D o p i 3 iB \'L 'A»greh». Za ubaviest. Buduč ce neopozivno dne 10. studena t. g. biti vučenje lutrije hiv. učiteljskog doma, to se ovim mole svi p. n. gg. razpačavatelji srecaka te lutrije, da bi nerazpiodane siecke do uključivo 6. studena t. g. povratili. Koje se srcčke do toga roka ne povrate, smatraju se prodanimi ter se ne primaju natrag. U Zagrebu 14. listopada 1887. Središnji odbor nSaveza hrv. učit. družtava". Iz Novomeškfga okraja. (Dalje in konec.) Krajni šolski sveti premalo delajo za šolo in učitelje; treba bi bilo menda tu ali tam novih imenovanj. Najbolje bi bilo, da bi bil učitelj predsednik. — Nobene prave kmetijske nadaljevalne šole ni, treba bi bilo teh. Dolžan seveda nobeden učitelj temu ni, ali ljubezen do ljudstva naj ga veže do tega. — Šola se ne sme nikdar biez potrebe in brez vzroka opuščati. — Naposled nam g. nadzornik še priproča dalje izobrazovati se in to z dobiimi knvgami, katere ima učitelj doma, ali jih pa dobf iz okrajne učiteljske knjižnice. Pri pošiljatvi knjig naj se ne plačuje poštnina, to mora poštnine prosto biti. UCitelj naj bere Solske liste, kakor so »Tovariš«, »Popotnik« in drugi; tudi »Šolske Drobtinice« je dobra knjiga, isto tako »Pedngogiški letnik«, »Logika« i. t. d. Za tcm g. nadzornik preide k četrti tofiki: »Priobčilo novih postav in ukazov«, pri katerej pravi, da so za nas važni posebno trije ukazi. Prvi, kateri pravi, da raora vsaka šola iraeti zemljevid Kranjski; dingi, ki z.ibteva nemščino na tro- ali večrazrednicah se slovenskim učnim jezikom, začenši v tretjem letu, kot obligatni predmet in tretji, kateri govori o »Kmetijskem berilu«, izdal G. Krauier, stane 50 kr. Peta točka se je glasila: »Pomen šolskih knjižnic za razvoj duha učencev in kako naj učitelj napeljuje učence, da se doseže ta namen«. Poročevalec g. o. Florentin otnenja tu, da ni vsaka knjiga dobra za knjižnico; dobre so le one, katere niso slabe glede vere, nravnosti in patrijotičnega mišljenja. To so spoznali sloveči pedagogi, med drugimi i naš A. M. Slomšek. Za otroško branje nam priporoča časopis »Vrtec« in tudi druge knjige, katere vplivajo na razvoj duha, ga blažijo in napeljujejo k dobremu ter mehčajo volju. Knjižnice morajo obiavnavati vse predmete, ki se v šoli poučujejo, da so v podporo šolskemu pouku. Da vplivajo na razvoj duba, treba je tudi knjige, ki obsegajo to, kar blaži srce in ga razveseljuje, i take, ki ga vedrijo, kakor basni, pripovedke i. t. d. Učenci naj pridno bero, tako, da jim branje kaj koristi. Učitelj ne sme učencu dati vsake knjige; on mora natanko poznati vsebino knjige in tudi učenca, da mu more dati pravo knjigo. Manjšim učencem bode gotovo kaj druzega izvolil, ko večjim. Učenec pa ne sme čitati knjig zgolj iz radovednosti in kratkega časa; tako branje šolarja le zapelje, ter mu nič ne koristi. Vsak spis mora imeti resen namen, da otroku koristi. — Hitro brati se ne sme, ker od tega ni nobenega dobička. — Učitelj naj pa tudi učence navaja v oddelkih brati, da si bolje obdrže v umu, kar berejo. Strastno branje tudi škoduje, od tega