156. številka.
Ljubljana, v sredo 10. julija 1895.
XXVIII. leto.
Uhaja Tiak dan sveder, isimfit nedelle in praznike, ter velja po polti prejeman za avitro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,  za jeden 1 gld 40 kr. — Za Ljabljf.no brez pošiljanja na dom aa rte leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaša. • Za oznanila platoje se od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fee se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in a pravni It to je na Kongresnem trgn It 12. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Celjska postavka v državnem zboru.
Na Dunaji, 9. julija.
Po dvajsetmesečnih borbah in pogajanjih je prišla celjska postavka končno pred poslansko zbornico in jutri se bode o njej glasovalo. Nemci zastavljajo vse svoje sile, da pregovore* nasprotnike, naj bi odjenjali. Danes so iz nasprotnikov govorili dr. Haase, dr. Halvvich, Polzhofer in dr. K ran s, za postavko pa je govoril posl. Vodnjak. Argumenti, katere navajajo nasprotniki, so tako revni, da se je kar čuditi, kako se jih upajo navajati zoper slovensko zahtevo.
Začetkom seje se je bavila poslanska zbornica s poglavjem „visoke šole" ; ko je to rešila, začela je razpravljati o poglavju rsrednje šole".
Posl. dr. Haase kot poročevalec minoritet-nega predloga je rekel, da ne zahteva njegova etranka nič nepravičnega, da s svojim minoritetnira predlogom neče nikogar napasti ali žaliti, nego le prosi, naj se jemljejo nanjo tisti oziri, kakor se jemljejo na druge stranke. Mi spoštujemo slovenski narod, priznavamo velikansko delavnost in odločnost po* žrtvoval no vnemo, s katero se slovenski narod trudi, razviti svoj jezik in pridobiti izobraževalna sredstva za svojo mladino. Priznavamo, da ima slovenski narod pravico zahtevati, varstva in sredstev za izobraženje. Če pa je kaka posamična narodnost s svojega posebnega stališča spoznala kaj za koristno, potrebno in primerno, tako se ne sledi, da bi se to moralo kot potrebno priznati z državnega stališča. Država in parlament se ne smeta postaviti na stališče moža, ki na vsako zahtevo svoje žene vedno le odgovarja z da! da! tudi Če izpolnivši želje svoje žene pride v navskrižje s svojo dolžnostjo in svojo vestjo. Zastopniki slovenskega naroda so mislili, da so potrebni nove male gimnazije, dasi se je njih željam glede gojenja materinega jezika ustreglo s posebnimi uredbami na gimnazijah v Ljubljani, v Kranju in v Mariboru. Nećemo preiskovati, je li z ozirom na utrakvistične uredbe na mariborski gimnaziji, z ozirom na število slovenskega prebivalstva in njega naobrazbo
zahteva glede nove gimnazije skromna, pravična in nujna. Preiskovati tega nečemo, mi koncedujemo zahtevano gimnazijo, ne, ker uvidimo nje potrebo, ampak ker slovensko prebivalstvo trdi, da je potrebna. Slovenci pa niso zadovoljni s tem, da dobe gimnazijo, zahtevajo tudi, da se ustanovi v nemškem mestu, v Celju. Zakaj ravno v Celju ? Ali ni na Štajerskem drugega kraja, kjer bi se mogla ta šola ustanovili ? Kje na svetu je navada, da iskarlec ne vstopi v hiše, kjer so vrata odprta in kamor ga vabijo, nego da hoče šiloma v hišo, kjer ga ne marajo. Konsekventna nepopustnost glede Olja mora obuditi mnenje, da tu ne gre toliko za učni zavod, nego da je gojenje materinega jezika in pridobitev izobraževalnega zavoda le navidezni uzrok, namen pa ves drugačen. (Pritrjevanje na levici, viharno ugovarjanje mej Slovenci.) Tudi druge okolnosti, tako ta, da se ni vprašal deželni šolski svet, svedočijo, da tu ne gre za naučno stvar, nego za politično, zato pa ne spada celjska postavka v naučni budget, ampak kam drugam. (Pritrjevanje in ugovarjanje, posl. Morre: Tako je, gospoda na poljskih klopeh.) Pravi se, da je razburjenost Nemcev na Štajerskem in drugod povsem neopravičena, zlasti ker ni v nobenem razmerji z uzrokom te razburjenosti. V politiki bolj ko v življenju pro-uzroČajo časih malenkostne stvari velike dogodbe. Narodna občutnost se ne razvija po določenih pravilih ; matematično se da preračunati, kako se bodo sukale zvezde, ne pa bolest in srd ljudske duše. Ali mislite, da je koristno, umestno, oportunno, da bode pospeševalo mir v deželi in državi, če bo-dete rekli: gimnazija se bo ustanovila, ker mi to hočemo in mi imamo veČino. Težko je, prouzročiti v tej zadnji uri premembo mišljenja in čustvovanja, premembo sklepov. A kaj, če bi se vender še od ločili ugoditi višji miaiji. Recite pri Celju: Ne! Stavite še v tem zasedanju nujni predlog, naj vlada v kakem slovenskem kraju na Spodnjem Štajerskem ustanovi zahtevano gimnazijo — vsi bomo za ta predlog glasovali; zahtevajte, naj vlada takoj prosi dotičnih kreditov — vsi bomo za to glasovali. Ako želite, bomo to mi predlagali. Tak predlog
bo se soglasno vzprejel, bojna zastava, ki se je na Štajerskem razvila, bi se zopet spravila in z vseh stolpov v slovenskih in nemških občinah bi vihrala mirovna zastava. (Smeh.) Odločite se, kakor mislite, po svojem prepričanju, a bodite tudi odgovorni, če posledica glasovanja ne bo mir. (Klici: To bi bil lep mir !)
Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim, gospodje, ne razburjajte se. Za besedo so se oglasili contra: Hallvvich, Kraus, Kokoschinegg, Foregger, Hofmann-\Vollenhof, Detnel, Iluss, Hackelberg, Mo-8con, Forcher, Lorber, Ludwig, Habermaon, Fournier, Hauck, Bendel, Morre, Menger, pro: Polzhofer, Vošujak, Kurz, Kaltenepger, Vahnjanin, Sil, Adamek, Laginja, Robič, Spinčić, Pfeifer, Gregorec, Višnikar, Nabergoj, Klun.
Posl. dr. Hal 1 wi c h je ponavljal, kar je bil o stvari rekel že v proračunskem odseku, da so se namreč avtonomna oblastva izrekla zoper slovensko zahtevo in se čudil, da so se te izjave prezirljivo odbijale prav o 1 strani tistih, ki so sicer za izjave avtonomnih oblastev jako dovzetni. Dr. Herold je celo v teh izjavah govoril o „svojevoljnih trditvah duševno omejenega občinskega predstojnika". Zagovornik avtonomije jo zaničuje, kjer je ne more porabiti za slovenjenje. Posl. Klun jh bil bolj navihan. Za izjave dež. zbora in celjskega mesta se še zmenil ni. Obžaloval je narodnostni boj in obžaloval, da vlada že lani ni naredila konca temu vprašanju. Rekel je, da se je celjsko vprašanje napihnilo na umeten način; seveda so to storili hudobni Nemci. Tudi taki so se našli, ki temu pritrjujejo in nas dolže, da smo krivi, da se proračunska razprava ni prej vršila. Nasprotniki so neodkritosrčni in Klun je celo rekel, da nas še vedno navdaja duh nepravičnosti in zatiranja, ki se bo v vsi svoji ostud-nosti pokazal. To je zavijanje, žal enje. V imeni svoje stranke je zavračam z vso odločnostjo. Govornik je na to polemizoval z Gregrom in s He-roldom ter rekel, da ni misliti na spravo m*j Čehi in Nemci pod pogoji, katere je imenoval Gregr. Prašam gospode nasprotnike, bi-li ne zmatrali za svojo častno nalogo, braniti   staro kulturno mesto,
Doktor Strnad.
(Spisal  Fr. 0 o ve k ar.) (Dalje.) V.
Minula sta za temi dogodki že skoro dva meseca
Marsikaj se je »premenilo, a gospica Marta Sch . . . je še vedno bivala v svoji vili, v tisti židovski koloniji poreški.
Nadporočnik pl. Zs . . in stotnik K. pa, ki sta si bila, odkar pomnijo njuni tovariši, dobra prijatelja in neločljiva delilca lepih in čmrnih dnij, ufa se bila hudo sprla in prav grdo stepla.
Kako se je to zgodilo?
Že dalje časa sta tekmovala mej s h boj nevede1 za večjo Martino naklonjenost in ne da bi zaupala drug drugemu odkritosrčno svoje namere in uspehe. Skupno sta jahala navadno v Poreče, prinašala jej najdražje cvetke, Bpremljala jo povsod in vedno kakor senci.
Kmalu pa sta opazila, da imata iste nakane, ker se njune želje združijo v int-j osebi: da sta oba zaljubljena v isto Marto.
Hudo jima je bilo, ker sta bila vedno dobra
prijatelja ; vender sta molčala ter še bolj prikrivala svojo srčno skrivnost
Mej njuno prijateljstvo se je utepla nezaupnost in ljubosumnost. — —
Nekega opoludne sta sedela v častniški me« naži sirotuišuiške vojašnice — bila sta pri različnih bataljonih — ter pila vino. In tedaj je zinil stotnik :
„Popoludne pojašem v Poreče. Pojdeš li z manoj?" —
»Žal, ne morem!" — odgovoril je nadporočnik. „Povabljen sem drugam."
Nato sta molčala misleča in ugibajoča, koga vidi gospica Marta rajša v svojem boudoirji. — Stotnik se je v duhu ponašal s svojo višjo šaržo, ki se hod« spomladi povišala že v majorsko; — nadpoiočn<k pa si je dotnišljeval, da mora imeti na Martino srce gotovo večji vpliv, ker je mlajši, lepši, najboljši jezdec svojega polka in — plemenitaš.
Oba pa sta bila jednaka v tem, da sta imela velikanske dolgove, katere sta hotela pokriti z Martino doto; saj se je splošno govorilo, da je bogata, da jej ni para v Celovcu. —
Ko je pa prijahal popoludne starikavi stotnik na svoji beli kobilici „Vandi* pred Martino vilo ter jo oddal hišniku, da mu jo drži in vodi, opazil je v veži eleganten, pnevmatiški bicikelj.
