91. Strallto.
V Litiljail, i prtk. Z3. aprila 1915.
XLUIII. iefo.
T *
.Slovenski Narod* velja V ijnblliai n« dom dostavljen:                 ■            * tipravniitvti prejeman: cefo leto najrrej   .   .   .   .   K 24'— I cefo lete naprcj   .   .   .   .   K ?2 — pol Jeta       „       •   •   .   •    . 12*— 1 pol leta       „       •  .   •   .    . 11*—. četrt leta     w       •»••*•.    <**— 1 cetrt leta      „       •   •   •   •    *   5'5O
'    *               Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vra?ajo.
Uredništvo s KnaOova «lica 4L 5 (v pritUčju ievoj teUIoa *L 34.
ImMafa vuk 4mm xv«ć*r li*i»*l aedelje In praznike.
Inseratl veljajo:  peterostopna petit  vrata  za enkrat  po  16 vin.. za  dvakrat p3 14 vin., " tnkrat ali  večkrat  po 12 \in.   Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu raj te posiljnjo naroenine, reklamacije, inserati i.ld4
to je administrativne stvari.
——   Posamezma stevllka val?« 10 frinmriev.                      ■
Ka pismena naročita brez istodobne vposlatve n.iroenine se se ozira. „Narodna tfokaraa** fteleion At 85.
.Slovenski Narod' velja po po&ti: *a Avstro-Ogrsko:                                       za NemČIjoi celo leto bkupaj naprej     •   K 25-—     ćelo leto naprej        .   .   .   K 3fr-* Stt'Vet. :   : :: : "™   za *"«"» * «• ^« **••«' na mesec     m          m      ,    ,     w    2 30      ćelo leto naprej    .    .    .    .    K 3flL-v
Vprasanjem ^ledc inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zaorala. Upravalitvo (spodaj, dvorile levo), Knallova ulica ŠL 5, telefon st t$.
Sveto vna vojna.
Ponesrečeni ruski naskok na Uzsok. — Silne ruske izgube. — Naše čete so vjele 1200 Rusov. — Nemški uspehi v Pretrskem gozdu
in v Vogezih.
KRVAVO ODBITI RUSKI NAPADI NA   PRELAZ   UZSOK.   —    HRABROST    OGRSkiii   POLKOV.   — 1200 RUSOV VJETIH.
Dunaj, 22. anrila. (Kor. urad.) U radno razglasajo, dne 22. aprila:
V ruski PaHski »n v zapadni Galiciji semtertia topovski boji.
Na karpatski fronti smo krvavo odbili poiioven naskok proti našim postoiankam ob gorskem prelazu Uzsok in ob obeh straneh tega pre-hoda.
Pri srditih napadih. ki so se razbili delotna v najučinkovitejšem ognju naše artiljerije, deloma pa smo jih odbili s protJnapadi naše pehote, je Jmel nasprotnik zopet težke izgube. Samo pred poziciiami neke ga hofma, ki ga je sovražnik opetovano napadel, leži nad <00 ruskih mrtve-cev.
Pehotni polk št. 12., honvedska pehetna polka št. 24. in 25. iz Brassa »n Marosvasarhelvjz. kakor tuđi vsa artiljerija, ki se je uđeležila teh bojev, so se posebno odlikovali.
Vjeli smo 1200 Ru*ov.
Na ostalih odsekih karpatske fronte, v jugovzhodni Galiciji in v Bukovini samo semtertja topovski boi in spopadi.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pl. Hofer, fml. *               *      *      *
S POLJSKEGA BOJIŠČA.
Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Veliki glavni stan, dne 22. aprila.
Vzhodno bojišče:
Položaj na vzhodu Je neizpre-menjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska poročila.
Poročilo    ruskega    generaliuga
i štaba z dne 18. aprila < b 10. zvečer pravi: Začetkom marca (p*> pravo-slavnern koledar ju) smo imeli zase-deno glavno crto v Karpat'h samo v okolici Pukle, ker so naše čete tvorile izbočen kot. Vsi drugi prelati od Lupkova proti vzhodu so bili v so-
| vražnikovih rokah. Naše armadc ^o dobile nalog, da razviiajo pred neugodnim lemim časom našo ironto. ki dominira nad izhodi v ogrske doline. V tem času se je nahajala većina avstrrjskih čet, ki naj bi biie osvobo-dile Przemvsl, med prelazom Uzsok in Lupkov. Na tem delu smo namera-vali   napasti.     Naše   čete   so  morale
| pod zelo teža\Tiirri razmerami pokru-iir.e, izvršiti frontalni napad. Da se ta naloga olajsa. smo sklenili strnn-sk\ napad na fronti v smeri Bartfa-Lupkov. Ta stranski napad smo izvr-šiM dne 19. marca ter je bil dne 23. marca v poinern razvoju.
Dne 2S. marca so pričele naše čete glavni napad v smeri iz Baliero-da ter s<> obiele sovražne pozicije pri Lupkovu in vzhodno od tam. to ie do izvirka reke San. Sovražnik se je naši ofenzivi silno ljuto upiral. Na    fronti  od  Bartfe    do    prelaza
| l'zsok* je hi! zbral vse razpoložliivc ; eete. Bile so tam tuđi nemske čete : hi kavalerija, ki je raziahalo. Te čete so presegjale 300 bataljonov. Ražen te?a so imele premagati  naše  čete
i najresnejše naravne težkoče. Kljuh temu nam je dovolila hrabrost naših čet žc 5. aprila, to je 18 dni po započeti ofenzivi, da smo izvrši!* svojo nalosro, in polastili smo se j?lavnepca Korovja Karpatcv v dolgosti 110 vrst.
Nadarniji  boji so    imeli    značaji
>eparatnih akcij, Uu, utrdinio dobeže-ni uspeli.
*
BOJI  V KARPATIH.
Iz Kodanja po/očajo, du ic* prc-jjrupac-ija ru.skih ćet v Karpatih končana in da je v najkrajsem času pri-čakovati novelu prodiranja ruskih Čet proti avstro - ogrski fronti.
Kakor pa posnamenio iz uusega uradnega poročila, s to n^vo ofenzivo >c* ni nic. \' spcnuni! na ni je. da so kodsnjska poročila prva govorila o prej^rup^ciji ruskih čet in sedaj govore zopet kodaniskn porocHa nrva o novi ruski ofenzivi. Kakor pa ne rnoremo vedeii. ali je bilo prvo p^ro-Čilo resnično.. tako smetne dvomiti o sedaniern poročiin.. Zdi se namrec, da so Rusi uvideli hrezuspcšrost svojiii napadov \r, da se hočejo ome-jiti satno na hx da obdr/c pozicije, ki jih irnajo scJaj.
Samo pri Uz-oku st- vr«e večji boji. Tu pritiskajo Rusi še vedno z vso silo in zdi se. da jim tu ne gre taliko za strarer<ičen uspeh, kakor za politične motike.
Fronta v Karpacih.
Az FZst < označuje natančn:> crto, na kateri se    ic    ustavila    ruska ofenziva.  Pri   gališkem     k^aju     Ko-rieczni  prc^topa   ta   crta   na   oj;rska tla, od  tod  ^tq preko    Zbora    proti Sztropku. gre severno od Feh-oszc-henvja do "elcznicc Momonna - Me-7a>  Lahore/   ter  se  obrne     od     tam proti   Vira vi.     Polom   £re   fronta   oh ! carski meii pr«>ti Telenocz - Zelloju. ! se chrne proti N^srvpob-nv.iii. kier se i vr^e ljuti boji, preslopi v dolino Czi-roke. potem preko    .luSiaszlaka. severno od Harcz/)sa in od tam na Pa-takofalu. odkoder se obrtne z ogrskih tal proti Wo!osati. Fronta grc nato v severo - v/hodnji smeri preko iz-r vira reke Strv do vrha Zvinin. se* f venio od Tuciiolke. prestopi v dolino reke Opor in    gre    preko vrhov Majure v smeri na Bistrico. Tu se obrne proti scveru. £re severno od Worne proti Ottvniii in pr.>ti Dnje-siru  do ruske  nieje.  Ćelo to fronto drže naše čete.
*
R*!ska ojačenia v Karpatih.
Berolin, 21. aprila. ■■•Natk>nalzci-
tung-   javlja:   Rusi posil'ajo na  kar-
patsko  ironto  znatna  ojačenja,  toda brez težke artiljerije, ki se radi  sla- , i bih čest ne da transportirali.
*               •
Boji pri Kotiieczni.
»Pester L!oyd poroča iz tipe-riesa: Naši artiljeriji se je posrećilo, razsireiiti neko rusko skladišče smo<Jnika. Ruski poskus. preložiti svoje desno krilo od Konieczne v ji'ališko Vyszko\vo, se ic končal s popolnim fiaskom. Rusi se nišo mogli upreti navalu naših čet in potisnili smo J i li v smeri na Hanczo\vo in Uscic, kakili 0 kilometrov nazaj, pri čemer srno vi cl i mnosfo Rusov.
SILNI   BOJI   V   BUKOVIM.
I/ Crnovic poroćaio: Že ci\a dni se \ ršc neprestano silni boji sevc-ro - vzliodno od Crnovic. Rusi so po-rabili nagrobne spomenike v Bojanu za barikade.
Sovražnega. letalca, ki je metal bombe na Crnovice. je neki golob -po daljšem boju zhil iz zraka. Ruski častnik je nirtcv. letalo je uničeno.
*               •
PreetoloiiaslGdrfik    v   Južnovzhodnl Galici]i in v Bukovini.
Diinaj, 22. aprila. (Kor. urad.) Njegova c. in kr. \ isokost najprc-svitiejši gospod polkovnik in linijsko-kidijski kapitan nadvojvoda Karei Franc .ložef se je 21. aprila ziutraj z železnico odpcljal x Pelatvn. da pri-sostvujc tam otvoritvi velikoga že-Iczniškega viadukta čez Prut, ki je bil razstrelje'i in Ki ic zdaj zopci popravljen. Preskusnia, koliko bremen prenese ta važni objekt, ki so ga naše že«ezniške stotnije popravile v stirih iednih. se je izvršila pred nadvojvodo, ki je nato šel čez most ter milostivo dovoiil. da nosi most njegovo ime. Ko si je nadvojvoda Karei Franc .Tožef ogleđal en pehotni polk in cn lovski bataljon ter dekori-ral častnike in moštvo teh čet, je obedoval v krogu štaba kornega po-veljstva ter se potem med ovacijami prebivalstva odpeljal v Delatvn nazaj. Tam se je nadvojvoda poslovil rrd poveljnika armadne skupine. £c- i nen!!a kavalerije barona Pflanzer- | Bakina, pri čemer se je nadvojvoda j spominjal svojega prvega obiska pri tej armadni skupini o božicu v Mar-
niaro^ki Sihoti ter pohvalno poudar-jal. da je armadna skupina Pflanzcr od tedai z Iastno ofenzivo spravila \ ćelo F3ukovino in južnovzhodno Ga-licijo zopet \" naše roke ter dozdaj odbila vse napade mnogo lnočnejše-ga sovražnika.
* Iz Bukovine.
Poručilo, da se deželni predsed-nik bukovinski in knezoškof za stalno vrneta v Crnovice, je prezgodnje. ! Vse buko\ inske centralne oblasti se nahajajo seda] v Dorna\\atri. Deželni  predsednik prihaja  od slučaja do slučaja v Crnovice. Promet v Bukovini je normalcii.  KTnetiškini begun-j cem  je  povratek   dovoljen,  inestnini | prebivalcem pa za sedai še ne, žara-! di  težkoč  aprovizirania.     Pred     Za-| leszezvki se vrše zdaipazdaj artilje-\ rijski boji, sicer na bukovinski fron-! ti le boji patrulj in v blizini romurt-: ske nieje  artiljerijski  boji. Kako ve-j like so izgube Rusov v Bukovini, je j razvidno iz tega. da so poslali tekom j par  dni  v  Rusijo    5(>    vagonov    z j mrtvimi \ ojaki    nekega    tatarskega plemena, ker    je    armadno vodstvo obljubilo  tem  polkom.  da  bodo pokopali padle v domači zemlji, sicer bi se bili polki iz verskih ozirov uprli j udeležiti se vojne.V teh ^6 vagonih je I bilo kakili 3500 mrtvih. !
Po^adka   iz   PrzenivMa.
švicarska poročila iz Ufe pravilo, da so poslali Rasi posadko iz Przenivsla v gorovje Ural, torej nad oOCK« km daleč od zavzete trdnjavc.
*            •
i
RUSKE NADE.
S franeoske incie javlja »Kolni-sclic Zcitung-   z dne 21. aprila:
Vojni poročevalec pariškega Journala' v rnskcni glavnem stanu na Poljskem poroča dne 17. aprila o sodbi. ki si jo je ustvaril na podlagi vtiskov na licu mesta o bodočeni razvoju vojaških operacij na Poljskem:
Naj bodo dogodki, ki se priprav-Ijajo. takšni ali drugačni, to je sedaj gotovo, du bo naša pozornost sedaj holj kakor kdaj preje vezana na črto^ Thorn - Krakov.
Takisto je še mnogo prezgodaj, razglašati   kot    nedotakljivo verskn
LISTEK.
flmerihantoi.
PrancosKi spisal  Pierre  de Cou-1 e v a i n.
(Dalje.)
Med tem, ko so osedlali njego-vega konja, je Jacques spisal brzojavke za Annino rodbino, za svojo, za vojvodinjo de Blanzac in za Ouya de Nozay. Smehljaje je pre-mišljeval, kakšen pomilovanja vre-den obraz bi delal, če bi moral naznaniti rojstvo hčerke.
Prvo očetovstvo vzbudi kakor prva Ijubezen, čuvstva, ki se ne po-navljajo več. Ob misli, da je staro rodbinsko drevo znova pognalo in da potomec moškega spola jamči rodbini morda še za nekaj stoletij življenja, se je Jacquesu zdelo, kakor da raste njegova lastna moč, njegov lasten ugled. Njegov sin! Ćelo pot mu je bilo to sladko ime na jeziku. Ko se je povrni! v Blonay, je ginjen ogledoval grad in ni se mogel vzdržati smeha ob misli na kontrast , med tem ogromnim granitnim po-slopjem in tem malim detetom, ki se ie v njem narodilo. Ko se je vračal skozi vas, je opazi], da so Ijudje že ; zaznali za vesili   dogodek.   Vse   jc i
prihajalo na prag, da ga pozdravi. Ženske so se mu pomenljivo smeh-liale in te molčeče čestitke so ga posebno ginile.