se morajo učenci odvračati. Oni naj s premislekom čitajo, da si koristijo. Vtope naj se v duh pisateljev, da vedo, kar berejo. Iz knjige naj zapišejo, kar je dobrega, ali naj se lepe izreke in pesmi na pamet naučijo, tako se jim bistri um. Vsaj tudi Disterweg pravi, da mora človek brati se svinčnikom v roki. Šolarji naj knjigo večkrat preberejo; vpraša naj se po vsebini; če ne ve učenec kaj povedati, naj se mu knjiga vrne, in naj še čita in tako tolikrat, da ve vsaj povedati nekaj, kar je bral. Učencem naj se priporoča, da doma čitajo. Koristno je priporočati učencem doma na glas čitati, posebno po zimi. Ker s tem postane vsebina lastnina vseh, ki poslušajo, in nčenec se vadi i v branji. Knjižnica naj bode le za pridne učence, kateri sturijo svojo nalogo, ne za slabe; slednjim naj bode le neko pospešilo do pridnosti; kadar postanejo pridni, se jim lebko knjižica posodi. G. poročevalec konečno posebno poudarja, da se imajo otroci v čitanji vaditi tako, da vedo povedati vsebino; s tem se bistri um in vpliva na razvoj duba. — Ker se o tem ni dalje razpravljalo, se g. predsednik g. poročevalcu zahvali za poučljiv govor. Tej točki je sledila prednašba g. J. Franke-ta: »Sadjarstvo v ljudski šoli«. G. poročevalec nam prebere svoje dobro urejeno delo: »Kako naj se sadjarstvo v ljudski šoli poučuje« ter pravi, da naj učitelj to, kar pove, i djansko kaže svojim učencem, ker to pri sadjnrskem pouku največ koristi. Ker razun g. Kmeta, ki je le nekaj malega pristavil, nikdo ni kaj ugovarjal, se g. nadzornik zahvali g. poročevalcu ter poudarja še enkrat zadnji slavek, da ima učitelj vse tudi v djanji kazati svojim učencem; potem pa prestopi k sedmi tooki, ki se glasi: »Poročilo o stanji učiteljske knjižnice«. Načelnik knjižničnega odbora g. o. Florentin poioča, da se je letos nakupilo 29 novih knjig, t. j. od št. 396 do 425. Knjižnica šteje torej 425 različnih del v 518tib zvezkih. 186 slovenskih in 239 nemških knjig. Dohodkov bilo je letos 110 gld. 82 kr. G. poročevalec omenja, da se je knjižnica pridno rabila. Preglcdovalcein računov volita se g. F. Koncilija in g. V. Kmet. G. predsednik se zalivali i knjižničneuiu odboru in priporoča zemljevid Novomeškega okraja, — risal meščanski učenec Sternen, — kateri bode dobro došel učiteljem tega okraja in vsakemu izvedencu; naj ga torej učiteljstvo dalje priporoča. Stane le 6 kr. Ker tu zopet ni bilo nobene želje, ssmo prešli na toCko 8: » Volitev knjižničnega in stalncga odbora«. Gospod nadzornik omcnja, da je treba voliti nov knjižnični odbor in vpraša, ali naj bodo samo trije udje, kakor do sedaj, ali jih bode več. Vsi smo bili zadovoljni s tremi. Volitev se je vršila z listki. Skrutinij vodila sta zapisnikarja. Izvoljeni so bili gg. o. Florentin, J. Franke in Fr. Koncilija. (Odbor si izvoli za načelnika g. o. Florentina in namestnika g. Franketa). Tudi v stalni odbor voli se z listki. Štetev listkov vodita zopet zapisnikarja. Izvoljcni so bili gg. o. Florentin, J. Franke, Fr. Koncilija in J. Novak. Gg. Franke in Novak sta imela nekaj glasov