Kri mu je iinila v glavo.  Torej je že nekdo
pri njej? — In vender je upal, da ga vsaj današnj« popoludne ne bo nihče motil, da bo sam ž njo preživel nekaj lepih uric. — Kdo bi neki to bil ? — Nadporoćnik Zs . .? — Kj, ta je na veliko njegovo veselje odklonil povabilo, da ga spremi! — Naj se li vrne? „Ah kaj! — Najnevarnejšega tekmeca ni tu, si je mislil stotnik, drugpga se mi pa niti malo ni bati!" —
Pogumno je torej potrkal ter vstopil. V salonu ni bilo žive duše. Odložil je svojo čepico in sabljo, stopil pred do tal segajoče zrcalo, popravil skrbno nazaj počešljane lase, ki so postajali vrhu temena že opasno redki, pokrtačil še jedenkrat svojo dolge, rmene brke, odpihnil dva tri praške s svoje suknje, pokašljal, potem odgrnil tapetne duri v sosednjo sobo; a tudi ta je bila prazna.
Aha, v boudoirji je! — Približal so je po prstih vhodu, katerega sta zastirala dva debela zastora ter vlekel na uho. Razločno je čul vsako besedico.
Zdaj se je glasno zaemejala Marta; obisk valeč jej je moral   nekaj   pošepniti, česar stotnik ni čul.
.Ah, Vi pretkanec, Vi pretkanec!" — slišal je reči Marto mej smehom. RTo ni bilo lepo, gospod nadporočnik! — Kaj si bo mislil, ko Vas nenadoma zagleda?!"
„Malo me briga! — Veste gospica, — ljubosumen je na-me in to me zabava!4*
katero so si s težavo ohranili vzlic nasprotni vladi, in agitatorični, sovražni duhovščini. Ze to, da osem milijonov Nemcev se ue more ubraniti maloštevilnega nasprotnika, nas more žaliti, tembolj, ker Slovence podpirajo tudi Nemci, konservativni, o katerih je grof Fininski rekel, da jim .vender ni odrekali narodne zavednosti." Bog blagoslovi to na-roluo zavednost! V desetih letih bodo ti gospodje spoznali, da dobri nemški stvari niso dobro služili, a takrat bo že prepozno.
Posl. Polzhofer je izjavil, da bode glasoval zoper postavko, ker noben Nemec ne more pripustiti naskoka na nemško posest.
Posl. dr. Ktaus je rekel glede Celja, da govore Slovani pri vsaki priliki o pravičnosti, pri tem pa zahtevajo, naj Nemci vedno odnehavajo, dočim sami ta princip pri vsaki priliki krše. Slovenska nižja duhovščina agituje zoper Nemce, tako da je težko mini iti na vspešno sodelovanje cerkve s šolo. Slovenci nimajo uzroka tožiti na Nemce in ravnajo nepravično, če jih žalijo s takim naskokom. Neu-mevno je, da se konservativci pri taki stvari ne pridružijo svojim nemškim bratom.
Posl. Vošnjak je rekel: Celjsko vprašanje je v prvi vrsti pedagogično. Če se bo smatralo za politično, se glede njega ne bo moči nikdar poraz-umeti. Menger je v proračunskem odseku govoril o poslovenjenju okrajnega zastopa. Zgodilo se je to pravilnim potem Reklu se je tudi, da sta oba notarja v Celju Slovenca. Mej slovenskim in nemškim notarjem kot notarjem ni razločka. Notar, ki ni slovenščine zmožen, bi moral v Celju ob kruhu in vo li živeti. Vsak javen funkcijonar hodi obeh deželnih jezikov zmožen. Južnoštajt rska hranilnica se je ustanovila, ker je nemška hranilnica odklanjala vse prošnje za posojila, ne samo če so bile slovenski podpisane, ampak če so se sploh opremile s kako slovensko prilogo. (Cujte! Čujte!) Trdilo se je, da so bili zadnji čas za C^lje imenovani sami slovensiki uradniki Ravno narobe. Haase je same fraze sipal okolu sebe, parlament pa za to ni pravo mesto V štajerskem dež. šolskem svetu ni ne jednega Slovenca. (Posl. Kokoschinegg: Mariborski kanonik.) Ta sedi tam kot zastopnik cerkve. Kazalo se je tudi na sklep štajerskega deželnega zbora. Tam so h\\i gospodje sami mej fabo. (Klici: Zakaj ste pa izstopili?) Ker se ne damo terorizovati. V Pragi zahtevat« ustanovitev kurij. Zakaj jih nam ne daste? V Pragi ste izposlovali ločitev dež. šolskega sveta. Zakaj tega nam ne daste? Slovenci, katerih je tretjina vsega prebivalstva na Štajerskem, nimajo nobenega zastopnika v dež. odboru. (Klici: Schmiderer je vaš zastopnik!) V Zalou se ni spisala nobena peticija za ustanovitev gimnazije, v Št. Juriju se je pač Sestavila, pa se ni odposlala, ko se je dotičnim gospodom povedalo, da je to manever okrajnega glavarja. Reklo se je, da je Celje srčna zadeva nemškega naroda. Mi Slovenci imamo mnogo srčnih zadev, na katere pa se nihče ne ozira. Naša naloga ni, izpolnjevati take želje, nego skrbeti za opravičene narodne in pospodarske potrebe. Celje
Bil jo glan nadporočnika pl. Zs . . .! Ta se je torej delal odkritosrčnega prijatelja, — a v resnici se mu laže v obraz ter se iz njega pri tej ženski celo norčuje! — Kakor ris je hotel planiti mej ona dva ter se ljuto maščevati nad tolikim izdajstvom, a tu je začni zopet Martin glas.
„Ljubosumen, na Vas?" — se je začudila. .Saj nima vzroka!"
Stotnikovo srce je veselja poskočilo.
„0 gOSpica, dajte mu ta vzrok, saj jaz Vas ljubim, tako ljubim!"
„To ste mi že večkrat povedali in še mnogi drugI !u
.Tudi stotnik K.?"
„Tudi. Ha, ha, ha!"
„ln Vi gospica, me ne morete ljubiti? Vaš suženj . . .u
„I)a, da . . . tudi drugi tako govori! — Gospod nadporočnik, bodite pametni! — Ostanite mi še dalje naklonjeni, hvaležna Vam bom, — a sedaj me zapustite takoj, če hočete, da ostaneva ..."
„Vi pričakujete gospoda stotnika, gospica?" — prašal je z bolestnim naglasom nadporočnik.
r Ne, gospoda stotnika ne morem danes sprejeti; še Vi mi niste bili dobro došli! — Z Bogom!"
„A kdo je, kogar ,.'.?•
,Ej, sedaj je pa gospod nadporočnik ljubosumen! Ha, ha!" — rogala se je Marta.
je bilo za časa celjskih grofov slovensko, kompenzacijske ponudbe glede Celja so bile žaljive. Ponujale so se rokodelske šole. Ali naj bodo Slovenci vedno hlapci? Nemci imajo svoje kompenzacije že v žepu. Deželni šolski nadzornik se je moral umakniti in na njegovo mesto je prišel pristaš nemško -liberalne stranke. Tudi mesto referenta o srednjih šolah v naučnera ministeratvu se je dalo nemiko-Iiberalnemu Štajercu. Tudi to je kompenzacija. V atrakcijskem okrožju Celjske gimnazije biva 10.155 Nemcev in 185 000 Slovencev. Na vsem Spodnjem Šta-jerskemje 4 7.000 Nemcev in ti imajo dve popolni nemški gimnaziji, jedno malo gimnazijo, jedno popolno realko in dve meščamski šoli. M s 5.."»00 Slovencev pa ima to, da se v štirih nižjih razredih trije predmeti slovenski uče. (ČujteI Čujte!) Od svoje zahteve ne moremo odnehati, sicer bi se nam očitalo, da nismo nikaki zastopniki narodnih pravic.
Razprava se je potem pretrgala.
V večerni seji se je začela generalna debata o civilnopravdnem redu in njega uvajalnem zakonu ter o jurisdikcijski normi ter nje uvajalnem zakonu. Govorili so poročevalec Abrahanaowicz, vodja pravosodnega ministerstva K ral I in poslanca Slavik in Nitsche.
V I Jiililjisiil, 10. julija.
Mladočeski odgovor knezu Schvvarzen bergu. „Narodni Listy" odgovorili so že knezu Schvvarzenbergu, pod kakimi pogoji bi Mladočehi popustili opozicijo in sodelovali z veleposestniki. To so Mladočehi že lani v nimburški izjavi označdi. Tega se hoče stranka vedno držati. Mladočehi se bore za obnovljenje češke države v avstrijski fede raciji, v kateri naj bi bil skupni parlament le za zares skupne zadeve. Ta parlament naj bi bil sestavljen iz dveh zbornic, iz spodnje zbornice in senata. Prva zbornica naj bi se volila po občni volilni pravici, v drugo naj bi poslali zastopnike deželni zbori. Ta državni in ustavni ideal skušajo doseči Mladočehi, nočejo pa niti slišati o kurijah in pred-pravicah veleposestnikov. — Po tem glasu je pač spozual Schwarzenberg, da je njegov vabljiv klic bil zaman. Po znanem Liechtensteinovem govora v držav-nem zboru je knez Schwarzenberg mislil, da so češki veleposestniki zares rojeni voditelji češkega naroda. Čehi se pa Schvvarzenbergu in njegovim stanovskim sovrstnikom nikakor ne mislijo pustiti voditi, kakor SO dunajski krščanski socijalisti knezu Liechtensteinu. Mej Dunajčani in Čehi, pa tudi mej knezom Liechten-•teinom in knezom Schvvarzenbergom je razlika.
Tabor v Sumli. Dočim bolgarska vlada zagotavlja, da nikakor ne pospešuje ustaje v Makedoniji, se pa bolgarski narod vedno bolj zanimlje za to stvar. Dne 30. m, m. je bil v Šumli tabor. Na tem shodu se je vzprejela neka resolucija, v kateri se naglasa, 1. da Turčija ni spolnila mej narodnih obvezanosti in slovesno danih obljub proti krščanskim svojim podložnikom, 2. da se poslednji čas še dogajajo strašne grozovitosti in nasilstva v turški državi, ne da bi bila vlada kaj storila proti temu, 3. da zgodovina dokazuje, da Turčija iz svojo ini-
„I)a, divje sem ljubosumen, gospica! — Kdo je oni?"