Da zmanjša svojo Iastno odgovornost, je gospa d' Anguilhon uva-žuje, da bo Annie veselilo imeti v svoji blizini sorodnico in vrhu tega rojakinjo, prosila baronico dc Ke-radieu. da priđe za Čas otročie postelje njene sina ne v Blonav. Nikdar ni zvedela, kako zelo ji je bila mlada žena za to idejo hvaležna. i Annic je hotela svojega otroka | sama dojiti. Naznanilo tega sklepa je .Tacquesa prijetno iznenadilo. Sam bi se nikdar ne upal od nje kaj takega zahtevati. Iz vestnosii pa jo je le opozoril na vse žrtve, ki jih zahteva dojitev.
— Vem, vem, jc odgovorila: toda doktor pravi, da sem izredno zdrava: zdi se mi, da moram vse storiti, da preneseni svoje zdravje na otroka. Tuđi moja mati me je dojila sama: moja dolžnost je takore-koč, da povrneni svojemu otroku to, kar je storila za-me. Olej, je pristavila smeje. me Amerikanke si ne vstvarjamo dolžnostij za zabavo, iz-polnujemo pa tište, ki so nam nalo-žene.
Vsled tega sklepa je k novoro-jencu prišla mesto običajne, s trakovi nakičene dojilje angleška bona. Katarina je z neko tragično smeš-nostjo   obžalovala,   da   se ne more
raztrgati v dva kosa, da oskrbuje otroka »Miss Annie«, kakor je še vedno v svojem srcu nazivala mar-kizo, in pa - Miss Annie • samo.
Markiza jc obranila dobo s\ro-jega okrevanja v prijaznem spominu. .Tacques ji je izkazoval naiprijetnej-še pozornosti. Pogovariali so se ob njeni chnisclongui in ti intimni razgovori, ki so se sukaii okoli verstva. politike in socijalnih vprašanj, so ji razkrili franeoske razmere bolje kakor obe prejšnji sezoni v družbi. Njeni moderni in neodvisni nazori so pogosto vplivali kakor prave bombe. Gospa d' Anguilhon jc tedaj na svoj poseben način ponosno privzdignila lepo giavo. baronica je povesila oči, župnik je sedel. kakor hi ga z vodo polil, Jacques in Ouv de Nozav pa sta si grizla brke. Ko so se nekega dne med drugim razgovarjalt o ne-strpnosti vlade, jc župnik pripovedo-val. kako brutalno so odstavili nekc-ga župnika in uradnika, čes\ da sta reakcijonarna.
—  Vse to hi se    ne    prigodilo v Ameriki, prepričana sem o tem,    je dela markiza.
—    Ne.    jc    odgovorila    Annie. Predvsem zato ne,   ker nikomur ne priđe na misel, rovati proti republiki, pa tuđi zato,   ker   so cerkve od države popolnoma neodvisne. Pri nas mora vsak,   ki hoče negovati svojo ; vero,   plaćati tuđi stroške.   Odkrito rečeno, če duhovnik ali uradnik slu- '
ži republikanski vladi, ne srne o njej slabo govoriti in delati za rovaliste. Navadna dostojnost mu mora to zabraniti.
—  Gospod župnik,   je pripomnil Jacques, saj veste,   da jc moja žena v srcu republikanka.
—   Gotovo,    mnogo    naravnejše se ini zdi. da je suvreniteta pri masi kakor v rokah ene same rodbine, je nogurnno odgovorila  Annic.    Narod, ki spoštuje samega sebe,    ne potre-buje kakor reprezentanta. Po mojem ninenju na primer    bi    ta   reprezen-tant,    izbran med stotisoči, moral fi-zično in moralno biti dovršen inož.
—- Tn vrhu tega lep, je pripomnil zlobno baron de Keradieu.                  i
—  In vrhu tega lep. je ponovila j Annie. obilan  od  največjega  Hgleda. '■ Nam,    ki  delanio.    morda zadostitje naš VVhite Housc.    odkritosrčno re- j čeno pa se mi Elvsee zdi dokaj bo- \ ren. V h'ranciji bi se plemstvo moralo združiti: pod njegovim vplivoni bi republika postala elegantna,    fina in mogočnejša     kakor     katerakoli  monarhija.
—  Ali.    draga moja.    je   uienila markiza.    plemstvo ima svoje tradicije. Plemstvo se ne more izneveriti rodbini,   kateri so njegovi   predniki prisegli   zvestobo.   To bi bilo izdajstvo.
—    Ne,   ker domovina   je   nad vsem. In ravno ta rodbina bi morala s svojini vzgledom pokazati, da zna
slediti času in žrtvovati svoje oseb-ne ambicije sreči Francije.
—  Nekoliko    preveč    zahtevaš, draga moja, jc de! marki. Ne zahte-vam več. kakor da pokažejo vsaj od časa do časa malo tolerancef
—  Dobro!    je   odgovorila Annie ne brez /lobnesti, priporočarn ti, da pričneš    sam s seboi.    Jaz za svojo osebo sem pripravljena    poslati županovi soprogi    krasno košaro slad-čic.    Ti pa izroči njenemu    soprogu vsoto denarja za občinskc reveže ali za kak drugi javni namen.
—  To je ideja, ka] pravite k temu, gospod župnik?
—  Dobra  ideja po  mojem  mne-nju. Gospoda Finet tako prisilite, da je napram vam obzircn in vrhu tega še napram meni. Čujem, da je na trgu    kupit    hišo in da si želi    novega vodnjaka. Morete mu denar izročiti, da si ga ž njim zgradi.
—  Dobro!    pa    naj    bo za vod-njak! je de\ marki.
Nato je položil roko svoji ženi na raino in pripomnil:
—  Ne pusti nas prehitro napredovati.
Gospa dT Anguilhon je prosila barona in baronico de Keradieu, da kumujeta krstu njenega vnuka. 2e-lela si je, da ima mlado kumico, da mu more biti pozneje prijateljica in svetovalka.
(Dalje prihođnjič.)         r
■a
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne 23. aprila  i^l5.
91. žtev.
načelo, da se mora celokupna ruska vojna sila za nekaj časa okreniti proti puštam ogrske ravnine, pređno si bo mogla zopet vzeti za cilj ravno pot proti Berlinu.
Eno pa je v vsakem slučaju gotovo: vsi mi borno morali imeti še mnogo potrpljenja in vztrajnosti. Noben dogodek se ne more doigrati x bliskovito brzino. Pametno je, da v nobenem slučaju ne računamo s čudeži, marveč da ohrantmo ne-omajno zaupanje v pocasen, a sigu-pen razvoj dogodkov.
Ruske želje glede vojne odškodnine.
»Novoje Vremja« je napravila prav originalen dovtip glede nem-Skega vojnega posojila. Pravi, da z veselfem sprejema vest o uspehu nernškega voj. posojila, ker ostane ta denar v dežeii in ker bo vsled tega mogla Nemčija z lahkoto plaćati vojno odžkodnino 20 do 30 milijard, in če bo zmagovita Rusija še boij pritis-
Xjila, tuđi 50 milijard.
*              •
*
Novo finančno posvetovanje tripelentente.
»MagdenbuTger Zeitung« poroča iz Petrograda, da je ruski finanč-m minister Bark odpotoval z ravna-.teljem finančnega ministrstva in ravnateljem ruskega davčnega de-partementa čez Švedsko k nekemu novemu sestanku finančnihministrov tripleentente.
m                          •
.                 U RUSUE.
»Novoje Vremja« se v ostrem članku obrača proti nemskim učenjakom na ruskih vseučiliščih ter opo-zarja, da stoji pred sto leti ustanovljena ruska akademija znanosti še dancs pod nemškim vplivrorru List pravi, da je ravnatelj akademičnega opservatorija v Petrogradu pred izbranom vojne poslal rok opise slovi-tega astronoma Keplerja v Berlin, od koder jih ne bo več dobiti nazaj.
Poslanec Timirjalev je izjavil na nekem zborovanju, da Je glavna naloga te vojne, osvoboditi Rusijo ekonomične odvisnosti od Nemčije. Trgovinski minister Šahovskoj je opozarjal na dve glavni točki: Najti pota in sredstva, da se ublaže ekonomične posledice vojne in izrabiti rezultate na bojiščih v prilog notra-njemu položaju. Vsem je jasno, da bo vojna odstranila mnogo ovir za rusko industrijo in trgovino.
;       Škoda na ruskem Poljskem.
Iz Krakova poročajo: Varšavski listi so izračunali škodo, ki jo je vojna napravila na ruskern Poljskem ter jo cenijo na eno milijardo rubljev. Od te vsote odpade 487 milijonov na poljedelske obrate, 15 milijonov na uničene tvornice, 42 milijonov na stroje in drugo opravo, 27 milijonov na uničen materijal in 13 milijonov na škodo v rudokopih.
•     •     •■-•■-
Likvidacija nemških trgovsklh i            podjetij v Rusiji.
Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.) oNorddeutsche Allgemeine Zeitung.« javlja:
Olasom brzojavnega poročila cesarskega veleposlanika v Was-hingtonu je ruska vlada rok za likvidacijo nemških trgovskih podjetij v Rusiji, ki je potekel 14. aprila, po-daljšala do 14. junija po novem kole-darju.
*
NEMŠKI KOMUNIKE S FRANCO-SKEOA BOJISCA.
Berolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) Poročilo VVolffovega u rada. Veliki Slavni stan, dne 26. aprila.
Zapadno bojišče:
Južno od kanala La Bassee hi severno-zapadno od Arrasa smo iz-yršU\ uspešne razstrelitve z mina ml.
V Argonlh in na ozemlfti med rekama Mas in Mozel so se vršili grditi artiljerijski boji.
Po artiljerijskem navalu so da-nes ponoći FrancozI izvršili napad v zapadnem delu Pretrskega gazda, a so bili s težkimi iz su ham i odbiti.
Na sevemem obronku Hart-manssweilerkopfa smo včeraj razde-jalJ neko sovražno oporišče ter zve-čer zavrnili sovraien napad.
.Vrhovno armadno vodstvo.
Francoski komunike.
Iz Pariza javljajo »Mtinchener Neueste Nachrichten« z dne 21. aprila:
Poročilo franeoskega generalne-ga štaba z dne 20. aprila ob 3. popoldne se glasi:
Včerajšnjermi večernermi poro-žilu glede operacij v Lotaringiji in v iVogezih rnmamo ničesar    dostaviti.
Na ostalih frontah artiljerijske akcije, ki so bile posebno živahne v okolici Soissonsa, v odseku pri Reinv m m k Argoaih.
Večerno poročilo pravi: Nemci so vrgli    na    Reims 50 granat
V  Argonih in v Chamnagni artiljerijski boji.
V  Bois   Mortniarfi   napredujejo naši napadi. V Bois Le Pretre je naša artiljerija onemogočila    sovražne naskoke.    Na parobkih  Bois Paroy živahna kanonada in boji med pred-stražami.
SnoOi  smo odbili dva  sovražna napada na riartmannsweilerkopf.
Lord Kitchener ie zadovoljen.
Haag, 21. septembra. (Kor. ur.) »Nieuwe Courant« javlja iz Londona: V današnji seji spodnje zbornice je izjavil finančni minister lord Oe-orget da se vlada ne strinja z mne-njem, da bi Iahko vojno uspešneje nadaljevali, ako bi bila uvedena splošna vojaška dolžnost.
Lord Kitchener je zelo zadovoljen z uspehom, ki ga je imel poziv prostovoljcev.
Nezaupanje na Angteškem.
London, 22. aprila. (Kor. urad.) V uvodniku lista »Times« dne 21. t. m., ki je bil že signaliziran, se pravi: Najpomembnejsa izprememba situacije obstoji v tem, da je zaupanje do vlade izginilo. Ni mogoče, da nastane zopet to zaupanje, če vlada ne najde zopet kontakta z deželo. Noben trenotek v zgodovini Anglije ni izzval soglasnejše kritike.
V Londonu ali Bero!!nu.
Iz Amsterdama javljajo »M. N. Nachrichten« z dne 20. aprila:
Londonska »Morning Post« piše: Ako zmaga Nemčija, bo mir sklenjen v Londonu, ako pa zmaga Anglija, se sklene mir v Berolinu. Ako podležemo mi, ne smemo priča-kovati nobenega usmiljcnja.
Nemčija more skleniti mir samo, ako porazi zaveznike, Ie-ti pa samo, ako premagajo Nemcijo.
Nemčija bo svoj posel temeljito opravila, ako zmaga. Ako zmagajo zavezniki, morajo storiti isto. Mi računamo, da morajo zavezniki zma-gati. Toda za to domnevanje nima-mo doslej še niti najmanjšega povoda. Doslej je Nemčija zmagovalka, ker ima v rokah vso Belgijo, kos Francije in velik del Poljske, dočim so Angleži pri Ypernu izdubili 1 miljo oztmlja. pri Neuve Chapelle pa so prodrli za 1 miijo.
Amsterdamski »Handeisbiad« zaključuje na temelju nezadovoljno-sti, ki se je pojavila v angleških listih z vodilnimi državniki in z razmerami na Angleškem in na bojiščih, da ni v Angliji nihče računal s tem, da bi trajala vojna tako dolgo. Konec s strahotami pa je vedno boljši, kakor strahote brez konca.
Belgijske ladje za Anglijo.
Od nizozemske meje poroča »Koln. Ztg.«: V Vlissingenu so bile od začetka septembra zasidrane belgijske ladje, ki so služile prej zvezt z Antvverpnom po Scheldi. Neka an-gleška ladjedelnica je sedaj pokupila te ladje, a nastalo je vprašanje, kako jih spraviti na Angleško. V soboto in nedeljo dopoldnc so bile ladje pripravljene, da odplujejo v nedeljo popoldne pri dobrem vremenu na Angleško. V očigled nevarnosti vsled nemških podmorskih čolnov so bila odstranjena imena in druga znamenja, tako da se ni moglo razvideti državno pripadništvo. Ko so zapustile ladje v nedeljo popoldne prista-nišče Vlissingen, je ustavil poveljnik vojne ladje »Noordbrabant« belgijske ladje, jih preiskal, pregledat listine in dal ohesiti prave zastave. Ko se je bilo to zgodilo, so parniki pod belgijsko zastavo odplule na-Prej.              m            w
Belgijska vojska.
Iz Londona poročajo: Vsled odredbe belgijske vlade, so poslali na 4 transportnih ladjah vse belgijske vojne begunce v starosti 18 do 35 let na Francosko, kjer jih bođo uvrstili v vojsko,
Delavsko gibanje na Angleškem.