premalo, ali večina bila je potem za nju; torej ni bilo treba nove volitvo. Samostojnih predlogov ni bilo. G. nadzornik sklene skupščino, zahvaljujoč se vsem navzočim za pozornost, s trikratniui »Živijo-«klicem na našega prcsvetlcga vladarja. Zahvali se tudi blag. g. c. kr. vladnerau svetniku in okrajnemu glavarju Ekel-n, ker je počastil konferencijo se svojo prisotnostjo in ker je učiteljsstvu jako naklonjen. G. sovetuik odgovoii, da hoče učiteljstvu vedno v pomoč biti, kjer koli bode treba. S tem se je končala letošnja učiteljska skupščina. V. Z. v M. Iz Idrije. V ponedeljek 10. oktokra smo tukaj k poslednjemu počitku spremili gospodičino Marijo Jackel, učiteljico na tukajšnji c. k. rudniški šoli. Pokojnica je bila 23. oktobra 1835. 1. v Ljubljani rojena in je 1. 1847. četeiti razred dekliške Sole pri Uršulinkah s piav dobiim uspebom dovršila. Pozneje se je kot zasobna učiteljica izobrazila in je prišla meseca oktobra 1865. 1. kot učiteljica na dekliško šolo v Kamenik. Pri preizkušnji uoiteljske sposobnosti, 8. in 9. dan avgusta 1867. 1. v Ljubljani, je bila kot izvrstna učiteljica za glavne šole spoznana. Meseca novembra 1871. 1. je prišla kot namestovalna učiteljica in ob enem tudi učiteljica ženskih ročnih del na c. k. rudniško šolo v Idrijo. Na tej šoli je bila meseca septembra 1874. 1. kot diuga učiteljica za trdno postavljena in to službo je do svoje smrti marljivo opravljala. V pretcCenih počituicuh pa se jo je lotila bolezen na jetrih, katera je v 8. dan oktobra t. 1. ob '/29 uri zvečer njeno življenje končala. Naj ji bode zemljica lehka! Iz Gorjan na Gorenjskem. Tukajšnjemu nadučitelju g. J. Žirovniku je dežolni odbor dal nagrado, da si ogleda vrtnarsko in šolskih vrtov rastavo v Gradci. Prav tako! Iz Bfgunj na Gorenjskem. Slavna »Nar. Šola« v Ljubljani je blagovolila podpisanemu 100 spisovnic, 50 lepnpisnic, 50 risank, 50 držal in 3 ducate sviučnikov za revno šol-sko mladino v Begunjah na Goi-enjskem doposlati. Za to blagodušno darilo izrekam v imenu obdarovane šolske mladine natoplejšo zahvalo. G. Spetzler, učitelj. Iz Gorenjejja Lo^atca. f V 26. dan preteč. meseca je nagloma umrla blaga soproga tukajžnjega nadučitelja g. Janeza Krnca, rojena Francelj, bivša učiteljica v Šent-Vidu nad Ljubljano in pri D. M. v Polji. Naj počiva v rniru! Iz Ljubljane. Učiteljstvo iz Ljubljanske okolice bode ustanovilo svoje učiteljsko društvo. V to posvetovanje bode se jutri na Veinili duš dan ob 2. popoludne sešli g. g. udeležniki v Ljubljani na Šent-Jakobskem trgu v gostilni pri Virantu. — Isti dan, ob istem času, ravno v tej liiši v II. nadstropji bode tudi imel novoizvoljeni odbor »Slovenskega učiteljskega društva« svojo prvo sejo. f Dr. Gustav Adolf Lindner, profesor pedagogike in filozofije na vseučilišči v Pragi, je v 16. dan okt. t. 1. uinrl. Pokojnik je bil izvrsteu pedagog in spreteii ped. pisatelj, čigai' utene in obširne knjige so znane vsakemu razumnemu učitelju. Slovencem je .slavni pokojnik posebno še v dobrem spominu izza svojega bivanja na gimnaziji Celjski. Blag mu spomin !