,Moj rešitelj, g. dr. Str nad. — Sedaj pa pojte, ne bodite več ljubosumni, pa recite gospodu stotniku, ko ga srečate, da me ni doma!" —
Stotnik K. je v tem že sedel na svoji Vandi ter drl proti Calovcu nazaj. Ko pa je prispel do obcestnega loga, skočil je s kobilice ter počakal svojega tekmeca. Razkačen, užaljen do dna svoje duše je bil po tem, kar je ravnokar slišal ; po maščevanji ja hlepel, pozabil bil je, da je bil pl. Zs. njegov prijatelj; — ljubezen je slepa, kruta! —
In kmalu je pridirkal po beli poti sem doli nadporočnik pl. Zs. Začudil se je, videč svojega prijatelja mirno stoječega poleg kobile Vande, skečil z biciklja ter se mu s prijaznim nasmehom na ustnih približal.
.Odkod ? Nisi li povabljen nekam drugam ?" — nagovoril ga je stotnik navidezno miren.
.Odpovedal som. Bil sem že v vili gospice Marte, misloč, da Te najdem ondi, a . . ."
»Nit no ... in si se zabaval dobro, prijatelj?" —
Starikavo lice stotnikovo je bilo jeze kar zeleno, in razkačeno je vlekel svoje dolge rumene brke.
„Kako čudno vprašuješ! Ali si hud? Oprosti, mislil sem, da Ti bo celo drago, če se Ti pri-
cijative ne more izvesti nobenih naprednih in hu-mannih reform, 4. da je potreba v Makedoniji obširnejših in liberalnejših reform, kakor jih je pripo. ročal pred 17 leti berolinski kongres, 5. da Makedonci niso varni svojega življenja in imenja in da se jim kratijo naravne pravice, 6. da je Turčija a odrekanjem vseh političnih pravic in naravnih svobodščin potrgala vse vezi z Makedonci in je ostaja le naravna posledica in da torej ustaja ne sme prej nehati, da dosežejo Makedonci drugačno socijalno organizacijo, 7. da je v interesu miru, da ee upeljejo v Armeniji in Makedoniji človekoljubne in napredne politične reforme; 8. da bolgarski narod ne sme mirno gledati zatiranja kristijanov v Turčiji. Zaradi tega pa šumensko prebivalstvo z navdušenjem pozdravlja ustajo v Makedoniji, poživlja narod, vlado in kneza, da stori svojo dolžnost. Prosijo se zastopniki vele-vlastij, da se potegujejo za bolgarsko stvar v Makedoniji, da ne pride v nevarnost evropski mir. Časopisi naj tudi podpirajo po možnosti težnje makedonskih Bolgarov.
Rusija in Bolgarija. Bolgarska deputacija ima baje od kneza nalog, da vsekako skuša spraviti Bolgare z Rusijo. Knezu je baje svetoval princ Aumallski, da naj se za vsako ceno spravi z Rusijo, kajti drugače se ne bode obdržal na prestolu. Pooblastil je deputacijo, da naznani v Rusiji, da je on pripravljen z vso svojo družino prestopiti v pra-voslavje, da prepusti Bolgarija Rusji vodstvo njenih vnanjih stvarij in pa razpolaganje z bolgarsko vojsko. Ruskim ladijam bole dovoljen svoboden prihod v bolgarska pristanišča. Tako poroča ruski časopis .Novosti", ki presrčno pozdravlja bolgarsko deputacijo. Ta list misli, da se v tem desetletju lahko popravi, kar se je v prejšnjem razrušilo. Nam ee zdi, da ruski list ni povsem dobro poučen, če tudi ne dvomimo, da je Koburžan pripravljen mnogo prijenjati Rusiji. Tudi se ne ve, če bi Rusija sploh hotela spraviti se s Koburžanom.
Grki in Makedonija. Grki se že boje, da Bolgari kaj pridobe v Makedoniji. Posebno jih jezi, da celo nekateri francoski listi turški vladi svetujejo, naj ustreže bolgarskim težnjam Grški vladni listi prete, da bode Grška z uplivnimi sredstvi dokazala številno in moralno prvenstvo Grkov v Makedoniji. To je pa pač le širokoustenje, ker večkrat smo imeli priložnost se prepričati, d i so Grki le pogumni v besedah, a jako boječi v dejanjih. Zato se pa pač za njih pritenje nikdo ne bode zmenil. Sicer pa tudi tinaučne zadeve grške države niso take, da bi se mogla kaj vmešavati. Seveda gospodovali bi Grki radi v Makedoniji.
Politični položaj.
V poslanski zbornici dne 3. julija je govoril posl. dr. Lavoslav Gregorec to-le:
Visoka zbornica I Stara navada je, da se pri posvetovanju o dispozicijskem fondu govori o političnem položaju. Vsled te navade bom tudi jaz govoril o splošnem  političnem položaju,  in sicer a
CSP"" Dalje v prilogi. ""W
družim ... na vso srečo ni h lo gospice Marte doma."
„Ne doma?!" — vzkipel je K. ter pogledal tako divje nadporočnika, da je kar obstal.
rOdpeljala se je z vlakom v Beljak," — dejal je še pl. Zs., a toliko nesramnih laž'j je bilo stotniku konečno preveč. Razkoračil se je pred prijateljem, zapičil pesti v svoja boka ter zatulil; „Laž-njivec!" —
Nadporočnik je odskočil kot bi ga pičil modras in jecljal: »Kaj, kaj? — Ponovil" Stotnik pa je vpil:
„Da, nesramno lažeš! — Nikamor drugam nisi bil vabljen, pač pa si me zalezoval, slinil se okoli one igralke, ki Ti pa je dala zasluženo košarico . . . vse sem čul na lastna ušesa!"
.Ti si me zalazoval in posluškoval si kakor radovedna baba? — Pfuj!"
Nadporočnik je skočil na svoj bicikelj ter od-dirjajoč zavpil še: „ Naprej bomo pa govorili o tem še kako drugače!" —
„Da, in premlatim Ti kosti, da Te bo za večno minulo veselje igrati izdajalsko ulogo!" — vpil je za njim stotnik. — Potem pa je zajahal Vando ter počasi jezdil v Celovec.
(Dalje prib.)
Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 156, dnć 10. julija 1895.
tistega stališča, katero jugoslovanski poslanci v tej zbornici vedno zavzemajo.
Gospoda moja! Koalicija je pred kratkim pre-minola in bila takoj pokopana. Čudno, da je bilo jako malo žalovalcev. Celo nositelji koalicije so se veselo držali.
Vsaj dve koaliranih strank sta veseli, da sta srečno prišli iz koalicije. Liberalni listi trde sicer, da je vladalo tudi v njih taboru zgolj veselje, ko ie razpadla koalicija, ali težko da jim je kdo verjel. Uzrokov radovati se, niso imeli, zakaj v tretjič je že razpadla njih moč, v tretjič jim je državno krmilo zdrknilo iz rok, tretjič so njih ministri se morali umakniti s toli zaželjenih in tako težko pridobljenih ministerskih sedežev in to pot tako hitro in sramotno, kakor Še nikdar poprej, vrh tega pa po krivdi njihove lastne stranke. Velikanske reči so se obljubo vale : nov kazenski zakon, nov civilnopravdni red, nov obrtni red, rešitev kmetov, regulacija valute, davčna reforma in korenita volilna reforma. Nobena teh obljub se ni izpolnila, dasi je bila ca razpolaganje velikanska večina in je drž. zbor skoro ne prestanu zboroval. K temu je prišel še trikratni budgetni provizorij in eventuvalnost, da se bo mo rala zbornica na jer,en hkrati o dveh proračunih posvetovati. Zajedno se je na horizontu prikazal deficit tudi za našo državno polovico, kakor ga Madjari ie imajo; prebitek 47.000 gold. je pač le jako tenak jez pred delicitovimi valovi. To bremeni močno dominujoČo nemško liberalno stranko.
Pričakovati je bilo, da se primeri nezaslišan fijasko, grozen polom, in da se ta politični bankerot sveta vsaj nekoliko prikrije, zlasti pred liberalnimi volilci, za to se je porabila mala celjska zadevica. To na sebi tako malenkostno, pravično vprašanje o celjskih paralelkah se je napihnilo v velikansko papirnato strašilo; po njem se je udrihalo z velikanskim pogumom, da se reši vsled nekaterih slovenskih dijakov in profesorjev baje v silni nevarnosti nahajajoče se nemštvo. Vzlic tej hrabrosti pa slo venskega zmaja ni bilo moč ubiti in zato so liberalni gospodje sklenili, dokazati svetu na drug način svoje pristno nemštvo. Zažgali so svoje lastno pribežališče in razdrli koalicijo.
Da si ob davčni in volilni reformi ne zlomijo vrata, spod tak n ili so se prostovoljno ob ubornem Celja in koalicija je bila ubita, če je bilo Celje komedija, utegne razdejana koalicija postati za liberalno stranko tragedija; sedaj je jasno dokazano, da je vitez Schmerling poznal liberalce prav in dobro, ko jim je očital: Vi ste nesposobni, vladati Avstrijo !
Kadar so prišli liberalci na krmilo, vladali so z izjemnim stanjem. Tisto vlado pa je takoj spoditi in tisto stranko je takoj ob upliv pripraviti, ki reče, da brez izjemnega stanja ne more izhajati, zakaj že to je dokaz njene nesposobnosti.
Sicer pa pridemo do istega rezultata, če motrimo delovanje liberalcev na drugih poljih. Roko v roki z Madjari in ž di nas silijo na pota, katera so nevarna skupnim državnim interesom. Gospodarski liberalizem je za vse tiste sloje, ki kaj pro-ducirajo, silno nevaren, zlasti za obrtnike in kmetovalce, pa tudi država ima od njega velikansko škodo.
