s hčerjo j^vi t	' češkega vojvode . . .
Mladi mož - vitez Jitrenec ue Ulice, vedoče v cerkev, so bile je priklonil tttdi kraljici, k^ere oJpreprežene z dragocenim rdečim či sb tudi pomežikovale v globo- auknom, in kakor da so se izpre-
„	I	MM	A mw MAVMAML/MIMA-JIA /IMAlfAMA
kem ginjenju . . . Zopet se je ta-
"Kaj pat"
"Nič alabega. Dejal je, da al dober človek*."
Vzlle temu, da ao ae trudili, obuditi prejšnjo veeeloat, niso mogli, de celo pijača ni jim šla več v alaat. Zabava je bila pokvarjena. Kllner je pa sedel v kotu in zadremal.
Ko ae je zbudil, je bHa eoba prazna. Na mizah ao atale steklenice, prazne in polne, ki ostanki jedli .Razlita pijača ee je cedila z mize v mlako, ki je lezla v. dolgih črtah po podu.
Žalostno je vzdihnll Klinar, vzel metlo ki po-čedil sobo. Ko je nesel nesnago na ametišče, je zaslišal mrmranje v temi. Na kloplci i»ri zadnjih vratih ata sedela njegova lena ki Hu&on v tetinem objemu.
Kllner je naglo položil ametHnlco rahlo na tla ln odšel po pratlh naaaj v sobot »elo, selo pre-vidno je zaprl vrata aa aeboj. de ne bi aaškripala. lTga«nil Je luč ln hitro od M spat.	•
vin.
' APZCIAU8T NA DliTANOO".
Preteklo Je zopet par tednov In naokrog je prišle druga p«U Martin nI šel nikemor. Povedni je gttpmlkiji, da se ne počuti dobro in je legel ns pmtrljo, kl Je bila na art*o prazna; nočni rudarji m> spali le do poklne In potem ao šli v mesto Ompodinja se je velikodušno ponudila, d« mu ikuha starega vina, ki je po njenem mne-nju lajMjše rdravHo za človeka, če mu nI kaj prav v ielodr,,. Martin je pa a hvaležnim pogie -dom odklonU ponu>R>o; kuhano vino je aieer te ml nekdaj čUlal, toda čutil je, da za njega nt (Nadaljevanje aledi.)
ko prijazno zmehljala, na vse etra ni je mahala z belo roko . . .
Na rdeči, barknaat i blazinici eo ae leaketali ključi od Bukovških bran . . . Bili eo iz čistega zlata, narejeni nalašč v pozdrav kralju Valdemaru.
Neveeti danskega kralja se zdi, kakpr da je doma . . . Oko ji jt je Ih tudi zagledalo očeta Dobro-K<nfa, kl je imel rokš*sklenjene na pM}i; toda na aebi je lmel nekako' tonoŠeno obleko.'In zdelo ae je tudi, da ae je poataral; njegovo o-h\m je imelo polno vraek . . . Prea njim in okoli njega ao stali duHovniki v dragocenih, t zlatom bkfttfenfli brnatih, bukovški škof z ihftro na glavi in a paetireko pa» li<^fV desnici, in belih oblek zaw di htlaaa ali baržuna nI bilo niti v^3ft ; . . Kako revno je bil videti oče Dobrogost proti tej kra-aot!.Hlii vendar je imel on v tukaj-^'d^eli glavno'Jn'največjo za-amk6 za križ . . ^In nVhče ae ni brigal zknj, kakor da je poeled-nji Izmed veeh . . .
Bukovaki škof je pristopil 1 kralju in ma dal poljubiti jantar jav kril, ki je bil posejan z de-manti neizmerne vrednosti Pozdravil ga je latinzki in mu predetarljal duhovništvo tudi la tineki.
Kralj je bil preeenečen; zdelo se je, da nekoga išče in ga ne more Hajtl	V
tbi očeta Dobrogbeta ao pozabil popolnoma.
Kraljeva neveeta je bila že ne etrjhfia. Naenkrat ji je prišlo na mkšL da mo^hHiti oni starec V po-sivelem, nekdaj črnem oblačilu ni oče Dobrogoat», in vendar je ob ljuMl, da on eam, —- on edini na veke združi pred altarjem njuno zakonsko zvezo . . .