Kakor poročajo »Times« iz Londona, je imel izvrševalni odbor zve-ze rudarjev Anglije občni zbor. V odboru je bila velika večina za nekako konferenco, ki naj ima namen, da bodo vsi rudarji en dan odpovedali službo, da se na ta način prisili de-lodajalce, da ustrežejo željam rudarjev.
•   v '
Angleški državni zbor.
Iz Londona poročajo: V poslan-ski zbornici se je razvila enourna živahna debata zaradi predloga ne-kcgz poslanca. da nai se med voino
ne prodajaio alkoholne pifače. Debata se je morala prekiniti, ker so bila nasprotstva velika in vlada ni hotela, da bi prišlo do glasovanja.
* Šlepar-k! dobavitelji na Francoskem.
Lyon, 21. aprila. (Kor. urad.) »Nouvellist« javlja iz Pariza: V zve-zi s s-eparsko afero Oeupil so v Parizu /aprli dva veletržea. !\>licija odklania o stvari vsako nad.iljno informacijo.
*
BOJ LETALCEV.
^Baseler Nachrichten« poročajo o silnem boju letalcev dne 20. aprila: Medtem, ko so prirejali prebivalci Basla generalu Wiilu, ko se je od-pelial v Arlesheim, viharne ovacije, se je razvil zunaj nad pokrajino al-zaške ncvtralne pokrajine boj letalcev, kakor ga večjega in velicast-nejsega ni mogoče misliti. Proti 5. je bilo videti v zapadni smeri v veliki visini 4 franeoske letalce, ki so leteli direktno v severo - vzhodnji smeri. Naenkrat pa so se dvignili za goro Tijlling znani dimi, ki jih zapu-šcajo izstrcljcni srapneli in slisati je bilo strojne puške in udarjanje to-pov. Letalci so se naenkrat obrnili popolnoma proti severu, ker se je z vzhoda prikazalo več nemških letalcev. Ti so kmalu začeli zasledo-vati franeoske letalce. katere so Ncmci na poletu proti Miillheimu ob-streljevali z vseh strani. Nad Miill-heimom so se obrnili francoski letalci zopet direktno proti zahodu. Ncmški letalci vedno za njimi in mnogo višje. Ko so začeli nemški letalci zasledovati Francoze, je pre-nehalo streljanje iz pozicij in letalci so izginili v zahodnii smeri. Zvečcr proti 7. so se pojavili zopet letalci, 3 ali 4, nad nevtralnim pašom. Leteli so do Rena, tam so se obrnili in leteli zopet proti zahodu. Vojaške oblasti so povsod svarile pred letalci, prebivalstvo pa se za ta svarila ni zmenilo; v gručah so stali ljuctje na cestah ter opazovali franeoske letalce. Proti pol 10. zvečcr je bilo sli-šati na tej točki motor je »Zepneli-nov«. Dva zrakoplova sta priplula v smeri iz Schwarzwalda ter plula pod jasnim večernim nebom počasi proti zahodu, dva dvokrovnika pa sta jima sledila v presledku poldru-£e ure v isti smeri. Da so bili to nem-ški letalci, je bilo razvidno iz dej-stva, da so nemški obrambni topovi
molčali.
9    . .      m
Nemški letalci nad Belfortom.
Iz Pariza poročaio: Po poročilih iz Belforta, so nemški letalci pri zadnjem obisku 7. bombami uničili dva hangarja in užgali zalogo smodnika.
DELO    iNEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
Đerolin, 22, aprila. (Kor. urad.) Večerni listi izvedo od posebne strani: Nemški podmorski Coln, ki se je te dni vrnil od neke akcije, je uobil na škotski obali blizu Abcrdeena an-glcski ribirški čoln »Glenearse« in je z njim počasi in nemoteno plul skozi ćelo Severno morje v neko nemško pristanišče. — To dejstvo na jasen način označuje neresnič-nost trditve, ki jo širijo od an^leške strani, da angleško brodovje obvla-duje Severno morje.
O potoplienem parniku »Lockut«.
Berolin, 22. aprila. (Kor. urad.) Wolffov biro izjavlja z merodajne strani: Angleški parnik »Lockut«, ki ga je dne 2. t. m. pri Caplandendu potopil neki nemški podmorski čoln, je razvil, čim je zapazil podmorsko ladjo, norveško zastavo in jo je za-menjal z angleško sele, ko so Nemci izstrelili torpedo.
Vkljub tej zlorabi nevtralne zastave je posadka podmorskega čolna takoj spoznala parnik vsled njegove-ga sumljivega vedenja kot sovražno trgovsko ladjo.
Poštni promet med Holandsko in Angino.
Haag, 22. aprila. (Kor. urad.) Generalni ravnatelj holandskih post in brzojavov razglaša, da Je poštni promet z Anglijo ustavljen do nadalj-ne odredbe.
Amsterdam, 22. aprila. (Kor. ur.) Tu so objavili to-le uradno angleško spo ročilo: Naše ladjeplovstvo med Holandsko in Združenim kralje-stvom je zazdaj ustavljeno. Po preteku 22. aprila ne bo odplula nobena ladja več s kraljestva v smeri proti Holandski. Tuđi ne bo nobeni ladji dovoljeno, vpluti v pristani$ča kraljestva. Upati je, da se bo kmalu mo-gel zopet pričeti omejen blagovni in zasažirski promet. Za poštni transport bodo izdane posebne odredbe.
Pod špansko zastavo.
Iz Madrida poročajo: Kapitan španskega parnika »Ason«, ki je do-spel v Santandcr se je pri tamošnjem niornariškem poveljstvu prito-žil. da ic srečnl v scvernili vodali mnogo angleških in franeoskih ladij, ki so piule pod .špansko zastavo in pod španskim imenom.
*             •
Orška in Nemčija zaradi parnica
»HeHesponfGS«.
Iz Aten poročajo: Vsled torpe-diranja grškega parnika »Hellespon-tos<t, ki ga je potopi! neki nem.ški podmorski čoln. vlada tu veliko raz-burjenje. Razni listi zahtevajo od Nemčije. da plača nemudonia od-škodnino v visini 50.000 funtov. Fo-udarja se, da je hil parnik popoino-ma prazen in da ni bilo moštvo od pomorskega čolna pozvano, da naj preje zapusti parnik. Tuđi nišo Nemci poskušali resiti ponesrečenega moštva, tako da je to moralo veslati šest ur do nizozemske obali. Orska vlada bo počakala na poročila grške-Ka poslanika v Amsterdamu in kapi-tana parnika ter bo potem vložila protest.
Nemšlii parnik ušel.
Iz Rotterdama poročajo: Nemški parnik »IMazedonia«. ki je ti.^e! dne 14. marca iz pristanišča v Las Palmasu, je srečno dospcl dne 5. aprila v flavano. »Mazedrmia« je last paroplovne družbe Hamburg-Amerika, ima 4347 ton, je bil v An-gliii zgrajen in je bil med vojno interniran v Las Palmasu na Ranar-skih otokih.
•      m      *
NAPAD NA DARDANELE. Angleži porušili grob Siileiman paše.
Carigrad, 22. aprila. (Kor. urad.) -Agencc Telegraplrque Milii^ poroča: Angleška vojna ladja »Agamem-non«- je bombardirala ter nalašč raz-dejala grob Suleiman paše, ki se na-haja v Bulairu na galipolskem ix>1-otoku. Suleiman paša je bil prvi turski knez, ki je prekoračil Dardanele. Grob, ki ga je narod zelo častil, se ni uporablial v vojaške svrhe in v so-sednjem kraju ni bilo nobenih voia-kov. Angleži so s tem kršili haaško konvencijo in od Turčije in Anglije podpisano konvencijo, da se mora v vojni paziti na temple in druga sve-tišča. V tem oziru spominjamo na to, da so za balkanske vojne Srbi prizanesli grobu sultana Murada. Protestiramo proti angleškemu napadu na grob Suleimana pase ter predlagarno ta način postopanja sod-bi civiliziranega sveta.
* Pred cdločilnim  napadom.
Atene, 22. aprila. 6O.n(X) angleško - franeoskih čet je zhranih na 115 transportnih parnikih pri Mudrosu in Tenedu. Čete so pripravljene za izkrcanje, ki se bo najbrže izvršilo na evropejski obali. Turki pričakuje-jo izkrcanje v Saroškcm zalivu. kjer so zgradili utrjene okope. Zavezniki se nameravaio posluževati otoka Chiosa kot svojega oporisča.
Novi transporti.
»Kolnische Zeitung« javlja iz Madrida: Po vesteh. ki prihajajo iz Gibraltara pričakujejo tam nove velike transporte čet, ki se naliajajo na potu pred Dardanele.
Turski zrakoplovci    v    Dardanelah.
London, 21. aprila. (Kor. urad.) ^Dailv Chronicle« javlja iz Aten, da so turski zrakoplovci iz Smirne do-speli v Dardanele. Zrakoplovi so pluli nad zavezniškim hrodovjem, ki je bilo usidrano v zalivu Saros, ter metali bombe, ki pa nišo povzroČile nobene škode.
Turske mine  v  Suešketn   prekopu?
Rim, 22. aprila. Listi javljajo da so našli v Sueškem   prekopu    mine,
ki so jih bili Turki nasejali.
*            *
S kavkaškega bojišča.
Iz Petrograda javljajo »Miinch-ner Neueste Nachrichten« z dne 20. aprila:
Generalni štab kavkaske ar-made razglaša:
V primorskem okraju so se dne 17. aprila vršili pehotni in artiljerijski boji. V smeri proti Artvinu so ruske čete uspešno prodirale proti jugu.
Na ostalih frontah ni bilo nobenih bojev.
•     •     •
Obsodba   egipčanskega   atentatorja.
Kahira, 22. aprila. (Kor. urad.) Mož, ki je izvršil atentat na egrp-čanskega sultana, je bil obsojen   na
rvislice.
Vpad Afgancev v angleško Indiio.
Iz Londona poročajo: KaJdh 40.01MJ Mohamcdancev iz Afganistana je vpiidlo v angleško - indijsko o/emljc. Pri prelazu Khaiber je pri-šio do hoja z an^kškimi četami. Mo-hamedanci so imeli velike izgube tet; so se morali umakniti. An^lcži so izgubili 7«> mrtvih in ranjenih.
ZFDINJfiNE     DRŽAVE     NOČEJO PREPOVEDATI IZVOZA OROŽJA.
Washin?.on, 21. aprila. Državni tajnik Brvan je sporoči! poslaniku j^rofu Bernstorffu, da bi bila prepo-ved izvoza orozia direktna kršitev ncviraiitctc. Zn Zedin>ene države jo nemegoce, vpoštevati tak korak. Nota državne^a tajniku Br\'ana je odgovor na spomenico grofa Bern-storffa. v kateri se dolže Zedinjene države, da so kršile ncvtraliteto. — Brvan obžaluje ton spomenice, ki se more razlasrati tako. da se dvomi o dobri veri Zedinjenih držav, ker se trdi. da morejo Zedinjene države prepovedati kupčijo z orožjem in da je krivica proti Nemčiji, če se ne izda te prepovedi. Vlada Zedinjenih držav meni, da hi v:<ika izprememba zakonov nevtralitetc neenako učin-kovala na odno^nje Zcdinienih držav do posameznih vojskujočih se držav. In taka izprememrni hi bila, če bi se opustil princip striktne nevtralitete za prepoved kupčije z orožjem.
Dva ameriška podmorska čo!na za Anglijo.
Iz Berolina poroča »Continental Times : Splošno je znano, da je parnik paroplovne družbe Cunard ->LusiTnnia«, ki je prispel S. februarja z amerikansko zastavo v Liverpool, imel na krovu dva podmorska čolna, ki sta bila z^rajena v Ameriki in ki sta bila kljub prepovedi predsednika Vilsona. prodana Angliii. Na ta način se je prelomila na najgrši način ne-vtraliteta in ta kršitev se je zgodila pod zastavo prve nevtralne države sveta, očitno z namenom napraviti iz Amerike aktivno orodje proti Nemčiji in Avstro - Ogrskj.
Iz Berlina poročajo: »Ne\vyork Tribuna« od 24. marca poroča, da se velike pogodbe glede nakupa podmorskih čolnov Anglije v Ameriki, nišo razveljavile. V ertem tednu so akcije družbe Bethlehem (Charles Schvvah) poskočile za 12 pik. Pogodbe so bile od začetka skJenjene za popolne podmorske čolne. To pa je državni departement proglasil za krsitev nevtralitete. Sedaj se izdelu-jejo podmorski čolni v posameznih delih in jih vkrcajo v Montrealu, kjer jih potem sestavijo. Na ta način dobi Anglija svoje podmorske Čolne in vse izjave državnega de-partementa in protesti nemškega poslaništva so brezuspešni. To je povsod v Quincyju znana javna tajnost, ker se sprejemajo tamkaj no\i delavci za one, ki so jih poslali v Kanado. Pristaši Nemčije so dosedai brez uspeha opozariali na dogodke v Ouincvju. Podmorske Čolne dobiva družba »Fore River Company<, ki je za časa rusko - japonske vojne dobavljala ćele podmorske čolne za Japonsko.
Amerikanske kupčije. Amsterdam, 21. aprila. Kakor znano je ameriška vlada nedavno prepovedala izvažanje podmorskih čolnov v Anglijo, češ. da ne dopusti tako eklatantnega kršenja nevtral^ nosti. Ameriški tovarnarji si poma-gajo sedaj na ta način, da pošiljajo podmorske čolne razložene v Mon-treal kjer jih sestavljajo in ekspedi-rajo na Angleško. — Ta »metoda« se Amerikancem očividno ne zdi v protislovju z dolžnostmi nevtral-nosti.                                          ..,3-/
•   .   •        %
Proti amerikanskim kupčljam.
Amsterdam, 21. aprila. AmerN kanski časopisi so priobčili nedavno velike inserate, ki zahtevajo prepoved izvoza orožia in municije. Oklic je podpisan od 431 izdajateljev časo^ pisov.
*     .     • Irredentistično slavfe v Genut.
Iz Milana poročajo: Dne 5. maja odkrijejo v Genui Garibaldijev spomenik na onem mestu, odkoder je odplul Garibaldi s svojim tisočem v Sfcilijo, da jo osvobodi. K slav-nosti so povabili kralja in ministre, Prišel ho menda le naučni minister. — D, Annunzio bo imel slavnoistn-i govor.                                        -i
•                        V
Rusi   na   romunskem   teritoriju.