Se nikdar ni bila naša država tako odvisna od kapitalističnih sil, kakor za časa tretje liberalne ere. Res je, da se slovenski poslanci unanji naši politiki niti v tej zbornici, niti v delegaciji niso očitno ustavljali, pa tudi ne ogrevajo se zanjo. Takisto resnično pa je tudi, da se je vse jugoslovansko časopisje izreklo zoper trozvezo in to iz tehtnih razlogov. Pred vsem obžaluje, da mora naša častitljiva Avstrija, katera je toliko prebila in kateri se grozi s sunkom v srce, stražiti laški in pruski plen. Dragic ne more verjeti, da bi bilo prijateljstvo naših zaveznikov pristno. Tretjič obžaluje, da je razmerje z Vatikanom vsled tre zveze postalo napeto. Pred nekaj leti je papež baje rekel nekemu avstrijskemu škofu : Austria nos penitus deseruit, Avstrija nas je popolnoma zapustila. Gotovosti v tem oziru ni bilo dobiti. Odkar pa se je baronu BunfTvju poslal famozni dopis, veruje to ves svet.
Že ošabni način, neolikani jezik in neopravičena očitanja svedočijo, da je nastala velika nezadovoljnost. Ce se tako piše in se milijoni avstrijskih katolikov tako žalijo, mora biti jako slabo razmerje.
Glavni povod nezadovoljnosti jugoslovanskega časopisja s trozvezo je strah, da bi se naši zavezniki mogli eventuvalno vtikati tudi v naše notranje zadeve, da bi mogla unanja politika usodno u plivati na notranjo. Ta strah pač ni povsem neopravičen. Prav od ustanovitve in zlasti od obnovitve trozveze opazujemo, da se avstrijski Slovani na celi Črti zopet ob zid pritiskajo.
Opozarjam samo na Češko in na Primorsko. Ker je sosed onkraj Adrije naš zaveznik, se vlada na Primorskem ne upa vladati avstrijsko, namreč pravično.
0 tej stvari ne bom dalje govoril. (Da'ie pri h.)
Dopisi.
X tloljiietfa l>oleii|Mke|gn, ziičetkom junija. (Raznoterosti.) S takim hrumom in v taki razburjenosti se še uiso nikdar vršile volitve taptoa  občine Vel. Dolina-Čatež, kakor letošnjo
zimo. Izvoljen je bil tujec S., ki našega jezika ne ume dobro. Radi mnogih nerednostij sta vložila brata D. rekurz, koji pa še ni rešen od deželne vlade; ko bi mogel vsaki volilec voliti po svojem prepričanji, ne bi bil nikdar voljen županom S. V tej županiji bi bilo treba korenitega reformatorja, ki bi najprvo ljudstvu ndahnil več samostojnosti. Brata D. se postavita energično vsemu nasilstvu po ronu in ž njima potegne ogromna večina župnije Velika Dolina, ali vsi drugi nasprotujejo, nasprotujejo taki, ki bi se morali brigati za blagor naroda. Ta jeden je malomaren, drugi se uklanja iz samega strahu, tretji je nasproten iz osebnosti itd. V taki „slogi" ni upati boljših časov. Ubogi ob-čanje! Drugodi se vsaj tujcu uprejo domačini kot jeden mož, naše ljudstvo pa, katero je privedla trtna uš v najhujšo bedo, katero je sedaj potrebno tem nujneje pomoči, naše ljudsvo je prepuščeno tujcu na milost in nemilost, ono se mora samo voditi in učiti! Odkod naj zajema ves pouk? Menda iz suhih „DoI. Novic"!? Drugodi se ustanavljajo društva, pri nas — no, v Krški vasi je bralno društvo, ki obsega tudi Čatež, društvo, čegar vsa zasluga je, da je razširilo mej imoviteje kmete „Narod" in „Domovino". V Krški vasi so izvrstni možje, jako samostojni in podvzetni. S temi bi se dalo marsikaj dobrega učiniti, pa ni moža energič nega, navdu enega moža, ki bi prevzel nekako vodstvo. Predsednik društva dokaj stori, pa nima prostih rok. Udov se je nabralo precej tudi na Čatežu, ali mlačnost, mlačnost, to je tisti nož, ki je prerezal marsikateremu društvu vez, da se je razrušilo. In nič druzega ne preti društvu krško-vaškemu, ko odstopajo možje, od katerih bi se zahtevalo, da podpirajo društvo vsaj z malenkostno udnino, kajti „<xemp!a trahunt". Bližnja bodočnost mora prinesti VSekako boljših časov. To se zgodi le potem, ko se odpravi duhomorni tlak na občane vehkodolinske in čateške. Veliko bi bilo pomagano dobri stvari, ko bi dovolile oblasti obema županijama županski stol. S tem bi pa ljudstvu tudi pota olajšale, kajti sedaj imajo po dve, tri in še več ur hoda v občinsko pisarno. — V vseh svojih „mize-rijah* pa lahko Boga hvalimo, da smo varni pred nekatoliškimi „katoliškimi" shodi!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. julija.
— (Nov javni shod narodne stranke v Starem trgu) je danes „Slovensko društvo" prijavilo političnemu oblastvu za prihodnjo nedeljo. Na dnevnem redu bode: nagovor predsednika dra. Tavčarj a, poročilo drž. poslanca dra. Ferjančiča, poročilo c*ež. poslanca A r k o t a in govor poslanca H r i-bar j a o narodnem gospodarstvu. Nastopijo torej isti govorniki, ki so bili namenjeni govoriti dne 30. pr. m.
— („Slovensko društvo v Ljubljani") je
imelo sinoči v čitalničnih prostorih svoj občni zbor. Predsednik dr. Tavčar je pozdravil navzočnike, predstavil vladnega zastopnika in namesto tajnika poročal o društvenem delovanju v minulem letu. Delovanje je bilo skromno, največ zategadelj, ker si je narodna stranka zasnovala novo organizacijo. Društvo se je udeležilo deželnozborske volitve na Notranjskem in shoda zaupnih mož v Ljubljani, vrh tega pa storilo kar treba, da bode društveni odbor v ozki dotiki z izvrševalnim odborom narodne stranke. Blagajnik dr. K u š a r je poročal o denarnem stanju. Dohodkov je bilo 728 gold. JO kr., izdatkov pa 300 gld. 70 kr. Ker je društveno glasilo „Rodoljub" prešlo v last „Narodne tiskarne", bo društvo odslej laglje izhajalo. Po kratki razpravi se je odobrilo tajnikov o iti blagajnikovo poročilo. Pri volitvi je bil voljen predsednikom dr. Tavčar, ljubljanskimi odborniki gg. dr. vitez Blei\veis, J. Gogola, J. Lav-renčič, J. Lonče, dr. Kušar, J. Zupančič, unanjimi odborniki J. Ditrich v Postojini, dr. Poznik v Novem mestu in notar Globočn-k v Kranju. Namestnikoma: dr Franko in dr. Kuhar, rač. preglednikoma dr Pire in A. Z.igorjan. Po končani volitvi se je oglasil za besedo dr. vitez BleiweisTrsteniški in rekel, da je morda umestno izpregovoriti nekoliko besed o kompromisu glede občinskih volitev. Zvrše valnemu odboru se je namreč oč»talo, da je prestopil svoj delokrog, ker je ponudbo glede kompromisa vzprejel. O tej stvari bi se dalo govoriti. Pri razmerah, ki so nastale vsled potresa, je vsak trezen in razsoden Človek čutil, da je porazu m ljenje z nasprotniki umestno, da se Ljubljani in deželi pomore. Ko se je nasprotna stranka v tem zmislu oglasila, dovolili smo jej tri zastopnike v obč. svetu, a s pogojem, da se tudi glede deželnozborskih in državno zborskih volitev takoj prično pogajanja. Nasprotna s-ranita se tega dogovora ni držala; nje voditelji so se izgovarjali, da nimajo mandata, da mora o tem sklepati osrednji volilni odbor, o katerem doslej nihče nič slišal ni, a iz glasila te stranke se vidi,
da sploh nikdar ni imela dobre volje, da nas je prevarila. Mi smo grešili, ker smo jim podali roko, zanašajoč se na njih politično poštenje. Z ljudmi, ki tako malo respektirajo dano besedo, je odslej nemogoč vsak dogovor. — Predsednik dr. Tavčar se jo članom zahvalil za udeležbo in zaključil občni zbor.
— (K starotrškemu shodu.) Prijatelju našega lista je došlo naslednje pismo: „Ko sem čital v „Slov. Narodu", kako da aa je Tebi i drugim gospodom v Ložu reet. Starem trgu godilo, oblila me je največja sramota, popadla me je togota. Dragi mi prijatelj, sprejmi moje najodkritosrčneje obžalovanje. Sprejmi pa tudi zagotovilo, da previdim popolnoma   nemogočnost,   s tako sodrgo maziljenih
......., shajati, paktovati, kakor so se na shodu
Vašem v vsej zlobnosti podlih duš skazali. Sicer ni bil meni potreben ta škandal, da sem se uveril o peklenski tendenci naših kapelanov, ker je že čez in čez dovolj dokaza .... o skrajni njih podlosti in zločin ost i. Ubogi naš narod, kateremu je take potrese prenašati*. — In tako piše mož, kateri je še do zadnjega časa na katoliških shodih nastopal kakor govornik!