Med bodrcklmi starosti jc po stajalo nemirno . . . Nekoliko' jih je zbrelo okoli Gujevoša.
"Oče Dobrogost . . . Ali ai ti ti t . . . Neizrečeno sem vesela, do te vidim ... Ali me ne poznaš T" Te besede ao ae neveati Izvile iz grla z glasom, katerega nI mogoče pofffcftll^^l
Mol, sa katerega ee sredi vse te kraaote, veege tega zleta in areh-ra, In niMe zmenil in kl je sts poleg drugih Clko skromno, ka kof da ne pozna tu Uve duše, — je naenkrat atal pred belcem, či stejšim od enege, na katerem ja| sedlu, prevlečenem z be rž trnom, sedela danaka kraljica; Dmunii oe je ekionlle k njetno, odgmila si z obraza polpregledni pajčolan, in oče Dobrogoat ji je prit krnil ne belo Šolo dolg poljub
"Bog bodi e teboj, duša draga r
"Močao eem ta še pogrešal, ča etitl oče . . . Draguška ae te apo-mlnja vaak dan neštetokrat . . .*' I "Bog šivi našega dragega bta go veatnika l"
Steroeta Onjevoš je takorekoč zagrmel, In njegovi tovariši ao ae m« vol prid rušili , . . "Kdini Bog IIvi našega drage-
menile v najrazkoenejše drevore de ... In koliko cvetja je bila natreeenega na pot proti svetišču. Na mnogih mestih so stal slavoloki iz zelenja .. . Marijan ska cerkev j% bila znotraj podob na čarobnemu vrt«.
Le ena senca, če je mogoče govoriti o senci, je motila slavnost no soglazje . . .
Bukovški škof ae ni vdeležii poročnih obredov. Na nikak način ni hotel očetu Dobrogost u dovoli ti, da bi blagoslovil kraljevsko zakonsko zvezo, češ, da njemu dame-mu pripada ta pravica, katere ne prepusti nikomur Bukovški škof je bil eden izmed
Jugoslovanske
ZBOROVANJI ZAUPNIKOV SLOVENSKE »APREDRE STRANKE
Govori o strašnih rekvUi< ijth ki se vrše na Kranjskem; dežela in m še okroglo 21uouu glav goveje živine. Lvta 1917 ; dala Kranjska vojski (ker *> ji ; grozilo) namesto določenih 000 komadov, 58.000 glav živine. Sedaj pa zahteva H komisar poleg določenih komadov na leto še ineaeen^j 3000 glav, akupaj toraj a 1| 1918 celih 81.000 glav. Ko se , proti takim nemogočim zahteva! protestiralo pri ministru za ppe hrano grofu Silviju Tarovku,! ta brzojavno odgovoril; Vse, zahteva vojno ministivtvo, mor! te dati, ali pa bo nastopila vojni rekvizicija! Uradno pa 'je mec tem ugotovljeno, da ima K ran ska v celoti samo &e 210.000 pov goveje živine. Ako vzame I na uprava i pomočjo poljedelski ga ministra 81.000 repov, p< tem je neizogibno, da ra prenehati po vseh mestih, . gib in sploh po celi deželi vsak uživanje mesa. . S tem bo tu<_ postavljen križ na grob krajsk govedoreje.
Od deklaracije ne moremo v [»opustiti, izpolnitev deklarao je najmanj, kar zahtevamo, ako se nam preti, da nas bodo z pet predajali krvnikom, da bodo vlačili po sodnijah in teplS biči, nris pušča«to popolnoma hI dne in mirne. Streljati ljudi ni kaka umetnost in junaštvo.l ako je bilo streljanja in obe nja v Avstriji že mnogo preve se vendar ne bojimo in naj sam še enkrat pride nad nae. Pravi da je sladko umreti za domov no; gotovo pa ni ravno najman ža Čast umreti za svoj lastni m rod. (Burno odobravanje. Sla našim mučenikom!) Samo to prosili našega ministrskega pre sednika — pa naj je to sam Ka Herman Wolf 1 — da naj »e p svojih preganjenjih ozira nas stare ljudi, ki imamo 1110 še malo življenja pred neb in katerim je malo pa tem, al izkrešejo zadnjo iskro življen naših trohneiih konti. Pri t
17.