Preko Berolina izvemo iz neke-ga romunskega lista, da je prestopilo od srede marca 17.000 Rusov na ro-munska tla, kjer so jih razorožili V tem slučaju gre izključno za ko-njenicot
9l. <:c*
„i>LuVl:i\bKi NA.HU&', dne 23.   aprila   i\*ic*.
Ol*. J.li   o.
Posebni   odposlanec  grškega  kralja na patu na Dunaj in v Berlin.
Iz Rima poročajo: Iz Aien je prispel baron V'psilanti, ki potuje na Dunaj in v Berlin. Zatrjuje je. da mu je poveril grški kralj Konstantin posebno važno misijo.
Ustavljen Itailianskl parnflt.
Carigrad. 21. aprila. (Kor. urad.) Kakor poročaio iz Aleksandretta, je franeoska križarka »D* Estrees. zzi-plenila oranže, kože In drugo blago, ki je bilo nakrcano na italnanskem parniku »Washington«c.
Promet  med  Švedsko in Finlandijo.
Stockholm. 21. aprila. (Kor. ur.) Promet s parniki v Finlandijo se je zopet pricef. Danes so odpluli iz Stcckholma  tri je  parniki.
Dnevne vesti.
—  Mtnistrski predsjednik o dru-gem črnovojntškem pozivu. Neki deputaciji dunajskih kršćansko - socijalnih poslancev je izjavil ministrski predsednik grot Sturgkh. c!a bo vo-jaška upravu  storila vse, da  ublaži trdine novega ernovojniškega   zakopa. Predvsem bodo poklicani mlaiši letnikl pred str-rejšimi in starejši ne hkrati. temveč letnik    za    ictnikorru To načelo da bo veljalo tako za pre-£ledovanje, kakor    pozneje za vpo-klic pod orožie. Pri tem se bo ozira-lo zlasti na to. da ne nastanejo v %n-spodarskem življenju kake    težkoče. Tuđi se bo postopalo pri presojeva-nju  sposobnosti po drugem * merilu. kakor pri dosedanjih naborih.  Ministrski predsednik  pa  ni  izjavit,    da bodo    črnovoiniki    drugega    poziva klicani sele v septembru, kakor se je poročaio iz Budimpešte.
—  Pravica do kritike. Iz Budimpešte se poroča.    da    so    združene jieodvisne stranke poslanske zbornice sklenile.    udeležiti  se  razprav o vseh zakonih, ki se predlože parlamentu, ter v mejah. ki jih pač dolfva vojna, odločno izrabiti svojo pravico do kritike.
—  Odlikovanje. * Sigu um laudls-na traku hrnbrostne svetinje je pre-jei za hrabrost pred sovražnikom po-roenik v rezervi    dr. Rudolf M o 1 e, profesor na liceju v Ljubliani. Odlikovani ie pobočnik puonirskega stot-Tiika Mila pf. Philippovića. poveljnf-nika flotile na Vis!:.
—  Pade! je v Karpatih dne 26. marca jurist Franc Levec. prapor-ščak v rezervi 70. pešpolka in    no-veljnik 3. stotnije VIII. oddelka strojnih pušk.    Pokojnik,    sin    đvornega svetnika gospoda Levca. je bil    za svojo hrabrost v tej vojni že odlikovan s srebrno hrabrestno    svetinjo. Spostcrvani rodovini naše iskreno so-žalje!
—  Kdo ve kaj?      Gospod .Tosip f v a n č f č.    učitelj  na  Tolminskem, nahajal se je meseca septembra   1. 1. kot vojak v przemvslski bolnici in od tedaj ni sluha ne duha več o njem. Ker so vsa tozadevna poizvedovanja ostala brezuspešna. se prosi vjudno, ako ve kdo kaj o njem. naj biagohot-no    naznaniti  izvoli  Francetu  Šauli pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici.
—  Pogreša se od konca januar-ja vojak - rekrut 17. pešpolka Jožef Klinar iz Jesenic. Odšel je na *e-verno bojišče sredi januaria s šestim maršbataljonom.    Na bojišču je    bil haje oddeljen    fc. poljski    kompaniji. 17. pešpolku.  Od konca ianuaria  ni nobenega ^lasu več o   njem.    Kdor njegovih tovarišev bi kaj več vedel o njem. se vljudno prosi, naj to spo-roči  nefrankovano    njegovi    materi Heleni Klinar. posestrtici na  .leseni-cah.
—  Pogreša se Josip    Z e 1 n i k 25.  domofcranskega polka,  10.  stot-nija. 2e odkar je odšel na vojno, se ni nič več oglasi!.      Kdor kaj ve v> njem. naj to blago voljno snoroči na naslov:    Fric Tome v  Medvodah, Kranjsko.
—  Iz raskega vjetništva    se    ic zglasil dne 16. marca t. 1.   z   inarš-kompanijo iz Ljubljane odišii kadet-aspirant 27. dom. pešpolka g. Ernest Sorčan, učitelj v Rnjhenhurgu na Štajerskem. Vjet ic bil v Karpatih.
—  Iz mskeisa voinega vjetništva se je oglasil vojak 27. dornobranske-ga polka Karol S c h u 1 z,    doma iz Ljubljane.
—  V ruskem vietništvu se naha-ja goriški učitelj Edvard Prinčič, kadet 2/. domobranskega    poika.    sin nadučitelja E. Prinčiča v Pe\rmi pri Gorici. Oglasil se je iz Moskve.
—  V ruskem vjetništvu v Oren-burgu na azijski meji se nahaja rezervni praporščak bos. - hercegov, pehotnega polka št. 2 Boris C e r u e z BJcđa. Ž njim vreći    -c    nahaja v Orenburgu vjetih   se   70 slovenskih vojakov. V pismu navaja imena teli vojakov:    Ferdo UIricTi iz Trbo-veij, Blaž M a r o 11 iz Litije, Andrej Grbec u Litije. Franc Prosenc
iz Koprejne. Matevrž UCakar iz Zagorja in Alojzij C e b i n iz Zagorja. Vsi ti vojaki šc niša dobili nobene vesti od svojeev od doma. Njih naslov je: Voenoplennij N. N. mjenovoj dvor vzvod Nr. 46. Orcnburg, RusUa.
—  Iz mskega vjetništva se   Je oglasil     nadporočnik      brzojavnega polka Stanko Sirca, ki je bil vjet zaeno 5 przemvslsko   posadko.    Na razglednici, ki jo Je pisal dne 31. mar ca iz Radzilova v Rusiji, pravi, da se vozi že tri dni proti kraju svoje do-ločbe.
—  Usmiljenka v    ruskem    vjet-
niStvu. Hoerka graškega trgovca Zischesra, Roza Zischeg, ki je delo-vala kot usmiljenka v Przemvslu, se nehaja sedaj v ruskem vjetništvu. Zaenkrat je ostala še v neki przemvslski bolnici, potem pa jo bodo prepelfali v Kijev ali pa v zmislu haške kon\encije pustili domov.
—  Nov transport raniencev priđe jutri zjutraj v Ljubljano.
—  Zahvala, češki ranjeni vojaki, ki so se nahajali v oskrbi v   Mla-diki,-. se pri svojem ohdodu na Ce-sko, iskreno zahvaljujejo   gospodom zdravnikom za njihovo skrbnr> brigi). Naša    najtorlejša    zahvala gre tuđi ?ospt;dična?Ti učiteliicam Anici    Ma-ehovi. Mariji Grošljcvi in Mariii Ple-skovi, ki so tako radevoljno skrbeie za naše čtivo   Zahvaljujemo se tuđi vsem onim velecenjenim damam, ki so nas tolik(?krat obdarovale. Vedno se ^omo  s  hvaležnostjo    spominjali Vaše Ijtibeznjivosti in Vaše požrtvo-valnosti. — Za češke vojake:  Če-n e k  P a v 1 a s.
—  Predložitev    izjav za krušne karte. Stranke, ki so se zglasile   za krušne  karte, imaio  tozadevne izjave, pravilno izpoiniene in pcxlpisane. i^rcdlnžiti tekom prihodnjega    ponc-deljka in  torka. in  sicer v času  od 9. dopoldne do 1. popoldnc, ali od 5. popoldne do 7. zvečer pri ravno tišti komisiji, pri kateri so jih prejele. Te izjave je treba    predložiti    brezpo-gojno. ker sicer stranka toliko časa ne dobi nove krušne karte, dokier ni prinesla te i7jave nazal    Snrejemal jih bo v to določeni uradnik.
—  Krušne karte in  prodaja mo-ke.   Piše se nam:    O izdaji krušnih kan se je že veliko pisalo in mnogo paragrafov izdalo.    Nobeden    paragraf pa ne povc. kje se bo moka do-ni'a. Za tište, ki pečejo kruli    doma. je to vprašanje velike važnosti,   ker veliko pekov ne peče več kruha    in večina mekarjev nima nikake moke \ zalogi, torej kje borno dobili   mn-ko? Nekateri    mokarji    ali   trgovci irnaio iroko še v zalogi. pa jo  zopet vsakemu ne prodajo, le stalni odje-malci ali znanci jo dobe. Ali je pro-dajalec mokc zavezan vsakemu brez izieme inoko prodati — seveda Če jo ima v zalogi in ako ima krušno karto? Ker je v Ljubljani večina strank, ki kruh doma dela, je to vprašanje. kakor že rečeno jako važno in prosimo tozadevnega pojasnila.
—    Več    kruha    za   delavstvo. Uradno ie    uve'javijeno   načelo,   da imaio vsi Iju-dje pravico    do    enako mnogo kruha. Za denarno bolje sto-ječe ljudi je določena poraba že za-dostna. sai si lahko kaj drugega pri-vo-ščijo. za c'elavcc pa tedensko določena množiTia  kruha ne zadostuje. To se je zdaj    uradoma konstatiralo tuđi na DunLJii.
— - Goriški deželn: odbor je ob-javil  izjavo,  v  kateri  popisuje,  kako se je triidil. da bi preskrbel za Gori-sko  potrebna  živila,  in  katero kon-čiije z nasledniimi besedami: S sklc-njenimi  pogodbami si je deželni odbor zag«>tovi! toliko blaga, kolikor bi ga potrebovali  za    nekaj    inesecev. Nci>red\ idene  okolščine.    ki  jih  deželni odbor ni zakrivil. pa so na mah ustavile  izročitev blaj3:a.    že kuplje-nega na Orcrskein in v Italiji. In tako je nastopila kriza    v    nreskrbovrinju vsiik dan potrebnih živjl.      Deželni od^.^r je posknsil vse, da bi izposlo-\'i\\ od osrednjih  oblasti    dovoljenje za prejemariie blajja.    Dosedanji izid ni povcljen. Energični ukreDi se na-daiiujejo.
—  Živila v Trstn.     Tržaški na-Tuestnik je dal nabiri naslednji oklic: Pa se oirjdgoči prcbivalstvu    nakup najpiTtrebnejših živil. sern sporazumno s tržasko občino in vojaško upr:;-^o odredil  vsc  jiotrebno. da  bo pe-kovska zadruga že od jutri (22. t. ni.) rtaprej zamogla peči potrebno    količino kruha.  Vrh  tega  se bo proda-jaln v trgovinah z mešanim    blagom poientna  moka    za    dnevno    ceno. krompir na po 24 vinarjev kilogram.
—  Patriotsko nahiranie kovin v vojne namene. Srednješolska mladina je do malega že razne^la po hi-sah oklice za    patriotsko   naniranjc kovin v vojaške namene in bo te dni tud: pričela nabirati dotične darove. Občinstvo se   torej prosi, da z ozi-rom na domoljubni značaj te akcije posveča svojo pozornost temu nabi-ranju in naj ima pripravljene   predmete, katere je namenilo položiti do-movirji na altar.
—  Iz mesarskih krogov se   nam
poroča, da premnogi prekupci in trgovci broobzirno dražijo etnt klaviri živini. Tako so na primer na ljub-Uansketn tedenskem sejmu v sredo dne 21. t. iru v pravem pomeiiu be-sede navalili na prodajalce živine. Eden je ponujai več od drugega. Pobrali so skoraj vso živino za izvoz iz dežele. Plaćalo se je za 1 kg po 2 K 20 v do 2 K 30 v. In takim ce-nam naj mesar konkurira? Skrajni čas bi bil, da se končno ustavi to za konsumente pogubno barantanje, ki žene cene nevzdržema kvisku. Zakaj kot neizogibna posledica mora slediti seveda tuđi povisanje prodajalnih cen za meso.
—  »Glasbeni Matici« so darovali   podpore v sili« gospodje: P e t r i-č i ć Vaso, vitez    Franc   .ložefovega reda, zasebnik, 30 K; M u n d a Ivan, c. kr. vladni    svetnik,    \u K 20 v; Mejač Ivan, trgovec, 20 K;   Dobi d a Jos.. c. kr. dvorni    svetnik  v p.. 10 K; Bajec Anton, umetni vrt-nar,  10 K;  Sega Ign., inženir južne želez.. 5K; Planinšek Karei, ve-letrpfovec.  10 K:  ces.  svetnik     Ivan Franke. 4 K; Jeraj Fr..    c. kr. profesor. 5   K;   neimenovanec IV.,  10 K;  ti e i m e n o v a n e c    V., 10 K:  neimenovanec    VI.,    po gospodični Jerici    Dolenčevi,   20 K; Z a j e c Alojzij. veietrgovec, 4 K.
—  Dr. Vinko Župan t.   Po   dol-K*em bolehanju je danes umri praktikant c. kr. liceiske knjižnice gospod dr. Vinko Župan.    Pokojnik,   zclo simpatičen   mlad mož, je    bil   vzlic svoji težki bolezni, ki jo je šel zdra-vit tuđi v Egipt,   neutrudljivo  dela-ven na literarnem polju.   Študiral je v Pragi. a poznal je poleg češke ii-terattire tuđi jako dobro    franeosko in je v svojih    esejih    priobecnih    \* različnih listih    pokazal  lep    talent. Tuđi za naš list je   marsikaj   spisal. Vsem, ki so ga poznali, je bil skromni Ijubeznivi mladi mož ljuh in drag. Bodi mu obranjen prijazen spomin!
—  Umrla je   rodbini \Visiak   v Sodni ulici št. 5. hčerica    Anica    v nežni    dobi 20 mesecev.   Naše   so-žalie!