— (Važno za gg. župane!) Iz vipavske doline smo prejeli ta-le odgovor na notico „Važno za gg. župnike" v „Slovencu" od dne G. t. m. Na poziv vojnega častnega soda izdal je g. dekau Erjavec v Vipavi vopreki z vsemi drugimi oblast vi spričevalo, na kakem glasu je rezerv, častnik g. Pegan v Vipavi, ter ga opisal kot prepir-Ijivca, pretepača, pijanca, suroveža, divjaka, kot osebo, ki se v političnem pogledu druži le z osebami nujradikalnejega krila ter da je v moralnem, socijalnem in političnem pogledu prava nesreča za vipavsko župo. Na to tožil je g. Pegan g. dekana Erjavca radi žaljenja časti, oziraje se na svoje poštenje in jako laskava spričevala drugih oblaste v. Pri obravnavi bil je izdal tudi vipavski župan g. Hrovatin spričevala, na kakem glasu sta v občini g. dekan Erjavec in g. Pegan. Zadnjega je pohvalil, prvoimenovanemu pa je izdal spričevalo, da je nekoliko strasten človek, ki je z neprevidnim, neumestnim in neutemeljenim vedenjem v cerkvi, šoli in v občini sploh veliko razpora in čutno nespora-zumljenje provzročil j da so njegovi imovinski od-nosaji jako lepi dohodki, katere vživa kot dekan, in ki so ga dovedli do prevzetnosti, nepriljublje-nosti in nenaklonjenosti v občinstvu vipavskem. — Radi svojega, o g. Pegan u izdanega spričevala bil je g. dekiin v prvi stopinji obsojen na 80 gld. globe in vračilo t.roškov, pri vzklicni obravnavi pa oproščen, ker mu je manjkal „animus injuriandi", dasi ni mogel g. Poganu nobenega nečastnega dejanja dokazati. — To oproščenje dalo je g. dni. Šušteršiču povod, da je skrbel kot dekanov zastopnik za reklamo v .Slovencu" od 6. t. m. — — Na nasprotni strani tožil pa je g. dekan g. župana Hrovatina radi gori omenjenega spričevala, in to daje povod tej notici. G. dekan izposloval je po svojem zastopniku, da je celo deželni odbor že pred glavno obravnavo pozval g. župana Hrovatina, naj se opraviči, zakaj je izdal tako žaljivo spričevalo o g. dekanu. (Bilo bi potrebnejše, da hi deželni odbor z isto vnemo že nekaj skoro gnjilih vlog rešil!) Pri glavni obravnavi dne 25, maja I. 1. potrdilo in dokazalo je 86 prič istinite in opravičene izraze v županovem spričevalu in g. župan Hrovatin bil je zatožbe oproščen, g. dekan pa v vračilo pravdnih troškov obsoji n, dasi ga je zastopal g. dr. Ivan žusteršič, kis« bode moral v kratkih dneh radi žaljenja časti sam zagovarjati, ker jo zastopajoč g. dekana par gospodov pred sodiščem z „barabami" napadel. — Važno je torej gg. županom vedeti, da smejo tudi o gospodih župnikih in dekanih resnična spričevala izdajati, četudi bi jih naš deželni odbor že pred obravnavo na odgovor sklicil, dasi se zamorejo še le po obravnavi opravičiti; važno tudi za to, ker aadojtuja, da so oni prepričani o uečastnih dejanjih dotični-kov, četudi jih dokazati ne morejo, kajti v slučaji zlorabe svoje oblasti refiil jih bode „animus noti injuriandi". — Omeniti je le še, da je g. dekan umaknil vzklic proti oproščenju g. Hrovatina, in da je poslednjega zastopal ne g. dr. Šušteršič, nego g dr. Treo iz Postoj ine. —
— (Obrtno gibanje v Ljubljani ) Meseca junija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte, in sicer: Kari Wanitzky, Marije Terezije cesta št. lli, stavbinski obrt; Ana Macher, Sv. Martina cesta št. 35, branjarijo; B. Bof kovec & O. Dvorak, baraku ob Latermanovem drevoredu, stavbi nski obrt j
Janez Titz, Parne ulice št. II, kotlarski obrt; Ivan Grobelnik, Mestni trg št. 20, kramarijo z manufakturnim blagom in perilom; Franc Oman, Reber št. 11, ključavničarski obrt; Albin Skofic, Sv. Petra cesta št. 32, prodajo usnja; Janez Pittini, "Vegove ulice št. 6, zidarski obrt; Anton Brajer, Stari trg št. 13, ščetkarski obrt; Anton Linhart, Sv. Petra cesta št 9, krovski obrt: Ignacij Sattler, Kolodvarske ulice št. 10, sobno slikarstvo. Odpovedi, li in faktično opustili pa so svoj obrt, in sicer: Martin Slaje pekarski obrt; Marija Jenček, sejmarstvo z drobnim blagom; Gabrijel Dolinar prodajo je.siha; Anton Pančur, trgovino s krojaškimi potrebščinami: Marija Drobež branjarijo; Lorenc Treo tesarski obrt; Ivana Praček prodajo sadja; Franc Balleg urarski obrt; Terezija Gotz trgovino z moško obleko ; Frančiška Sterlo branjarijo; Franc Plazar podobarski obrt; Anton Jerančič prodajo premoga; Josip Skofic prodajo usnja; Josip Mravlje branjarijo; Antonija Sine rdel prodajo usnja; Aloj zija Belič branjarijo; Anton Kocmur prodajo soli; Franc Stupica & Jernej Mal trgovino z mešanim blagom; F. M Schmitt trgovino z norimberškim blagom in deželnimi izdelki.
— (Elegantno barako) si je dal na Križev-uiškem trgu postaviti notar g. Ivan Plantan.
— (Imenovanja ) Vojaški župnik v Zagrebu g. Karol Huth je imenovan častnim kanonikom tržaškega kapitelja. — Okrajni sodnik v Rožeku g. Jožef H r u mar je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča na dosedanjem službenem mestu.
— (Bralno društvo v Doliču) priredi v nedeljo dne 21. juliju, 11. avgusta in 25. avgusta vsakokrat ljudsko veselico s sodelovanjem famburašev in pevcev v romantični skalnati nad v. Ivanovi votlini v Hudi luknji pri Slovenjemgradci na štajerskem. Mej raznimi točkami godba in ples, Začetek vsako krat ob 3. uri popoludne. Vstopoma za gospodo 50 kr., za kmete in dijake 2j kr. Izborna postrežba osigurana.
— (Nova golazen na vinski trti) se je pokazala po vinogradih na Goriškem, ki razjeda trtno listje Golazen je črna in podobna hroščem. Merčes se loti tudi au.enkanskih trt.
* (Nemške vojne ladije v Trstu ) Prvi oddelek nemškega brodovja, v katerem so šrin oklop-nice prvega reda, je odplul včeraj iz Kiela na dalnje več tednov trajajoče potovanje. Najprvo so bode ustavil na Španskem, potom pa pride tudi v Trst, ko se bode zopet v morje spustila nova avstrijska vojna ladija,
— (Šolska poročila | Učiteljišče v Kopra je končalo šolsko leto za prve tri tečaje dne 28. junija. I 'speli je bil povoljen in sta le dva kandidata bila nesposobna za višji razred, nekateri pa morajo narediti ponavljalni izpit iz pojedinih predmetov. Na zavodu je bilo okolu 100 gojencev. Tudi vadnica je pokazala dobre uspehe. Ustni zrelotni izpiti so trajali od 1. do 3 julija in jih je delalo 10 kandidatov 4. letnika in dva privatista, vsi z dobrim uspehom — kakor smo že poročali. Učiteljišče je letos končalo 20 leto svojega obstanka. V kratkem se bode izdalo primerno poročilo, v katerem bode poleg drugih šolskih vesti prijavil ravnatelj gosp. M a r k e I j „zgodovino zavoda", prof. pl. Klein-m a y r pa „metodiku pouka nemškega jezika na italijanskih ljudskih šolah". Koncem šolskega leta je stopil v zasluženi pokoj prof. Ivan M lobnić. Posebno tiskano šolsko poročilo se letos ni izdalo
— (Velikanska povodenj ) Mej Pak rac.-m in Daruvarom se je v nedeljo utrgal oblak in na stala je velikanska povodenj. Pakrac je b 1 skoro ves pod vodo, zveza z železniško postajo pretrgana Veliki kameniti most je voda odnesla, iatotako petnajst hiš in več gospodarskih poslopij, Skoda je velika in so najbolj prizadeti levni prebivalci. Gledališki vodja Protič, ki je ravno v Pakracu dajal predstave s svojo družbo, je prišel ob vse, voda mu je uničila oder, garderc bo in biblioteko. V Daruvaru je voda tekla v kleti in hiše, odtrgala ali poškodovala mostove. Tudi v bližnjih vaseh je voda naredila veliko Isndo. V Daiuvaru sta dve osebi ponesrečili.
— (Besni prašiči.) V Farkaševou na Hrvatskem so napadli prašiči dva otroka in ju razgrizli tako hudo, da sta bila v smrtni nevarnosti. Pozne e so isti prašiči Bgrisli Tletnega dečaka tako silno, da je siromak po giozmh mukah umrl v G urah. Besni prasci so se lotili celo pastirja, ko jih je odganjal od dečaka, da je. moral pobegniti, potem pa so šli nazaj do nesrečnega dečka in ga grozno razmesarili.
— (Razpisane službe) Na trorairedoioi v Šiški drugo učno mesto z dohodki III. plač. razreda, eventualno tadi tretje učno mesto z dohodki IV plač. razred;c Jedno teh dveh odda se tudi ženski učni meči. Prošnje do dno 20. julija okr. šolskemu svetu okolice ljubljanske. — Na jednorazrednici v Znsjiu s početkom šolskega leti 1805/90 mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dno 4. avgusta okr. šolskemu svetu v Radovljici.
* (Ženski dijaki) Ogersko naučno minister stvo je povprašalo profesorski kolegij budimpeštan-skega vseučilišča, je li smatra, da smejo ženske obiskavati predavanja. Medicinska in filozofična fakulteta, ki sta se v prvi vrsti zanimali za to vprašanje, sta se izrekli, da se smejo dopuščati. Temu mnenju se je pridružil tudi v.ntičiliški senat, ki je izjavil, da je ženskam obisk predavanj dovoliti od slučaja do slučaja in da take, ki imajo potrebno predomiko, lahko študirajo medicino in farmacijo, ter dosežejo diplome. Senat je to naznanil tudi naučnomu ministerstvu.
* (Uničene toplice) Kakor se poroča iz Budimpešte, je silen naliv popolnoma opustošil minuli četrtek jodove toplice Cziz v to-norskem komitatu. Pctok, ki teče sredi topliškega mesteca, se je, ko so je utrgal oblak, spremenil v deročo, 60 sežujev široko reko, ki je vse, kar ji je bilo na poti, vzela saboj in opustošila vso okolico.
" (Velik požar je vpepehl v mestu Lojevo v ruski guberuiji Minsk 180 hiš, veliko prodajalnic in trgovskih skladišč. Iz razvalin so izvlekli tri mrtve, osem ljudij pa se še pogreša. Nad 700 osob je brez strehe. Skoda je silna.
* (Braziljske policijske razmere.) Neki Francoz je bil po opravkih prišel v Rio de Janeiro in sprevel prvi večer v družbi nekega znanca v le-tega villi. Ko se je stemnilo, se je odpravil domov, v svoj hotel. Komaj pa je stopil na ulico, so ga popadli trije redarji in jeh nanj iz revolverjev streljati. Na srečo ga ni z ;dela nobena kroglja. Redarji so Francoza prijeli, mu naznanili, da je v imeni / akona aretovan in jeli prazniti njegove žepe. Francoz je naredil kakor je navadno v Braziliji: Strgal je jednemu napadalcev revolver iz rok in jednega redarja ustrelil dočim sta druga dva pobegnila. Streljanje j« privabilo več drugih redarjev in ti so Francoza odgnali v za or. Komisar jh aretovanega tujca zaslišal in ko se je uveril. di j«i Francoz, mu je vrnil potni list in galantno rekel: Svobodni ste; odidite kamor hočete. Francoz je odšel; ugrabljenega denarja sicer ni dobil, a tudi zaradi ustreljenega redi rja ga ni nihče poklical  na odgovornost.