onih, ki bi bili v Bodrcki deželi | gonjah pa bomo vendar najrajše videli stari red in na meetnih vtrdbah brumšviške prapore . . . Očeta Dobrogosta je sovražil, kakor hitro je izvedel 20 delovanje tega blago veatnika. Saj bi bili morali Bodrci v svojih vaseh brez njega vnovič staviti križe, vnovič bi bili morali pred njimi vklanjati avoje glave, nedavno prognanatvo bi bilo prešlo čisto hitro, in če bi ne bilo danske pomoči, bi ee bilo brunšviško gos-podstvo v uporni deželi vnovič v-trdilo . . . . .v i. I Kralj Valdemar se jc vendar premagal. Oče Dobrogost je moral vporablti vso svojo zgovor nozt. Glede na evojo osebo bi bil Čleto rad odstopil. Toda kralj je ukazal, in Draguška je proalla... Oče Dobrogost se nato nI več obotavljal ...
Okoli oltarja, na katerem je gorelo morje lučlc, eo se razpostavili danski junaki. Voščene sveče v srebrnih avečnikih ao ae kalile v lesku oklepov, verižic, obešenih o-koli vratov, in biserov na ročajih dragocenih mečev . . .
V svetišču je bilo dober tisoč ljtidij. toda nikdo ni niti dihal, oči vseh so bile vprte v očeta Do-hrogoeta, kakterega glaa je zvenel kakor najčistejša zvonovina, in le tna'10. zelo malo lic je bilo, po katerih niso tekle aolze . . .
"Poznam — zelo dobro poznam srce, katero prinaša ta hči ie ple-menitega rodu Premialovcev nam vsem — najnatančnejše poznam krielalno arce naše kraljice, aaj sem jo odgajal izza detinatva
(Dalja prihodnjič.)
m**
misli
Kaj zato, ako pademo mi — n rod bo vedno stal; (Dolgo in bi no odobravanje.)
Poslanec dr. Fran Nova "Svetovna vojna je prebudila spavane sile; dokazala je isto ko, da je načelo narodnosti in čelo demokracije temelj, brez terega ae ne more stvoriti in c držati trajen in miren sporazi posameznih skupin ljudske r.v narodov kakor tudi držav.
Slovenci, demoikrstje po jem značaju, nismo nikoli ohuj vali nad svojo bodočnostjo, ' nam je bilo jasno pred očmi, bodo prej ali slej padle ne sa« naše deželne meje, temvee tt papirnate meje. ki so nas h* od naših bratov Hrvatov in h(,v. (Živeli!) Te umetne« padajo, in tako se nam pnb| žuje boljša bodočnost, ln ni daleč čaa, ko bomo vsi Juro* veni zedinjeni in svoji gospoda na zemlji svoje države. V »ad gorski vasici med kmet.* prebivlestvom, meščanstvom delavstvom brez razlike ho u manifestacije za jugoslovans stvar. Manifestirale so za to s
jo naše žene brez razlike ki si naj Štejejo v čast, da M hajajo med prvoborci za na*| rodne pravice..Narodna nap* na stranka je doživela zarattt, ge aijajno aatlsfakeijo. Nj'" stopniki ao vedno povdarjau, je zedinjenje Jugml«va>^ fl loga za boljžo bodočnost u* nas Slovence, in ker da»»ej " kupni narod tako misli, biti prepričani, da^M hodijo naši pmi.tart.ik. 1» P«
vi noti.
Vabilo na pIKnIK
katerega priredi
Zveza Sleveeskeaa habraževalnega Donu
Franklin-Boro, Pa.
v nedeljo popoldan dne 19. maja na prijaznem hribujVL^-
rtati dobiček je namenjen za plertlo nabavljenih U^f Bondov.
Vatopnina za moške je $1.25. Vsi Slovenei so uljtnln« ljeni ,da ae mnogoštevilno udeleše tega piknika
. pd
P. R. tUdi piknika ae reja aoc. kluba vrši dop«^ ' de«eti uri to<*no.