—    Občni   zbor »Gostilničarske zadruge« v Ljubljani se je vršil v če-trtek, 12. t. m. ob 3. popoldne v salonu  restavracije pri  Levu  na  Marije Terezije cesti. Predsednik gosp. Fr. K a v č i č je otvoril občni    zbor. pozdravil navzoče. zlasti pa zastop-nika    obrtne oblasti gosp. dr.  B u -kovnika, Tadružr^ga  instrt'ktorja g. S t e s k o in predseanika    trgo\r-5ke  in  obrtne zbornice  g.  Kneza. Zapisnik lanskega občnega zbora je prebral    tajnik zadruge g. Pintar in se ta odobri.     Preasednik    se    je ^pcjminjal   nato  med   letom    umrlih članov in članic tako %%. Novaka. Podržaja.    Goršeta in Vodnika    ter  ge.  Kos  in  G n e z d e. Letno poročilo zadruge, katero prinese podrobneje zadružni list    -Go-^tilničar . je  obsegalo mnogo internih  društvenih  zadev.    tako    glede zvišanja dežclnih dokiad,    policijske ure, gostilničarskega shoda v Solno-gradu, kantin ter nastopanja  zadruge proti   neutemclieneniu  prodnjanii! opojnih  pijač  po nemerodainih  ose-bah. Zadruga je postala tuđi podpor-ni član Rdcčega križa. Vodstvo zadruge je imelo v pretečnem letu  14 odborovih  sej, 3  seje  šolskega  od-^cka in se je vršil en izredni občni zbor.       Vsled    priklopitve    Siške  k Ljubljani je naraslo število članov na 27$.       Skupno premoženie vseh   za-di u^nih institucij je zuašalo 4P.96S K 14 \- ter je naraslo v i^rimeri s i^re-moženjem    lanskega leta za 4609 K
04  v. Zadružna posredo>alnica si u 7b je poslovale« v pretcklein letu v 204 slučajih.      Letno poročilo se je odobrilo. — Računski zaključck za  (eto 1914. izkazuje ^695 K <M v dohodkov in 3552 K 33 v iz dat kov, torej    pre-bitka 142 K 71  v. Čisto premoženie zadruge /naša 7118 K 70 v. Naraslo je zadružno   nremoženjc   za    277 K 46 \\ premoženie bolniške blagajne članov za 130S K 23 v in    ono    po-močniške bolniške  blagajne  za 3024 kron 25 v. Računi so bili pregledani in se je našlo vsc v redu.    Proračun za 1. 1915. izkazuje 1M2 K 71 v do-hodkov in 2460 K izdatkov torej pri-manjkljaja S17 K 29 v. V pokritje tega primanikliaia in časopisa se skle-ne doklado 3 K za osebo. Spreieto. livoijeni so bili nato en   odbornik g. Krive Kan in en namestnik gosp.
5 t e p i č Peter. Predsednik se je za-r-valil bivšemu blagajniku zadruge g. P n I a k ii za njegov trud. Nato je bil izvoljen še g. Jancar za pregicd-nika računov    pomočniške   bolniške blagajne, nakar je predsednik g. Fr. K a v č i č ob   4. popoldne    zaključil občni zbor.
—  Prorok se je oglasil s ssver-nega bojišča.  Raznim prorokom, ki nam napovedujejo lepe čaše miru in sprave, se je sedaj pridružil tuđi vri slovenski vojak, ki nam piše z boj-nega polja:
»Ker se niti  prvi kriptogram v 5au številU Vašega ceujenega Ibta,'
niti drugi popravek (g. Fedor S.) ni uresničil in ker bi mi do konca av-gusta vojna predolgo trajala, vpo-šljem sledeči kriptogram z željo, da se vsaj ta uresniči. — Z odličnim spo štovanjem Fran C u š, Briicken-Baon. 1, 4. Komp., Fclipostaint 11. SRBIJA
RUSIJA .JAPOMSKA FRANCIJA ANGLIJA V.RNAGORA
BELGIJA VISOKA PORTA NEMĆIJA AVSTRUA OGRSKA
t. j. -Junija bo mir .
Kakor nam gosp. Ćuš nadalje poroča, služi pri njegovi kompaniji precej kranjskih Janezov. Vsi se prav dobro počutijo. Vrcine je ugodno.
Za poveliniKa vjetniškega tabo-rišča v Sterntafu na Štajerskem je imenovan vpokojeni polkovnik Anton Pruggmavcr.
Ubegli Rusi pri;cti. V Arnielsu na §taierskem so orožniki prijeli ru-ske^a vrjetnika 4nletnega Mihaela Krabcova, vojaka 317. ruskega pc-hotnega polka, in dva njegova tova-riša, ki so utekli iz vjetniškega tabo-rišča v Feldbachu in so imeli nanien pobegniti v Italijo.
Namestništvo v   Gradcu,   kate-
remu treba priznati, da je :<Sedc pre-skrbovanja živil pokazalo veliko dobre volje in res storilo kar se je dalo, začne v soboto samo prodaiati živila. Prodajalo bo krompir po 14 vinarjev kilogram, fižol po 25 vinarjev pol kilograma, masti bo 10 dek veljalo 25 vin.
Goriški »Gazettino Popolare« zopet preneha izliajati. Preneha! je bil januarja, jx)teni je začel zopet iz-Iiajati. Glavni urednik Josip Kerso-vanv je bolan, sotrudnika. ki ga je imel, %o poklicali pod orožie.
18.160 kilogramov vojne moke zaplenienih. Mlinar Simon Seebicz-!er je iz plesnive in z vsakovrstnimi smetmi pomešane moke izdelova! kruh. vsled česar je mnogo ljudi obo-lelo. Prvo sodišče v Celovcu ga je obsodilo na 20 K zaradi kruha, a ga je oprostilo od obtožbe. da je prodaja! piesnivo in s smetjem pomešano moko. Druga instanca pa je globo povišala na 30 K in obenem izreklo, da se poštenjaku zapleni vsa mo-ka-, 1S.160 kilogramov in se to uniči.
Zmrznjeno meso za Trst. V Trstu ima parobrodna družba ^Austro-Americana primerne priprave, da v njih zmrziie meso. ki ga iernlieio v mirnih časih ladjc seboj. Ždaj se bodo te priprave porabile, da >c trža-skemu prebivalstvu preskrbi i^eso. Že tekom zadnjega tedna so 127 na Punaiu in \* Pešti kupljenih volov zaklali in meso vložili v omenjene priprave, zdaj pa imajo še 191 pitanih volov, ki pridejo nekoliko pozneje na vrsto. V pripravan . Austro-Americane je prostom za 500.000 kilograiriov mesa.
Potoplien parnik v fržaškem pri-stanišču. Parnik Triester D. bi bil iuicl odpluti v Palmacijo. \'se je bilo že pripravljeno za odhod. ko se je parnik naenkrat nagnil na stran proti kopneni in se naposled pf>r>olnoma zvrnil na trsto stran. Jambori in dim-nik so se zlomili in pri tem pokvarili krov. V desetih minntali je bil ves parnik pod vodo. Mornarji ^o se pravočasno resili.
V Dahnaci.ii zapi rajo denuncijante. Zaderski -Narodni List javlja, da so v Splitu zaprli nekega Š.-n in da je državno pravdništvo c«vigni!o proti njemu obtožbo. ker ie dcnunciral dva poštenjaka, ki sta bila aretirana in ki so jih izpustili na svobodo šelc. ko se je dognalo, da jih je denuncijant lažniivo denuncirah
Umri je v Zagrebu fml. vitez Korvin. Boril se je šc pod Radctz-kini \' Italiji.
Perast! legar v Zatjrebu. Med rnnjcnimi vojaki.ki so jih na zaut.jem transportu pripcljali iz Karpatov v Zagreb, sta obolela dva na pegastem lemanu.
Prodaja rib na Reki. Preteklo soboto ic bilo na ribjem tr^ii na Reki zc!o živahno. Na prodaj so bile silne količine ril>. Ziutr^i so podaiali kilogram sardelic po 16 vinarjev, a kas-Tiejc ^o bile te ribice šc cenejše. Tuđi ostalih ribjili vrst je bilo na trgu prilično mnogo. Bilo je naprodai tuđi mnogo rakov, a so bili razmerema dragi.
Kinematograf »Ideal«. V petek specijalni večer z velikansko ropar-sko dramo -Panamski desperado- v o ciclih. Posebna zanimivost te slike so naravni posnetki panamskega prekopa. — V soboto in naslednje dni -'Sarjc avstrijskega rezervista < velik patriotski film po priljubljeni glasbeni sliki c. in kr. đvornega ples-rega glasbenega ravnatelja C. M. I Ziciircrjjv                                            '
Semenj za kože se bode vršil v ponedeljek, dne 3. maja in sicer kot navadno v skiadiščih »Balkan-: trg. sped. in komin. del. družbe, Ljubljana, Punajska cesta 3.'.
Žrebaiile razredne loterije. Pri včeraišnjeni žrebanju so zadele tele številke: S0.000 kron številka 133.409. Po 10.000 kron štev.: 34.024, 105.034. 10S..349. 5000 kron številka. 18.587. Po 2000 kron stev.: 10.210, 11.958, 24.099. 27.811. 32.420, 32.S67, 30.059, 41.190, 44.047, 47.091, 151.507, 56.953, 59.313, ()2.6i*. 63.638, 30.66-i, 65.397. 00.9S3, 07.252, 82.564. 93.302, 96.8t>3. 109.263. 112.767, 116.571, 118.S38, 126.SS7, 127.133, 141.729. 158.229.
Srzojouiio porociin.
Krušne arte. — Moka.
Dunaj, 2,5. aprila. (Kor. urad.) Listi poročajo: Naprani odposlan-stvu kr.ščansko - socijalnili poslancev Polcnjc Avstrij.ske izven Ouna-ja, ki se je /glasilo pri justičnem ministru v zadevi obsodb zaradi prekoračenja anrovizacijskih ndrcdb, ie izjavil minister, da je bil žc sam pozoren zaradi gotove strogosti pri obsodbah. kar mu ic dalo povod za primerno orijentiranje državno-pravdniških runkcijonarjev, oziroma *;odišč. Na podlagi teh določil bo rrc-ba v judikaturi pred vsem bistveno razločati med zaniolčanjem z očit-nim namenom in ined pomotno nn-pačno navedbo. Dalje je izjavil \v-stični minister, da bo kazenske ^-b-sodbe glede prekoračenja maksimalnih cen prilagoditi ndločbam zadnje razsodbe vrhovnega sodnega dvora.
Nato so sli ti poslanci \' mini-strsko predsedstvo, kjer sta jih sprc-jela ministrski predsednik in notrn-Hji minister. I^rcd \ scni so člani tega odposlanstva razmotrivaii vprašairc zvišmija deležev moke in kruha za osebe, ki jih rabijo rmd posebno tc-žavniini raznierarni in pri dališem delavnem času iknietic. vinogradni-ki, lesni in obrtni delavci). Minister za notranje zadeve je izjavil, da se bo skrbelo za one. katerim žc do sedaj izšle odredbe jamčito zvišane deleže. s primerno rešitvijo vprnša-nia krušnih kan v smislu zvišanega deleža. Glede predpisov, ki zadeva-;o mešanje moke v tniinih, je izjavil irtinister. tla se srne tako dolgo. da no vojni prometni zavod za žito preskrbel surogate, oddajati nemešana moka za nainujnejše doina_e potrebe kmečkega prebivalstva. dočim se mora inoka potem doma mešati s pridatki (krompirjem i. dr.)
Ogrski biro za   razdelievanie   moke.
Budimpešta. 22. aprila. (Kor. u.) Ogrski korespondenčni urad poroca: Biro za razdelievanie moke. ki so ga ustanovili tukajšnii veletržei z moko, je pobiral za posredovanje pre\elike pristojbine. Z ozirom na to ie nc5tni magistrat raznusti! ta biro. Od dancs naprej dobivalo trgovci nakazila za moko na nreje običa-ien način.
Madžarska neodvisna stranka.
Budimpešta. 21. septembra. (Kor. urad.) Poročilo oq:rskec:a kore-spondenčnega urada: Neodvisiri stranka je imela danes dopoldne pod pre-dsedstvom grofa Mihaela Karolvija sejo. na kateri ie sklonila, da se živahno udeleži politične debate o zakonskih TTredloErali, ki so bile v poncdclick predložene znnrri-ci. \-endar pa bo pravico kritike iz-vaiala samo v okviru mci, ki so za-stavlicne vsled vojne.
Ob-creljevaii^e Fcm a Maussona.
Pariz. 22. anrila. (Kor. rrad.) Po poročilu >Petit Pansiona^, so Nemei ^r rorek nanovo ohstreHcvnii Pont a Moiisson. več biš je bilo hu-do poškedovanih. Eua oseba je bila snirtnonevarno ranjena.
Mcštvo podmor>kega čolna  >E  !5«.
Cangrari, 22. aprila. (Kor. urad.) Vietiiike iz aue:Ieškciia podniorskega četna >E 15 . ii^ed niimi bivšega pod-konzula v Pardiinelah, ki je bil ranjen, so nripeljali sem. Vsega skt:paj je 22 mož in .} častniki. Ranjene so spravili v 1v>hiištiice.
Boji Jetalcev.
Basel,    22. aprila.    (Kor.  urad.) -Baseler    Nachrichten-    beležijo    v svojem uvodnem članku z obžalova-njem napade  letaleev    in    izvajajo: Kljuh vscj ncvtralnosti bole nas pre-bivalce Basla napadi na deželo ob-mejnih grofov in posebno na naše so-sednjc mesto Lorrach.    Ne moremo se iznebrti misli, kako liudo trpe naši sosedi pod pritiskom časa. S podvojeno silo se nam vzpričo take blizine vsiljujejo vprašauja, cc imajo taka obstreljevanja sploh kak vreden vojaški cilj, ali so samo Izraz vojnoga srda. Ker stoje v obeh taboriščih letalci na isti visini, se ne bi položa; enostransko  poslabšal,   Ce    bi    obe stranki opustili motanje bomfr-
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23. aprila 1915.
91. štev.
Francosk! zđravnffkt ▼ NBn.
Kodanj, 22. aprila. (Kor. urad.) Danskemu pomožno - ambulančne-mu komiteju se je sporočilo, da je došel znani bakteriolog Nicolle, laboratorijski predstojnik pariškega Pa-steurjevega instituta, s štiridesetimi francoskimi zdravniki v Niš.
Boji v Kamerunu.