I__
i  Slovenci In Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda!
V______________________________ _J
I I Darila i
Uredništvu   našega lista so poslali: Za prebivalce, prizadete po potresu:   G. Val.
Pregelj, O kr. pr< fenor v Dubrovniku 13 gl , katere je nabrala Dubrovačka čitalnica za ponusreč* ne Ljubljančane. — Volap&koVSO g. Karol Schnud v Rub lingenu 1 krono (po g. Pokornu v Voloskj) z do-stavkom, da bi več poslal, toda zarad silne povodnji je ondot več sto ljudi brez stanovanj — Skupaj 13 gld. BO kr.
Za družbo sv Cirila in Metoda: G. Katarina P o 1 j a u e c v Idriji 4 0 kron po gosp. Al. Novaku, c kr. šol. vodji „ na mestu brezplačnih pogrebnih str. škov zadnje časti pri pogrebu ranjce sestro Neže Zac". — G Fr. Papler v Borovnici 2 7 kron 4 0 vin., in sicer jo nabrala 22 kron gdč A. Suhadolnik povodom kresa v ČHSt sv. Cirilu in Metodu, 5 kron 46* vin. pa se je dobilo iz nabiralnika v gostilni g. Fr. Suhadolnika. — Gdč Jerica Dolenc 4 krone 92 vin, katere je darovala vesela družba pri kavi v Črngrobu na pcd.užnični masi. — Skupaj 72 kron 38 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Brzoi storiš: 3. Celjsko vprašanje v drž. zboru.
Dunaj   10. julija.    Poslanska zbornica nadaljuje,   danes   razpravo   o   c u I j s k i postavki.   Galerije so pn napolnjene.  Tudi občinski svetniki celjski so navzočni in razgrajajo, kar se da. Navzočni so vsi češki poslanci, iz vzemSi jednega,  ki je bulan,  in  zaradi katerega se je absentiral  posl. Itott, nasprotnik Celjske   postavke.   Od   centroma  je odsoten Klaič, kateremu na ljubav seje absentiral na sprotnih: postavki Debi as i.    Nekateri poljski poslanci so odsotni.   Ko k oseh in (g g je govoril  zoper  postavko   in   prorokoval,  da bo utrakvistična gimnazija Celje prav tako poslovenila, kakor Maribor. Kur z je naznanil, da bodo češki poslanci glasovali za postavko, da bode že konec zatiranju Slovencev. Forcgger je mučil zbornico poldrugo uro s pri povedo vanjetn,   kako   se   Spodnji   Stajer sloveni. Grozil    je,    da    nastane    na Štajerskem iiajekstrenincjša    nemškoiiacijoiialua stranka, če se v/prejme celjska postavka. Največje zanimanje je nastalo, ko je vstal štajerski konservativni poslanec K a 11 e n e g g e r. Levica mu je ves čas, ko je govoril, viharno ugovarjala, z desne strani se mu je burno pritrjevalo.
Dokazoval je. da sklep štajerskega dež. zbora ne prejudicira glasovanju o celjski postavki, in rekel, da bo glasoval za postavko, da nastane na Štajerskem mir. Slovenske zahteve so skromne in ne bodo Nemcem nič škodovale. Burno pritrjevanje je sledilo tej izjavi. Nepopisno senzacijo je obudilo Kalteneggerjevo razkritje, da je štajerski namestnik Kubeck imel v žepu dekret glede razpusta del. zbora štajerskega, ako bi bil ta vzprejel Kienzlov, zoper slovensko zahtevo naperjeni predlog. Morre je vpil: Zdaj bomo z vami nemški govorili. Kaltenegger je tudi povedal, da so vsa grozilna pisma, katere je dobil iz svojega volilnega okraja, posledica Morretovih spletk. Tu je nastal velikansk, več minut trajajoč škandal, ki seje ponovil, ko je Kaltenegger imenoval nemške nacijonalce nesrečo za Avstrijo. Zlasti Celjani na galeriji so se drli kakor čredniki, vsled česar je predsedujoči dr. Kathrein dvakrat grozil, da bo dal galerijo izprazniti. Ko je Kaltenegger končal, so levičarji sikali in pfuj klicali, Slovani in konservativci pa so mu ploskali. II o f man-Wellenhof je govoril zoper postavko, opravičeval nacijonalce in imenoval Kalteneggi rja nesramnega izdajalca.
Dunaj 10. julija. Pri nadalnji debiti je vodja naučnega ministerstva U i 11 n e r izjavil, da prepušča vlada odločitev zbornici. Ko je še govoril V a h n j a n i n , se je zaključila razprava. Generalnima govornikoma sta bila voljena contra dr. M e n g e r , pro li o b i Č. Wurmbrand je izjavil, da ni res, kakor se je pisalo, da sta on in Plener v ministerskem svetu glasovala za postavko. Dipauli je rekel: Avstrija ni nemška, nego mnog«»jezična država in zato je postopanje konservativcev avstrijsko. Ce je Wuruibrand govoril resuco, hi bila on in Plener morala izvajati konsekvenc«. Tem besedam je sledilo  demonstrativno pritrjevanje.
Po sklepu lista.
Dunaj 10. julija. Celjska postavka se je vzprejela pri glasovanji po imenih s 173 proti 143 glasom.
Narodnogospodarske stvari.
— Varstvo za vinogradarstvo. [Dopis.] Doznalo se je, da je trgovina a trtami mej Štajersko in Kranjsko jako nepoštena. Trgovci no prodajajo samo slabih trt, ampak oni epečavajo celo isto vrsto trte z različnimi imeni. Kupci preslepljeni seveda največ trpe, ker jim na ta način kupljene trte ne uspevajo; brezuspešen jim je strošek, brezuspešno tudi delo. Poleg označenih sleparjev pa more veselje do trtnih nasadov še tatovi, ki nesramno kradejo že zasajene trte. Vse te okolnosti vplivajo neugodno na vi nogradarstvo, kateremu se je boriti s tolikimi vidnimi in nevidnimi sovražniki. Kako naj si pomaga pojedin vinščak ob takih razmerah, če mu blagovoljno ne omislijo pomoči javna oblast va in njih organi! Navedene prež dostne razmere pa prevladujejo tudi v krškem in novomeškem okraju, torej v okraju, ki bi moral, vsaj po našem mnenju, biti skozi in skozi preobražen v vinar-stvenem oz-ru. Narod ondotni je dovzeten, inteligenten; v Krškem vzgledu«» deluje kmetijska podružnica; na Grmu je deželni zavod, ki ima za vodjo na glasu strokovnjaka in v vsakem oziru takšnega, da bi s svojo vednostjo in izkušenostjo lahko korenito in temeljito predelal in preobrazil vse vinogradarstvo po širni dolenjski strani, torej sami momenti in faktorji, ki nam delajo žalostno stanje po Dolenjskem nedoumno. Narod gotovo ni kriv. Oim bolj premišljujemo, tem bolj se nam vriva otožna misel, da je deželna šola na Grmu, ki stane deželo toliko denarja, brez upliva na Dolenjsko. To je faktum, ki ga ni moči izpodbiti. Mi ga danes samo konstatujemo, upamo pa, da ga neki sebični dopisnik v .Slovencu" ne bode zopet razmetaval z zavi-jačami, s katerimi bi rad sam sebe rešil. Žalostno je, da se je morala c. kr deželna vlada zavedati svoje dolžnosti in ukazati tudi okrajnima glavarstvoma v Krškem in v Noveminestu, naj pazita na promet s trtami. C kr. deželna vlada je tudi zaprosila deželni odbor, naj popotni vinarski učitelj razkazuje vinogradnikom trte po njih znakoviti, da jih bodo razločevali, kadar jih bodo kupovali. Kolikor smo poučeni mi, ki se zelo zanimamo za vinstvo kranjsko, je ta učitelj ravnal že ves čas svojega, sicer kratkega, a jako koristnega delovanja v smislu vladnega ukaza. V varstvo viuogradstva pa želi tudi c. kr. deželna vlada, da bi si oskrbelo občine vinogradne čuvaje, ki bi odvračali tatove od kraje po vinogradih. Z i plačo teh čuvajev bi seveda skladali posestniki vinogradov, ker oni bi imeli največ koristi j od njih.
Osneno domaji zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja ee priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-evera Seid I iti -praska",
ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno n« Vse težkote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta proSek vsak dan lekar A. MOLI«, •c. in kr. dvorni zalngatelj na DUNAJI, Tuchlanben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.     1 {4—10)
30.000 gld. iznaSa glavni dobitek cesarsko jubilej sko cerkveno zgraribenih srečk. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bode žrebanje vršilo nepreklicno dne 11. Julija.
Proti mehurnim boleznim
(mohuroemu in ohistneiuu kataru, produ, pesku, protinu itd.) se mnogo priporoča od zdravnikov
Radenska kiselica..
Mnogo uspehov je bilo doseženo s to kiselim.
ObSirun spin brezplačno pri vseh prod«jalnih mestih ali pa direktno od zdravilišča v kopališči Raden, Štajersko.
Zalogi v Ljubljani pri Ivanu I.lniiig«-r-Jii in 1911 • li netil Kamlner-Ju. .1268-6)
lx iira<lii4-j£;ćt lista.
Izvršilne mII ekitekutl vue draihet Janeza Pozdir ca posestvo v DraSčicah, cenjeno 3372 gld., dne 12. julija in 14. avgusta v Metliki.
Jožefa Žnidarsiča zemljišče v Zagorici, cenjeno 750 gld., dne 12. julija in 16, avgusta v Velikih Laščah.
Luke Ar ko-t. a posestvo v Zigmaricah, cenjeno 3067 g'd., dne 13. julija iti 1U. avgust« v Ribnici.
Marije H e z d i r c posestvo v Drafičicah, cenjeno 200 gld., dnć 13. julija in 10. avgusta v Metliki.
Jakoba \Vahniga premičnine v Ljubljani, cenjene 26 gld. (0 kr., dne 15. julija (v drugič) v Ljubljani.
Antona F le r in a zemljišču v Ne.ljab, (preloženo) dne 10. julija in H>. avgusta v Kamniku.
Janeza Peatelja posestvo v Podragi, cenjeno 1800 gld , dne 16. jubja in Ki. avgusta v Vipavi.
V konkursuo maso Valentina Prijatelja spadajoče posestvo vložn. št. 213 in 257 v Mokronogu, cenjena 100 gld. in 60 gld , dne 10. julija in 10. avgusta v Litiji.
Jožefa Sladica zemljišče v Cirkniku v Suhi Gori, cenjeno 279 gld , dnč 17. julija in 21. avgusta v Mokronogu.
Franca Smoliča zemljišče v Praprečah, cenjeno 33D.1 gld., dne 18. julija in 13. avgusta v Zitičim.
Meteorologično poročilo.
"3 *-»	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v ram. v 24 urah
9.	9. zvečer	7308	18-4»C	si. jvzh.	pid obl.	
10.	7. zjutraj 2. popol.	7*7-2 7350	14 2° C sr. svzhod 27-4° C si. jugzah.		megla del. obl.	00
Srednja včerajšnja  temperatura  181', za 1'3' normalom
pod
zrDvL3a3,3©lcsi borza
dne" 10. julija 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101   „ 40 „
Avstrijska zlata renta....... 124   . — „
Avstrijska kronska renta 4°,0..... 101   » 55 ,
Oger.ska zlata renta 4" „....... 123   „ .so ,
Ogerska kronska renta 4"/n..... 100   m 15 ,
Avsti'O-ogerske bančne delnice    .... 1077   B — „
Kreditne delnice......... 408   „ 25 ,
London v ista........... 121   ,10 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 59   „ 25 _
20 mark............ 11   . 85 ,
20 frankov........... 9   n 62 „
ItalijanNki bankovci........ 40   „ oT1 , ,
O. kr. cekini........... 6. 68
v&r Hiša "t^j
se o«l<la  lakoj   v ssMfvni posl ugodnimi |»t>Ko|l.
Hiša je nova. stoji v lepem senčnatem  kraju, pet
minut od pobtaje Vižmurje in ima tri sobe, kuhinjo in »hrambo
Več pove EVi Ziijeo, gostilničar v Vlam»r|lli
li. »t.   I O. II
Sesalke
brixgalnlee
vsako vrste
motorje
za na veter, za zgret zrak in petrolejske motorje v »vrbo napeljevanja vode ali pa
za poganja- u nit Alf flrifl 7a .me8ta' nje strojev tUUUfUUO vasi, graščine, gospodarstva ali kmetije.ville,vrte itd.
KCHr, Moravska, Bela cerkev
»pecijalna tovarna, b (445—12)
A.
Naj topleje se zahvaljujem onim gospodom Pivske, Košanske in Trnovo-Bistriške doline, kateri bo me razveselili z lepim darom. Mnogo sem imel veselih pa tudi britkih ur na Pivki — a zlate še ne, zato Vam srčna hvala zanjo.
V Trn j i, dne 9. julija 1895.
Štipko Jelenec,
(890) učitelj.
u. u. |ia?Do ratpaieijmo amr. ari, tmm
Izvod iz voznega reda
vellavnejra  odL   3L. 3-u.xa.ija. JLS©5
Nastopno  omenjeni   prihajal nI   ln   o.it.ajului   cul  oauacent  to v rtutu. Hra.injuo vropssf ou j« k rajnemu omu v I.jnh-l)ul aa t min d ti naprej.
Odhod ta LJubljane (jul. kol.)
OS 1M. mH g m*t». po Mooi osatmi rlmk v trti i«, Pontabel, Haljah, Celovec, Franaenafe.te, tj|nhiin, «>«« Salathal v Anu«*, I.ohl, ftraun* dan, 8otn»Kr»it, Lend-Ga.tein, Zeli na jezuru, Iuuiuoat, t 'uriti, Sto/r, Lino, Bodejertre, flseuj, Marijina vara, K*er, nii.nvi vare, Krnico*« ▼»!■«.   1'rauo, LJpalJo, Dunaj vl» Antstetteri.
O*  O. hH tO min. tjtttruf mešani vlak v Novo mesto, Kooerje.
OS 7. Mrt tO mi**, afutruj oaal.nl vlak v Trl.li, Puntahei, 11. IJah, Co-lovac, Fraaaenafe.te, Ljubno, Dnnaj, 6«a HeUthal v Suliumr« I, Duna vla .VmitoUou.
OS 11. Mrt SO min. dirpftiuttnm osebni vlak v Trbl*. Pontat.el, lleljak,
Oaloveo, Pransensfeste, Ljubno, Helatlial, HolnoKrstl. Oh IV. Mrt S3 min. f/ojtolurtn* mešani vlak v Novo mesto, Ko.ievje OS 4. Mrt popolurtn« oaabnl vlak v Trbla, Holjafe , Oeluveo, Fran rana-faita, ćai Salathal v M.ilnuirrađ, Laod - Oa*t»>in,   Kali na Jaiaru , Ino-moat, Drsfrnlo, Gnrib, Oanavo, Parla, vez Klciu Itoitlin^, Stcyr, Ijiiio, Hmtimlmi,  Iichl, Budajevloa, Pisanj, Manjiu« vam,  r.»mr, Kranoova vara,   Karlova  vare, Prairo, Ijipako, Dunaj vla Ainatmtan fM 7. Mrt HO min  iiwvt rnoa»nt vlak v Novo mratn, Kocavj« Bacun In^n ob iiecMjah in  praanikih ob R. uri Mil  minut pupoludua oiolmi vlak v I.nsce-lllftd.
Prihod ▼ lajubljauo (ju?., kol).
OS A. Mrt flV m«M. a/Mtrtti oaabnl vlak a Uuuaja vta AmitatUn, l.ip-• Ijp, Pran*, Prauouvih varov, Karluviti varov, Kur«, Mariji nI t. uru«, Planja, nudejavio, Solnoarada, T.limu, Slajrra, Oronndana, Iiohla, Aua-aaaa, Zeli* na jeicru, l.oml Oaiteina, Ljubnefra, Oeluvua, Heljaka>, PVanaantfaatn Trhlia
OS H  Mrt 1!» min. a)utr<\) metani vlak la Kočevja, Noveiia rneala.
0» ti. Mrt V« man. rf'/f^Mifaf oaabnl vlak a Ouuai* rla Amttetten, Upalje, Pra«e, Kranuovlh varov, Karlovih varov, K«rra, Marijinih varov, Planja, Hiuiejevlo, Bolnotfreda, liltiva, Rte/ra, Pariaa, lietiove, Ouriba, Hr.iuntrn, limmoila, Zoll a na jeaeru, r.ninl-Uartaliia, ljjniti^tfu, Oalovca, Pontahla, TrbUa
Ob M.  Mrt .IV mir*. jn>),i.turlrf metani vlak la Kouevja, Novoga mesta,
Ob 4. Mrt 6.1 min jmjiolti'tn* asebul vlak ■ litimi«, Ujubanifa, SeUthaJa, Beljaka, Oalovca, Franaanafasta, Pontabla, Trblae.
'W> 0. Mrt 4 min mimrt'v oaabnl vlak a Dnnaja preko Atnatatieoa ln IJobnatra, Rellaka. Oalovnst. Pontabla, Trhi*a
ftb 0. Mrt HH «n<M. a»'«vyir maAani  vlak la RtMetia, Nnveva Mesta.
Rasun teira ob nednljali in praanlkih ob tO. uri 40 minut svečer oeobul vlak la Leaoc-Bleda.
Odhod ls Zajabljsans) (dr
OS   7. Mrt Ha mi«  ufutrn)        v Kamnik.
pj g       00 » J»«j|M>iHff . (
.     tt.   m    /tO     m     avar^r m .
.. tO.   ..   tO „
koU
(8S7—2)
,,        „ (»lodnjl vlak le
ob netlaljah In praanlklb.)
Prihod ▼ LJubljano idrž. kol./.
OS   0. Mrt 00 me M  mjutro)        la Ksunniaa
B 11. . 10 « đvtuftudfm m „ (J>—14'.* ,,     0.          HO     „ a>jaw»y
»     p.' a    50     .     tmmhtir           m         . (elnduji vlak la
ob nedeljah tu praanlklb.
Lipov cvet
kupuje
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 41. Odda se takoj v najem
\% stanovanje =s
na Opekarski cesti št. 55
obstoječe iz S moI», £ Jedilullt shramb in kuhlujet
cveiKiirelno se luđi hiš* |iroda.
Ve( se izve  pri  lastniku  bifie:  uh TrnoTakeui prUtsuu »i. 14. (860—3)
Hiše na prodaj.
A*. »T, 77. 81 In SI v Trbor-
ijnli pod Retjami, zraven ceste in rudnika, pripravne za kreme, za vsake vrste obrtnije, z mnogimi stanovanji, Ne ix proslv r«U«* |»ro«lft|o, ker se želi njih lastnik preseliti. Cene in daljnji pogoji se izvmlo pri JhUoIdii J<»\&n\ »r-|n. posestniku in Čevljarju v TrlM»vl|>tlt. ^8^—2)
Želodčne kapljice^
kuje p. n. občinstvo navailno saliteva pod iuietiom
Uarijinceljske kapljice.
Te kiiplpce so r.elA pro-npositH (provirooujeju slktf d«i jela, ^ustvarjajo sliz, so pomirljive in olajinjoće, iiatKvIjajii krč in krepČHJo ■>rli>diT : rabijo pri napenjanji i n sapsdonoatl, preoblotensm ielodol s Jedili iti pijačami i. t. d.
Steklenloa  s rabilnlm nsvddom velja 30 kr., tuoat a srld., 3 tuoate ■smo 4- gld. 80 kr.
Priporoča jih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani. (822-27)
Poilljsje    Tftsk dan po piti preti povzstjl.
Stenografa
za slovensko in nemško eteno^Mtijo, a hitro in lepo kurentno pisavo, v/prpjnieiii takoj.