Pariz, 22. aprila. (Kor. urad.) Uradno poročajo: Po oštrih bojih v zadnjem mesecu so se nemške čete iz Kameruna umaknile proti planoti v notranjščini kolonije. Sedež vlade so premestili v Jaunde. Docim so naše čete domačinov \?. ekvatorialne Afrike dosegle na vzhodu Loncie in na zahodu Dume, je dospela kolona polkovnika Mayerja, ki je odšla iz Edee ter korakala ob železniški pro-gi, do reke Kolo. (Te vesti deloma nasprotujejo z vestmi iz nainovejše-ga časa, ki so za nas ugodne. — Pri-pomba VVolffovega urada.)
Nesreča na cestni železnlci.
Berolin, 21. aprila. (Kor. urad.) Pred poslopjem državnega zbora je ob pol 1. ponoći skočil s tira voz cestne železnice ter padel v reko Špree. V vozu je bilo 14 oseb. Ga-silno društvo je potegnilo iz vode 5 mrtvih trupei. Ostale ljudi, ki so splezali na streho voza, so resili.
Književnost.
— Zemljevid vsega sveta. V za-
fožbi znane tvrdke za zemlje vide G. Freytag & Berndt na Dunaju, VII. Schottenfeldgasse 62, je izšla lična knjiga, ki obsega 58 glavnih in 25 drugih zemljevidov in abecedni zapi-sek nad 17.000 zemljepisnih imen. Ta knjiga podaja pregled čez ves svet, a dasi ima priročno obliko, kakršnih se v večjih atlasih ni dobiti. Po tej knjigi se lahko vsak hitro orijentira. Naši monarhiji je posvečeno še več Iistov kakor drugim državam. Cena je le 4 K 50 vin., s pošto 4 K 95 vin.
Kazne stvari.
*  Rektor   Ivovskega   vseučilišča
profesor    dr. Huber,    ki je  rezervni t poročnik, je prišel pri predaji trdnja-ve Przemvsl v rusko vjetništvo.
*  Firma Paquin za    časa  vojne. Znana modna firma Paquin v Parizu končuie svoje poslovno leto z izgu-bo 43.300 liber    (1,039.200 kron).    K temu je treba še prišteti za    100.000 liber (1,500.000 ron) dubijoz. Firma je skoro popolnoma izgubila svoje pariške odjemalce.
*  Go!]iifivi    liferanti.    Budimpeštanska policija je pričela preiskavo proti    nekemu    trgovcu  s  kavinimi konzervami in nekemu tovarnarju iz Karlovca. Oba sta ogoljufala vojaško upravo za mnogo tisoč kron s tem, da sta dobavljala konzerve, ki nišo imele predpisane teže.
*  Izmena    nemške^a in italljan-skega blaga?      Neue Freie Presse« poroča: Genovska »Tribuna« poroča iz Rima, da se je med skupino nem-ških   trgovcev  dosege!   sporazum   in sta se oba kontrahenta    zavezala k medsebojni izmeni blaga v vrednosti več milijonov.
*  Gledališki ravnatelj — tovar-niški deiavec. Vojna pač lmdo vpliva na vse vrste umetnosti. Slikarji in pi-satelji. kiparii in igralci sedaj nimajo zaslužka. Izvzeto jih je le malo. Tuđi češki    gledališki    družbi    Trnobran-skega je vojna naredila konec. Ravnatelj te družbe si    je pa energično pomagal: šel je za delavca v   neko predilnico.
*    Btaznež   napade!    rom unsko kraliico. Rotnunsko kraljico, ki je te dni obiskala bukareške blaznice, je v delavnici za mladoletne blazneže na-padel neki blaznež, ki jo je hotel ob-jeti in poljubiti. Kraljica se je z vsemi silami branila ter se nato onesvesti-Ja. Blaznež jo je tako močno držal, da jo je komaj   resilo   deset   stre-žajev.
*  Največji pisalni stroj je razsta-vila   znana   tvrdka Underwood   na svetovni   razstavi v San Francisco. Stroj je 4 V2 m visok, 6*3 m širok in tehta 14.000 kg.   Crke so 75 cm velike.   Stroj   uporabljaio   za  pisanje vsakdanjih   vojnih komunikejev,   ki jih pišejo na ogromne   pole papirja. Stroj stane pol milijona frankov. Po zaključenju razstave ga posije tvrdka na reklamno potovanje v Evropa
*  Ženski kongres v ffaagu. »Times« poročaio iz Londona: Angleški delegati za mednarodni ženski   kongres v Haagu so zadeli še na druge težkoče, kakor samo na to, da nišo mogli dobiti ladje, ki bi jih prepeljala na Nizozemsko.    Vlada    je namreč želela, da bi se anggleške    žene ne udeležile mirovnega kongresa in ni hotela izdati legitimacij. Končno pa je izmed 180 priglašenih    dobilo 20 žensk legitimacije.
*  Aretovani  ovaduh.   V   Češki TFebovi že 30 let bivajoči lesni tr-govac Lttdvik   Richter le začetkom
vojne napravit veS sto anonimnih ovadb proti češko mislečim obč. odbornikom, učiteljem, uradnikom in drugim osebam. Mnogo izmed ova-denih je dolgo časa moralo prebiti v preiskovalnem zaporu. Zdaj je sodi-šče zaprlo ovaduha in ga drž. pravd-ništvo toži po § 209. k. z. zaradi hu-dodelstva obrekovanja.
*  Žena univerzltetna profesorica v Rusiji. Pred kratkim je bila imenovana za profesorico    medicinske fakultete    na    odeŠki univerzi  x\tarya Starsisze\vska, ki je promovirala na univerzi v Nancy. Rusko ministrstvo je prvotno    nasprotovalo      njenemu imenovanju.   Ko pa je odstopil mini-*ter Kassa, ni bilo nobenih predsod-kov več in stolico patologije in terapije    je   dobila Starsisze\vskat    ki je predložila     tuđi     mnogo   originalnih strokovnih spisov.
*  Polk franeoskih žensk. Kakor poroča »Kolnische Zeitung«, namera-vajo franeoske ženske sestaviti   cei polk.  Gospa Armand, vdova častni-kova, hoče prevzcti poveljstvro pol-ka. Polk bo obstojal le iz prostovoljk. Šefinja  polka  bo belgrj^ka    kraljica. Baje bo ta ženski    r>olk    razdeljen v več sekcij. Ena sekcija naj nadome-šea vojake, ki so porazdeljeni po pi-sarnnh. druga sekcija naj se izvežba kot kolesarski in motorski kor, tretja pa naj služi v to, da straži jfbsamezne kraje.
*  Angleška vojska.   Iz Londona poročajo: V poslanski zbornici je iz-javil Llovd George:    Pred vojno  ni nihče pričakoval, da bo naš ekspede-cijski kor večji, kot šest divizij, sedaj pa lahko izjavim, pooblaščen od lord Kitchenerja, da se nahaia na bo-iišču najmanj  šestkrat    toliko   ljudi, ki so popclnoma opremljeni in dobro preskrblieni.   (Odobravanje.)    Llovd George je govoril nato    podrobno o problemu preskrbe municije in o od-redbah. ki jih je v tem oziru izdala vlada, ter izjavil, da je    izdelovanje municije  sedaj  sedemnajstkrat   tako veliko, kakor je bilo   v    septembru lanskega leta.
*      Trobanroa    narodna   nosa.
Rojstni dan kralja Alberta so Belgij-ci, kakor poroča »Politiken«, po-vsod praznovali. Kljub prepovedi so vihrale trobarvne belgijske zastave, posebno v Antwerpnu, na mnogih hi-šah. Mnogi so oblekli posebne narodne nose: namreč rdeče hlače, rumen telovnik in crno suknjo. Skoro vsi pa so imeli narodne kokarde. Več Belgijcem se je posrećilo priti čez mejo na Nizozemsko, odkoder so poslali brzojavne čestitke belgijske-mu kralju. Kot kurijozum navaja imenovani list, da so Nemci v Bruse-iju najeli kolodvorsko restavracijo za dobo 12 let.
*    Generalisimus Joffre proti pijančevanju«  Generalisimus  Joifre je izdal odlok, s katerim se strogo pre-poveduje   prodajanje   opojnih   piiač četam v armadni zoni.      >Dolžnost vseh patrijotov je.« pravi naredbeni list, »da kar najenergičneje nastopi-io proti alkoholizmu. Vsak mora uvi-deti, da je vse, kar zmanjšuje mora-lično in materijalno    moč    armade, zločin proti narodni obrambi.<-  Tuđi pogoščevanje vojakov je prepoveda-110. Edini dovoljeni alkohol je vsako-dnevna skromna porcija vina, ki jo dobivajo franeoski vojaki.    Vsakdo, kdor se ne pokori franeoskemu vr-hovnemu poveljniku, priđe pred vojno sodišče. 2enam vojakov, ki bi za-hajale v vinarno, se takoj odvzame državna podpora.
*  Dekle brez desne roke in noge
vzor pridnosti. V Vodicah v Dalmaciji pokarajo starši svoje lene hčer-ke in sinove z besedami: »Poglej Učkovo, brez roke in node!^ In lena mladina se res sramuie, da ni tako pridna, kakor uboga Tomica. Tomica Učkovo, brez roke in noge!^ In lena je prišlo brez desne roke in noge na svet. Navzlic temu se je priučila vsakemu domaćemu poslu, pa ne le to, ona se je naučila tuđi dobro Čitati, računati in pisati, kar je za dalmatinsko seljakinjo prava redkost. Tomica je najboljša perica, zna dobro kuhati, skrbi za otroke svojega brata in opravlja v nedelio posel javnega pi-sarja — piše namreč vasčankam pisma za može, ki se nahaiajo v vojni. Učakova Tomica je postala po ćeli Dalmaciji popularna.
*Denarne razmere   na    Franco-skem. Iz Pariza poročajo: O resnič-nem denarnem stanju  Francije, ka-tero je ta!\o hvalil Ribot, poroča za-nimivo Clemenceaujev" list  »Momme Enchaine«;   5>Neki  naš  čitatelj  si  je hotel, ko je dospel iz Španije, kupiti na kolodvoru v Tarbesu vozni listek do Pariza. Dal je večji denar in bi bil moral dobiti iz te vsote 3*50 frankov nazaj. Ta znesek mu je hotel iz-plačati uradnik pri blagajni v denar-nih nakaznicah, ki jih je   izdala    tr-govska zbornica v Tarbesu.   Potnik | je proti temu protestira!, ker najbrže ! ne bo nikdar več prišel v Tarbes in bi zanj ne imeli listki trgovske zbor- , niče izven okoliša   Tarbesa  nikakc 1
vrednosti. Nato mu uradnik nt hotel dati voznega listka. Potnrku ni preostajalo drugega, kakor se pr> tožiti in postajenačelnik ga je še sku-
Iša! pripraviti do tega, da bi izustil kako nepremišljeno besedo.« To so v resnici krasne denarne razmere, če hoče železnica prisiliti potnike k sprejemu žanje drugje popolnoma ničvrednih denarnih nakaznic.
*   Dvanajstkrat    ranjen.    >Wie-denski Kurjer Polski« poroča iz Kaštel Lastve: Profesor dr. J11 rij knc/. l>ov./mont Oiedrovc Vilenskv,   ki je
j šel kot bivši rezervni častnik po iz-bruhu \ojne kot prostovoljec v Mostar, je bil \- bojih proti Srbom dvanajstkrat ranjen, vendar pa se je vsa-kokrat kmalu vrnil k svojemu polku. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z zlatim zaslužnim kri/cem. z viteškim krilcem "rane Jožefovega reda in končno z železnim kronskim redom. Imenovan je bil za stotnika. V bitki pri Višegradu so ga Srbi \ jeli ter pripeljali v Bitolj. Od tam pa je nobegnil skozi Albanijo v Valono, od koder se je odneljal z ladijo v Kotor. Knez, ki od začetka vojne ne ve ni-cesar o svoji rodbini, je napravil oporoko 0 svojih posestvih v Bosni in na Litavskem. Oporoko je izročil graskemu sodišču.
*  Tople   kopeSi   za Angie/e   na botišču. Na Fianderskem, kjer se na-haja glavni det angleške armade, se ne dela v sladkornih tovarnah in pi-vovarnah.    To je vporabilo    povelj-ništvo angleške armade, da je iz teh tovarn napravilo kopališča za angle-ške    vojake.    Vse to je organizirano tako,   da priđe vsak    vojak in vsak častnik vsakih deset dni v toplo ko-pel. Vojaki pridejo, slečejo obleko in perilo in jrredo   po    14 mož v kadi, napolnjene s toplo   vodo.    Odloženo obleko jim med kopanjem desinfici-rajo    z   vročo   paro.    Vsak   vojak pripne na svojo uniformo svoj Iegiti-macijski znak, da more potern zopet dobiti svojo obleko.   Perilo pa dobe po kopeli sveže. Staro perilo mečejo na kup,   ki ga takoj denejo v vročo vodo.   Perice   dobivajo po 4 franke na dan. Ko je perilo oprano in posušeno,   ga dobi zopet prihodnji odde-iek vojastva. Na ta način je skrblje-no za to,   da   ima angleška armada vedno čisto perilo in da se vsak vojak redno koplje.
*    AH je strah pred   epidemijatni upravičen? Štabni zdravnik dr. Ka-rol Feistmantel je med svojim osem-ietnim bivanjem v Perziji imel dovolj prilike, se poučiti o raznih epidemi-jah. Sedaj je komandant neke bolnice, kjer je okrog 3000 bolnikov.     O strahu pred nastopom epidemii v po-letnem času se je izrazil tako: Da bi se kuga na suhem prenesla med pre-bivalstvo, je neverjetno. Tuđi večje epidemije  kolere,  trebušnega  legar-ia, pegastega legarja in koz v arma-di najbrže ne bodo nastopile. Vendar pa se mora računati z nastopom večje množine &riže. Sama terapija s serumom ne bo zadostovala.    Najvaž-nejše sredstvo proti temu bi bila za-dostna preskrba armade z dobro pit-no vodo. Važno bi bilo artnado pre-skrbeti ražen  z zadostno    množino seruma tuđi z večio množino apara-tov za prekuhanje vode, kakor je to pri neniški armadi že v rabi. Za civilno prebivalstvo sploh  ne obstoja nobena    nevarnost    ?lede    nastopa epidemij, ker je večinoma pitna voda izbGrna in se pri infekcijskih bo-Ieznih bolnike lakho izolira ter tako odstrani na ta način nevarnost na-lezcnja.
*  Tobak   ga   ie re§H.   Za   časa nemško-francoske   vojne 1. 1870. do 1871. je bilo vojnim    poročevalcem, ki so bili v Versaillu,   strogo ukazano,   da ne smeio po desetih   zvečer zapuščati svojega stanovanja.    Med žurnalisti je bil tuđi angleški poroče-valec Albert Vandam,    ki je pošiljal poročila listu »Times<'.    Nekega dne po desetih zvečer je opazil, da mu je pošel tobak.   In ker je Anglež, ki je strasten kadilec,   pripravljen k vse-mu, samo da dobi tobak, se Vandam ni oziral na prepoved   in   je odšel z doma po dragoceno rastlino. Na vokalu ceste pa je zadei vanj neki velikan s tako silo,   da   je  padel na tla. Predno pa je mogel vstati, ga je pri-jela železna   roka   za   ovratnik   in neznanec ga je vprašal z oštrim glasom:    ^Kdo   ste in kaj delate   tu?« Bil je Bismarck. Anglež se je pred-stavil.   »Pokažite mi svoje papirje«, je rekel kancelar.    Papirji    so bili v redu. Bismarck je potem nadaljeval: »In čemu pa hodite    po desetih zvečer po ulicah?« »Nisem imel tobaka in brez njega ne morem delati,    da, sploh ne živeti,«    je odgovoril Vandam. »No, to je edini izgovor, s katerim se morem zadovoljiti,« je rekel Bismarck, ki je bil, kakor znano, tuđi strasten kadilec.    »Toda riskirali ste mnogo, dragi gospod! Par kora-kov od tu bi naleteli na stražo, ki bi vas bila ustrelila — in če bi se to ne bilo zgodilo«, je pristavil z groznim j nasmenom,    »tedaj bi vas jaz usmr- i til.c Nato le dal Bismarck žurnalistu 1
zavoj tobaka ter mu ukazal, naj kakor hitro mutfoče odide domov.
*   Najkrasnejsa    žena sveta.    V
Bayreuthu je umrla 1. aprila 86 let stara dama Kmilija von Mevern-berg — nekdaj ^najkrasnejsa žena sveta«. Meyernbergova je bila hčer-ka zgodaj umrlega dvornega svetni-ka, ki si je morala kot mlado dekle služiti kruh s tem, da je raznašala pecivo frankfurtskega peka Kirscha. £e nedoraslo dekletce je vzbujalo v mestu vsled svoje krasote splošno občudovanje. Tuđi pek Kirsch se je vanjo strašno zaljubil ter jo je komni 161etno poročil. Glas o »prekrasni pekovki« se je širil dalec na okoli in pek Kirseh je dela! znamenite kup-čije. Ćelo slavni mizogen Schopen-hauer si je šel ogledat blestečo Ie-poto gospe Emilije. Pri neki dobro-delni slavnosti je prodajala sospa Emilija v šotoru blaščice. Tam jo je zagledal teiianji vojvoda Aleksandar Wiirtemberški, ki se je vanjo tako zaljubil, da je storil vse, da postane njegova. Ker ni šio drugače, jo ie mojstru Kirschu — odkupil in po iz-vršeni ločitvi Kirschovega zakona poročil. Kesal se ni nikdar. Aleksan-der in Emilija sta živela srecno in veselo na svojem j^radu Fantaste nri Hayreuthu in žena vojvode \viirtem-berškega, ki je dobila naslov grofice, je slovela ne le kot pravi vzor krasote, temveč tuđi gracije in oseb-ne miline, ki je ni zapustila do pozne starosti. Vojvoda Aleksander je umri že v osemdesetih letih in še le sedaj so položili v grobnico poleg njega njegovo prekrasno ženo, kate-ro so naiboljši poznavalci ženske krasote primerjali slavni Ninon de Lenclos in grofici Potocki. katero je oboževal, kakor znano, ves dunaj-ski kongres.
*  Kako   so zasedli Angleži  otok Tenedos.   Neki posebni  poročevalec ^Petit Parisiena«    na otoku Tenedu poroča, da je bil navzoč, ko so An-gleži zasedli Tenedos.   Pri tem važ-nem aktu so kazali naravnost obču-dovanja vreden humor. Poročevalec pravi:      Pred     kakimi     štirinajstimi dnevi je dospela v tamošnje pristani-šče neka angleška ladja in izkrcal se je en sam mož — artiljerijski polkov-nik Reginald Tempier. Podal se je takoj k grškemu brzojavnemu    uradu, kjer mu je uradnik,   menec da hoče polkovnik    oddati    kako   brzojavko, ponudil formular.    Zaničljivo mu ga je sir Reginald vrnil rekoč:    :-Nisem prišel semkai,    da    brzojavke  odda-jam.    temveč da jih preprečim.    Jaz sem angleški    cenzor.    Od sedaj na-prej bo urad    ođprt    samo od 10. do 11. dopoldne in od 4. do 5. popoldne. Nobena brzojavka ne srne biti odpo-slana, predno je ne prečitam.Sicer pa lahko počenjate, kar hočete.'     Nato se je podal   nolkovnik Tempier   naravnost v stanovanje grškega guver-nerja in koma] je prestopil prag je že rekel:    ->Kako    je tu vse    umazano, kakšne bolhe! To je neznosno!      In ozlovoljen je pristavil: »Čakajte, jaz sem angleški Častnik!«-    Odšel je in kmalu se je vrnil s kakimi petdeseti-mi vojaki, katerim je vpričo grškega guverneja ukazal, da osnažilo hi-Šo »palačo«. To se je zgodilo. Na to ie iziavil sir Reginald prestrašenemu guvernerju: »Tako. moji Ijudje bodo danes tu spali, jutri bodo svoje delo nadatjevali in spopolnili.«    Prihodnji dan se je izkrcalo večje   število an-gleških vojakov, postavili so na vo-ga!ih    straže, uredili letalno polje in zaprli glavne ceste. — Tako so izvršili Angleži    zasedenje   otoka Tenedos.
* Akademik T. Korš. Dne 1. marca je — kakor smo že omenili — umri član ruske akademije T. Kor š, ki je pred leti vzorno preložil Prešer-nove poezije na ruski jezik. Roien je bil 23. aprila 1843. v Moskvi. Njegov oče in njegov stric sta bila ugledna pisatelja in sta imela velik vpliv na razvoj ruske inteligence. Oče je pri-nadal znani Stankevičevi skupini, kateri 50 pripadali tuđi znameniti Hercen, veliki kritik Belinskij. pesnik Nekrasov, pisatelja Turgenjev in Ooučarov, z^odovinarja Solovev in Čičerin ter drugi. Sedaj umrli KorŠ je bil najprci pmfesor klasične filologije na vseučilišču v Moskvi in je I, 1900. postal pravi član akademije znanosti. Poleg raznih filologičnih razprav je Korš obelodanil ćelo vrsto prevodov grških in latinskih pesnikov ter vse naiodličnejše perzijske pesnitve. Korš je bil vedno prijatelj slabih, dasi po rodu Veliko-rus, je vedno gojil iskrene simpatije za ukrajinsko gibanje, je vedno in-terveniral pri vladi za Ukrajince in se tuđi v listih in v posebnih spome-nicah žanje zavzemal. Ko je moskovska policija pred nekaj leti nastopila proti ukrajinskemu gibanju med vi-sokošolci, se je Korš za preganjane visokošolce tako zavzel, da bi bil kmalu službo izgubil in se je imel le svoji veliki znanstveni veljavi zahvaliti, da je dobil samo oster ukor od ministrstva. L. 1908.   v   Moskvi
ustanovljeno »Obščestvo za slovan-sko kulturo^ je Korša izvolilo za predsednika in ostal je do svoje smrti duša tega društva. Na njegovem grobu je v imenu Ukrajincev govori! pisatelj Petljura. 6 Korševem prevodu Prešernovih poezij na ruski jezik smo govorili tedaj, ko je ta knjiga izšla, hvaležno pa se spomi-njamo prelagatelja tuđi sedaj ob nje-govem grobu.
:: Lakota v Belgiji. Italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini }e podal v listu > Corriere della Serac iako zanimivo sliko o veliki lakoti. ki vlada v Belgiji. V listu pravi med drugim: Vprašanje preskrbe živil za Belgijo je problem, ki navdaja člove-ka s strahom. Lakota v Belgiji je splošna. Kljub vsem pomožnim akci-jarn, zlasti amerikanskega pomožne-ga društva je lakota zavzela velik obseg. Ob pričetku vojne je imela Beigija živil komaj za kaka dva me-seca. Ko so pozneje zasedli Nemci del Belgije, so se te majhne zaloge vsled rekvizicije za armado hitro skrčile. V mnogih okrajih velikih belgijskih mest se laliko vsak dan vidi velike množice, ki molče čakajo ob vratili kakega javnega poslopja. Uboštvo govori pri teh ljudeh bolj iz obrazov kakor iz oblek. Zhsti so pri-zadeti premožnejši in boljši sloji, ker morajo trpeti še ponižanje, da so navezani na milodare. V Bruslju sa-mem se razdeli na dan okrog 500.000 norcij juhe. Od 750.000 prebivalcev živi več kot 250.000 ljudi od miloda-rov. Mani prernožni plačujeio za jed na dan pet centimov, v resnici stane jed petnaist centimov. Hrezdelnost je silno narasla, skoraj nihče ne dela. V enem mesecu ne bo več nikakega mesa. Koliko Časa bo Belgija še tako živela? Splošna beda onemogo-čuje od dne do dne bolj delo pomož-nih komitciev. Tuđi gospodarska kriza vedno bolj narašča. Mnogo po-ija je neobdelanega in kmetie proda-iajo živino za slepo ceno. ker se boje, da pozneje ne dobe zanio ničesar. Vsa upanja se obračajo sedaj v Ame-riko, a od tu ni pričakovati v seda-njih razmerah ničesar. Tako propada od dne do dne nekdaj tako bogata Belgija. — Res strašna slika one države, ki je imela nekdaj vsega v izobilju!
*    Abraham Lincoln.    Dne    14 aprila   je preteklo 50 let,   odkar   je morilčeva roka prerezala nit življenja enem u    naj večjih mož svetovne zgodovine    — Abrahamii    Lincolnu, predsedniku Zveznih držav, osvobo-ditelju  crnih    robov.    Sin    ubogega kmetiča v divjem Kentuckyjuf je bil inali Abraham deležen le nezadostne šolske izobrazbe.   Mlada leta so mu potekla kot pastirju,    varuhu otrok, pomagaču    pri    sosedu    branjevcu, pozneje kot slugi namisisipijskih lad-jjh. Kot pilot, mlinarski hlapec, voditelj neke nekrvave ekspedicije,    sa-mostojni branjevec se prične pečati s pravniškimi  študijami in  se  izobra-zuje tuđi politično. Njegovo zlato in pošteno srce, njegov pravičen in od-kritosrčen   značaj   ga silita v tabor bojevnikov za odpravo    suženjstva. Njegova živa zgovornost in neustra-šenost niegovega nastopa mu prido-bita kmalu   dobro   ime in kmalu je Abraham Lincoln reprezentant proti-suženjske ideje. Kot takega ga izbe-rejo   njegovi   pristaši   1.   1860.   za predsednika    Severoameriške Unije, Nasprotstva med severnimi in južni-ini državami ameriške  republike so bila takrat dospela do vrhunca,   Se-ver je bil za odpravo suženjstva, jug ie bil proti.   Kvropejske   države   so podpihovale    ene in druge,   ker   so upale, da bo nastal trajen razdor — na korist Evrope. Lincoln je spoznal, da je državljanska vojna neizogibna. Njegovi državniški modrosti pa se je posrećilo    preprečitt vsako zunanjo intervencijo, ki bi bila izročila usodo arneriških    držav evropejskim   konkurentom in njemu    je pripisati za-slugo,   da je ameriška državljanska vojna    takorekoč    na    novo    rodila Združene države Severne Amerike. Sredi strašne državljanske vojne, v kateri je poginilo nad (SOO.00O ljudi, je izšla Lincolnova proklamacija z dne 22. oktobra 1866., ki je dala sužnjem svobodo in je postala   začetek nove Amerike,    temelj   onega ogromnega razvitka,   ki je skoraj   zadivil    ćeli svet. Lincoln je postal najpopularnej-ši človek svoje dobe, ostal pa je isto-časno priprost,    skromen in pošten. Drugič izbran za predsednika 1. 1865, je dospel    nekaj    tednov   pozneje v glavni tabor    premaganih južnih držav Richmond,    kjer ga je pričako-valo na tisoče in  tisoče oslobojenih sužnjev. V teh najsrečnejših in naj-ponosnejših  dneh  njegovega   življenja ga je zadela   morilčeva   krogla. Ustrelil   ga    je   fanatik    I.    Wilkes Booth,   ki ga je črtil   kot »zatiralca južnih držav«. Lincoln je pokopan v Springfieldu v državi Illinois. Zgodo-vina Amerike    je    napisala njegovo ime   na   prvo    stran   svoje   zlate knjige.
91. štev.
„Sl.OVfcNSKi NARUD*  dne 23. aprila  1915
Stran 5.
*   Nemškf  42centhnetrsk!  mož-oar]].    O tem topu objavlja    časopis avstrijskih  inženirjev sledeče     zani-mive podrobnosti:    Cev je dolga   5 metrov. Top tehta    88.750    kilogra-mov.   Njegov temelj je   zakopan   S metrov globoko in tehta 37.500 kg. Obstoji iz 172 delov. Za prevažanje enega možnarja je treba 12 železni-ških vagonov.    Montiranje traja   25 ur, merjenje, ki ga izvršujejo drugi topovi, traja 6 ur. Pri enem možnar-iti je 200 raož.   Možnar se zažiga    z ualjave 300 metrov. Naboj je 127 m dolg, tehta   400 kg in   velja    11.000 mark.    Možnar je podminiran in    v slupaju nevarnosti je službujoči    in- i ženir   obvezan,    možnar   razstreliti. Učinki   strela so tako močni,   da   v krogu 4 km popokajo vse sipe.    Ljutih so s tem možnarjem obstreljevali iz daljave 22*8 km; pri prvem strelu  . je padlo 1700, pri drugem    2600 so- i vražnikov. Pred  Namurom  in Man-beuge sta bila iz teh    možnarjev iz streljena le dva strela, ostalo so sto-rila avstrijske motorske baterije.