(892—2> advokat v Ljubljani.
popolnoma izu rje *t v trgovini z rnošanim blagom (manufakturno in špecerijsko blago), tako da bi sninostalno vodil trgovino, vb|>re|iiie> h« proti dobrnuii  pltečllu. —
Nastop službe dne 1 avgusta. — Več pove upravu i Stvo „Slovenskoga Naroda". (898 — I)
"\7" z-vaoe-ao. *W
dam za več let |»r«»Mt»ru€»,  |iopolnoinn opravljeuo
prodajalnico
na glavnem trgu v Kamniku #. niMKAvinl in Mlauo-
vi%ii|<*iii vre«! is prav nizko najemnino 1'rostor je zelo ugoden osobito za manufakturistu  ali sploh  za trgovino z
msianim blagom. — Natančneje pove Anton Pmiiir
v KMiiiuikii. (881—2)
Prodaja vinskih sodov.
Zaradi  opustitve vinske   trgovino  na debelo,
proda se 25 lepili vinskih sodov
skupaj do 1000 hektolitrov držećih. — Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Nar>daM. (879-2)
pogoji
Večja rudniška družba v Slavoniji liče pod ugodnimi
restavraterja
ki hi imel prevzeti mesarijo v oskrh. Isti bi moral biti sposobni z i mesarsko obrt in hi mural položiti kavcijo 1500 gld.
Več »e izvo v tukajšnji trgovini gospoda Z. C. R6-g-erja, kjer se vspr'jmo tudi ponudbe. (883—2)
ki je bila že v trgovini z mešanim  blagom na deželi in ki je zmožna voditi knjige,
se pod jako dobrimi pogoji vzprejme
pri (897—1)
Alojziju Minatti-ju na ]»u.
mm
Iz proste roke se proda
h.isa-
z dobro obiskovano gostilno
nasproti sod ni j i v Mokronoga na Dolenjskem. V pritličji se nahaja velika sobi, ki služi za gostilno, dalje prostrana kuhinja in klet; vse to je solidno zgrajeno In obokano. V prvem nadstropju pa so 4 sobe s predsobo. Hifto se drži šupa, hlev s podom in velika obokana vinska k et. (.'ena in natančneje pojasnilo se boiltve pri lastniku li t<> it it rJT.-j» t..i--)i» v Mokronoga.       (872—2)
/i« IJiililjimo lil okolico
iščemo spretnega agenta v svrho razpečavanja zakonito dovoljenih državnih psplljev in srečk.   Visoka provizija in eventiiflno stalna plača. (507-19) Menjalnično društvo glavnega mesta Budimpešte Adler & Co.
Vetcriltee <žalu%ijc> ledena in l»lafiioii«i / iMiiitlii (roletne)
vseh vrst, najmočneje in najtrpežneje blago,
iga§>*~ trez konkurence in po najnižji ceni. "M
Naroča se jedino le pri  tovarniškem zastopniku gospodu
AiKlrrjis 11 tills'kai'-Jn (Ct71V—fl)
V CSi'itlaa'1-J« vili  t s I i < -1111 Hlev. 1
in se zamore gospodom hišnim gospodarjem in p. n. občinstvu posebno pri zgradbi novih sta« b najbolje priporočati. — Vzorci so tu na blagovoljni ogled, na zahtevan ie se tudi na dom po&ijeio. — Za naročila t-adostuje dopisnica.
Jakob Štrukelj v Trstu
vis Caserma št. 16, vhod piazza della Caserma
iiiiisproti veliki vojašnici) prodaja  po nevt-rojelmi  lilskili  v«>uali vsakovrstna H>U|(l«'NkM
S I
s »
s
vrstna MUKleakM a.
kolesa (bicikle). >
L
m
Zastopstvo kolcu „Ađler** iz tovarne II* Klejer v  Frankohrudu   in  „Vtkturla   <>kle HurUs"
Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,.A«ller" so svetovntiziiana in ne rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči ae brezplačno. — PoSilja ae na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja se poštnin« prosto. (728—14)
4
D+5C
2
legantni album
■*%•:£/a bi/nit a po potresa
in cesar JjfHftfjftiri, s Hi jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, v platno vezan in
jmcfiiott, hot najlrjtŠi vseh do sedaj izišli/t, po jako niz/.i crni samo 40 /."i*, m ojiis potresa zraven zastonj — Ifustrorone l.ttji&ice po 20 /»•/*.,
trč skupaj pa irneje. Zahteva  naj  se  le PttuHtlOV elegantni  album ali Uuttrovana knjižica, ki se dobivata jio vseh Knjigarnah.
V blagohotno naročevanje se 2>riporoca (848—6) ./>>*. Pnulln e Ljubljani.
Plemeniti raki!
M— 86
gld. 3--„ 350
. 4-40
. 550
Sveže lovljoni, akačoĆl, dobro zamotani, poStnina in embalaža prosta.
100—120 komadov lepih namiznih rakov
75— 80       » „    velikih „
55— U0       „       velikanov z  dvema tolstima debelima fikarjema .... „       solo-vclikanov,   izbrane, naj-v< cje živali, od 15 ctm. naprej Jamči se za to, da dospo živi, skaeoči.
Gosje perje!
sknhljeno z roko. hlisčeee belo, gld. 1*26, isto perje noskub-Ijeno Hf> kr., puh blifičeče belo, non plus ultra gld. S'Sfi funt po&tnine prosto.   Vse po povzetju razpošilja
lleiir. Schapira, Buczacz. Galicija.
Opazka: Referencije so na razpolaganje. (743-26)
Tovarna parketov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo vsem gospodom lesnim trgovcem, posebno onim, kateri trgujejo s hrastovi, da nafta tovarna
kupuje hrastove deščice
na vagon« in jih prevzame tudi od 15 do 20 vagonov. — Kupčija se skl<-ne za celo leto. 827—6)
Uljudno naznanjnm slavnemu p. n. občinstvu, da sem dosedaj obstoječo tvrdko
Stupica & Mal
trgovino z želoznino in špecerijskim blagom
z vst-mi aktivi in p«sivi prev/el v svojo režijo in da jo bodem pod protokolovano tvrdko
Franc Stupica
nadaljeval na nespremenjen način.
Prosim Vas, da zaupanje, koje ste naklonili prejšnji tvrdki, tudi meni ohranite in ai bodem prizadeval, isto v vsakem ozirn opravičevati.
l'r čakujoč prav mnogobrojnoga poseta beležim
z velespostovanjera
(880-2) Franc Stupica.
1 i
i
3?
75?
Jat
i
Ti
i
I
2^1
Jutri v četrtek dne 11. julija t. L v
Začetek ob 7. uri.
(901)
Vstopnina 20 kr.
Z velespostovanjem
X v a. n Eder.
Podružnica v Ljubljani
zagrebškega stavbnega podjetništva
Pilar, Mally & Bauda
arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri.
Tehnični bureau: (726-l9>
Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu).
Uro za dogovore od 2. do 3. uro popoludno.
Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov*
no vilu zgrade b in prezidav
sploh stavbnih del vsake vrste.
!Nova in koristna iznajdba!
Patentovana ▼ veeh deielah!
C. kr. priv.
aparati za konserviranje
(MM-D piva
patent „Delielnk"
Neobhodno potrebni ta vitko gostilno
In ia zasebnike. Pivo ostale oele tedne aveie ln slastno
tu ne gubi nič od svojih dobrih svojstev. Aparat  je sila  jednostaven,   kar  se dostaje manipulacije I njim -- ter je tu izključena uporaba ogljikove kisline ali dragih sredstev.
Cena komadu 75 gld. Ledena omara od 10 gld. višje.
O n i k i n navod o uporabi
pri izdelovatelju
Albinu G. Achtschin-u sen.
v Ljubljani, Gkdaliik. ulice it. 8.
Popolna razprodaja.
Zaradi opustitve trgovine
se po znatno znižanih cenah
kuhinjsko posodje, okovi, orodje, peči, krtače itd.
pri
(H 10-»J
Alba Achtschiii-u
Ljubljana, Gledališke ulice št. 8.
Št. 191)1.
S tem se otvori natečaj na
Oglas natečaja.
otvori natečaj na
mesto občinskega redarja
v PmkIiiii s mesečno plačo ?>0 gld., plačljivih posticipando iz občinske blagajnice.
Obleko dobiva redar prvikrat v naravi, v prihodnje pa za napravljanje iste 40 gld. na leto.
Prosilci morajo biti krepkega zdravja, »tari od 25—40 let, brezmadežne preteklosti in zmožni hrvatskega ali slovenskega jezika v besedi in pisavi, a po možnosti tndi italijanščine.
Prošnje naj se pošljejo «lo konen Juliji« IMOtS podpisanemu.
Občinsko poglavarstvo Pazin
dne 8. julija 1895.
Načelnik: Dr. Dinko Trlnajatic.
št. i:J47.
Razpis natečaja.
(87»i—3>
Vsled sklepa občinskega zastopa in v smislu deželnega zakona z dne 17. marca 167-4 razpisuje «e s tem natečaj na
m e » t o 2sci ravnil*:«.
občine Volosko (za Volosko in Opatijo) z letno plačo 600 gld., plačljivih v mesečnih anticipat.nili obrokih iz občinake blagajnice.
Zdravnik bode zavezan zdraviti siromaAne bolnike brezplačno in voditi občinsko zdravstveno uradovanj«, pregledovati mrliče in obiskovati kakor )e predpisano go*te, prihajajoče iz dežni, ki so kot po kuki epidemični bolezni okužene proglašene.
Službena pogodba bode za sedaj sklenjena za leto dnij kot za poskus-njo od 1. novembra 1895. naprej in potem, <"e ne bo od jedne ali druge strani tri mesece pred pretekom tega časa služba odpovedana, na tri leta in pozneje od leta do leta z trimesečno poprejšnjo odpovedjo od jedne ali diuge strani.
Prošnje opremljene z diplomo vsevkupnega zdravilstva, s spričevalom avstrijskega državljanstva in zmnja hrvatskega odnosno slovenskega, nemškega in italijanskega jezika morajo se vložiti ilo  9o* Jlllljll 1195.
pri podpisanemu.
Glavarstvo občine Volosko
dnč 1. julija 1895.
S železniške šine, traverze, jg
I  cintasto in gocMano plošcevino |
k železo za vezi &
V kovanje za okna in vrata K
w4 sploh VSO, kar ss pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo
y\ z n i žit u I It cruitli A|
8   Andr. Druškovič Ž
X trgovec z železnino (442—24) X
^^Glav^iMtrg^
Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip JNolli.
Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne*.
3B