*    Dolsovi    vojujočlh se držav. Znani  madžarski    strokovnjok     po-slanec dr. E. liantos je izdal knjigo o i fmancijskih  in gespodarskih  ucinkih ! svetome vojne. Kot rezultat svojih ' raziskovanj  priobčuje  primerjevalne J tabele  državnih    dolgcv    začetkom j avgusta 1914.    in    koncem    meseca j inarca 19k->.     Po Hantosovi knjigi je ! Avstrija povećala svoj državni dolg I v znesku 13.004 milijonov kron   za I 3575 milijonov kron, O^rska pa svoj j dolg v znesku 6695 milijonov za 2040 j milijanov kron. Potemtakein ste obe ; polovici države svoj dolg 19.699 mi- | lijonov   povišali    za   5615 milijonov | kron. Državni  dolg Nemčije v zne- * sku 25.689 milijonov kron se ie po- ! veeal za 11.400 milijonov krcn. Dr- j žavni dolg Turčije v znesku 2914 mi- \ lijonov kron je narasel za 520 mili- [ ionov. Dolgovi Angiije (brez kolonij) j oo 17.560 milijonov so poskočili za | i0.320 miiijonov, Francije (brez ko- \ lonij) po 30.120 milijonov za   10.907 ! niilijonov kron. Rusije po 22.917 mi- j lijonov za  13.200 milijonov;  nadalje \ so se povećali državni dolgovi Bcl- j giie za 960 miiijonov, Srbije za 410 I miiijonov, Japonske za 872 milijonov i in Crne gore za 3 milijone kron. Dr- ) žavni dolgovi Neinčije. Avstro-Ogr- j ske in Turćiie so se torej    povišali I skupaj   za   17.35,  držav    na    strani j trojne^a sporazuma pa za 36.466 mi- J lijonov kron.      Dolgovi vseli  držav j skupaj    so    narasl    za    54   milijard ! kron.                                                   |
*  Volaki orjejo za fronto.   »Glos j Narodu <  poroča:    Vojaška oblast je dovoiiia, da so se vrnili ljudje v vaši za zapadno    gališko fronto.    Vojno poveljstvo je dalo    kmetom na raz-pclago rekvirirane vojaške konje in vojake raznih narodnosti, ki z veseljem obdelujcjo polje na poljskih tleh, vozijo    gnoj. vodijo živino in orjejo. Nemški in ćeški    vojak!    kmećkega stanu dajejo    poljskim    kmetom i,a-svete    o    pametnem    gospodarstvu. Vojaki so veseli, da inorejo kmetom pomagati in nekoliko prerneniti svoje življenje in hrano;    voiaški konji se s posebno    živahnostjo    gibljejo, kakor bi se veselili dela v prosti naravi. Ako bo vreme ugodno, bodo v 14 dneh srećno izvršena poijska dela j v zapadni Galiciji, tuđi v neposredni blizini  bojišča.  Porocevalec   »No\ve Reforme« piše: Potoval sem ob bre-govih reke Dunajec od Zakličvna dalje na sever proti Tarnovu. V vaseh se poznajo siedovi vojske, vendar ni preveć hiš požganih.    Na    polju po-vsod marljivo delajo. Z dovoljenjem j poveljstva    delajo    vojaki   v unifor-mah na polju,   orjejo, vozijo, sejejo. Poljsko   delo se vrši ob spremljeva-nju topovskih   strelov    in   namesto škrianćka    kreži    nad poljem ruski j aeroplan. Naši črnovojniki obstreliu- j iejo ruskega tiča; potem pa    mirno ; nadaljujejo   svoje delo in se ne dajo * motiti cd topovskih strelov, katerih j so se že navadili kot nekaj popolno- \ ma vsakdanjega.                                 \
*  Flegmatični Angleži. Angleški | ilegma draži živahni frareoski tem- j perament.    Ce   kdo hvali    angleško j mirno   kri v ognju,   odgovori Fran- j coz: »Anglež ni »miren«; miren je Ie j oni,    ki po natanćnem preštudiranju ] šans tvega    svoje življenje;    Angle- j žein je le ,vse eno'<<•-.   Tuđi se pripo- i veduje. tako piše »Svenska Dagbla- | det ,   marsikaj o nogometnih    igrah \ na fronti.   Neki    franeoski oficir 19. bataljona je šel mimo   par angleških
"v oj ako v, ki so bili žogo. Neka nem-ška    granata se ie razpočila    ravno nad njimi, ubila dva in ranila.    »Mislite, da so odnehali? Kaj se! Spravili so čisto flegmatično   mrtvece in ra-rlence na primerno   mesto   in igrali j mirno naprei.« Neki drugi franeoski I oficir je videl nekega angleškega ge- -« nerala z zavitimi   rokavi,   kako   je , inirno pušil svojo pipo,   ko je mesto j gorelo in so padale na vseh straneh ; granate.   Mlađ   franeoski dragonski ! peročnik je pripovedoval,   da je bil ono noć,   ko je bilo treba   izprazniti Cojnpiegae,   na straži.   Eeldmar|aj *
French je stanoval v hiši, nasproti gradu. Ob 6. zjutraj brao že slišali nemško artiljerijo. Oficir je urno poslal ordonanco k feldmarŠalu, da mu sporoči, da so Nemci že v blizini mesta. Dobil je od Frenchovega adjutanta lakoničen odgovor: »Feki-marsal je še v postelji, jaz ga ne morem in ne srnem motiti.« Pred vrat-mi na trgu je bil pripravljen avto-mobil; motor se je že gibal. Potekla je ćela ura. Oficir je zopet poslal ordonanco z nujno prošnjo, na] feld-inaršal takoj odpotuje. »Feldmaršal je ravno v kopelji«, je bil odgovor. Franeoski in angleški štabni oficirji so že zavzeli svoje prostore v avto-mobilu; bilo je že 8. zjutraj. Feld-maršal se še vedno ni prikazat. Se-daj so poslali že v tretjič po nje^u. »Feldmaršal sedi ravno pri zajtrku.« 5e!e ob 9. je sedel French v avtomo-bil. Dve uri pozneje so bili že Nemci v Compiegnu.
Gospodarstvo]
— Mestna hranilnica v Kamniku.
Računski zaključek za upravno leto 1014. izkazuje, da je hranilnica vzlic težkim gospodarskim razmeram v preteklem letu dosegla skunnega či-stega dobička 16.052 K 27 v in sicer pri upravnein imetju 11.076 K dl v, pri splošnem rezervnem zakladu 4867 K 83 v. pri posebnem rezervnem zakladu 51 K 75 v in pri pokojnin-skem zakladu 56 K OS v. Prejemkov je imela hranilnica v letu 1914. pri upravnem imetju 1.519.S48 K 31 vin., izdatkov pa 1,527.342 K 38 v, tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju 3.047.190 K 69 v. pri splošnem rezervnem zakladu 59.541 K 42 vin., pri pokoininskem zakladu 551 K 20 v, skupnega denarne^a prometa tedaj 3.107.2S3 K 31 v. Na hranilnih vlogah se je v letu 1914. vložiio v 1417 po-stavl-rah 554.710 K 44 v, vzdlgnilo pa v 2221 postavkah 661.058 K 15 vin., tedai manj vložiio 106.347 K 71 vin. Kapitalizovanc onresti pa znašajo v letu 1914. 92.908 K 14 \\ znaša tedaj razlika med vloženimi in dvignjenimi vlo^ami 13.439 K 57 v. Začetkom leta 1914. so znasale hranilne vloge 2.1,56.919 K 89 v in znašajo koncem leta 1914. 2,123.480 K ^2 v. Ta svota je naiožena na 3257 vložnih knjiži-cnh, katerih vsaka je p^vprečno vredna 651 K 96 v. V preteklem poslovnem letu je izdala hranilnica 3S9 novih liranilnih kniižic. realizovala pa 419 in se je tedaj število v prometu se nahajajočih hranilnih knjižic skrčilo za 30. Aktiva hranilničnega upravr.ega imet'a znasajo koncem leta 1914. 2,148.094 K 54 v. pasiva pa 2.137.017 K 93 v, čisti dob i ček pri upravnem imetju tedai 11.076 K 61 v, čisti dobiček pri splošnem rezervnem zakladu 4867 K 83 v, pri posebnem rezervnem zakladu 51 K 75 v in pri pokojninskem zakladu 56 K 08 v, tedai zna^a ves čisti dobiček skupaj 16.052 K 27 v. Ta svota izroči se rezervnim zakladom, koji so vsled tega narasli in sicer splosni na 130.098 kron 75 v, kar daje pokritja 6i26% vseh hranilnih vlog, posebni za kurz-ne razlike na 1189 K 28 v in pokoj-nin^ki zakiad na 1684 K 18 v, vsi re-zen/ni zakladi tedaj skupaj 132.972 K 21 v. Omeniti nam je tuđi, da je Mestna hranilnica iz čistoga dobička za leto 1913. v zmislu svojih pravil z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani znesek po 5000 K siedeče razdelila: 1. Prispevek po-kojninskeinu zakladu za uradnike 400 K. 2. Mestni občini kamniški za popravo sirotišnice in nabavo in-ventaria 400«) K. 3. Obrtno nadalje-valni Soli v prosto \T>orabo   300 K.
4.  Deški ljudski soli za učila   50   K.
5.  Dekliški ljudski soli za učila    100 kron. 6. Gasilncn u društvu prispevek k nabavi notorne brizgalne    100    K. k napravi motorne brizgalne   100 K. Skupaj 5000 K. Pri svoji seji dne 20. septembra 1914. je ravnateljstvo so-Slr.sno sklenilo nodeliti na račun dobička za preteklo upravno leto znc-sek 400 K v vojne svrhe in sicer:    1. V prid družinam vpoklicanih    voja-kov 100 K. 2. Rdečemu križu 100 K. 3. Lokalnemu    pomožnemu    odboru za družine 100 K.     4. Splošno vojno oskrbovalnemu odboru    na    Dunaiu 50 K. 5.      Za nakup potrebe zimske obleke za v vojni se nahajajoče vojake 50 K. Skupaj 400 K, katera svota se je takoj na pristojnem mestti v navedne svrhe izročila.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. aprila: Alojzij Benčan, sanitetni vojak oddelka št 8, v gar-nizijski bolnici. — Marija Kristan, krojačeva žena, 66 let, Gradišče 11. — Egva Falagyarda. novinec črno-vojnik 97. pešpolka, v garnizijski bolnici. — Anton Breceljnik, reje-nec, 4 mesece, Radeckega cesta 1.
Dne 21. aprila: Helena Elsati, postrežnica-hiralka, 76 lef, Radeckega cesta 9. — Marija Ahlin, roj. Vr-hovec. mesarica in posestjiica, 55 let, Kaictaivška cesta 17.        *;                '
Dne 22. aprila: Ivan Mulini, pe-sec €>7. pešpolka, v ijarniziiskj bolnici.
V    d e ž e I n i    bolnici.
Dne 18. aprila: Marija Podles-ihk. žena tovamiškega delavca, 24 let.
Dne 19. aprila: Ivana Zavasnik, posestnikova žena, 18 let.
Spominjajtc se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa".
Današnji list obssga 6 str«ni.
Izdajatclj in odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
MeteorotoSIčno noroćno.
Vttln nad morjea 30f*i                Srein i  n*t%\ tlak  736  m« ^■ W-S II Veflovl  Neb0 ! 71. !-2.pop.l 731*7 1    Mi    sr. jug   i oblačno j    „   i 9.zv. ! 7^1 5 !    10 4   s!. jvzh.  ' ; 23.   7. zj. j 730 9       9 4 1 si. vzh.  i |         , Srednja   vcerajšna    >mrerati»ra    115, t norm.  10 8.   Padavina v 24 urah    mm   of8. Dež včeraj do- in popnldne.
Proda  se  za K 300*— ra^McTto
motorno koio
\ »Nekarsulm«, 3 in pol HP.
!          Naslov   pove   uprar^i'tvo   »Slov.
. Naroda«.                                              968
•  za  trgovino z in'^'*rj!m hi, •■   n\ -pi'"  ie
■■ tvrdu a Norbert Siaater & Min v Št. : Petru v Savin{s!si dolini         1027
«         Prednost  ima   učenec,   ki   stoji že
i nekaj časa v uku in bi l2hk-o z dovo-' ljenjem svojega delodajalca službo ■ spremeniJ.
I JfaroSna | i knjigama |
v Cjubljani
presernova ulica šiev. 7.
,- ■ ■ -                priporoča--------------
kanrdijski, konceptni,   iokn-
mentni, min^trski, pisc^ski,
cvitni in barvani papir
Kasete s storaikim napirjem.
Zrgovske knjige
v vseh velikostih, -'rtane z eno ali
z dvemi kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
OSjemalne tajiice p0 c^n'h
Zalaga selskih zvezkov ia risank.
Zavitke za arafo v vseh veiikostm.
-------Velika izber «~^
Tsoh    pluernUUh   potr6>ićlo,
wvinbnfk9Wf pereš, peresnlkov.
rmdUrk,     kameaekov,    tebUc v
gobic, 6rnila MA.
JaTK £* Sole in umetnike.
------- Razglednice-------
pokrajinske,   humoristične,   umet-
niške vsch vrst, od najpreprostejšili
do najfinejšiti.
•"* ^ ■"■"
^nmmi za slike in dopisnice,
vezane v pHS in v usnje.
* • -»
— focijske knjige —
Pedobicc za otroke. tesari okfirćK za nuglrtnice.
Risabic teške, irikotnki, palete, risalu nmula, tsic, ćopiJe.
Jfotesfhi HrtalkL
i SANATORIUM • EMONA /J
■ PORODf ilSr^CA /LJLJBLJANA.KGMENSKEGA IJL1CA ^ \i
K ?# w «p* « 4* Ia M      i# A I JI w
do naravne  velikost:,   kakor  tuđi
oljušte portrete na plaiao
izvrSuje umetnisko po v:a::i UAo-
Davori, n ^©^šsls
prvi fotografski in novecevaini zavod v JCjabljani, KeloBvorska ul# 34 a.   j
Dones in irssfe dsn m  »    Ki   2    *b       ^k.      t*        K~ i
locske c!itr.s Icape&e
poi vodstvom                        |
Ane Eiscnkuber.        ;
Ob  nedzVzh  in  praznikiiz  cd 4.
UT8 pGpoli^.3 naprej, ob deiavaikih  j
od fc.  do pot  1. ure.                j
^0F~    Vsiop prost«    "^§11 :
\Dva inteligentna, ii-j ljenja po Ina strojna pod-I častnika — poprej dijaka — c. in kr. mor-I urice, si idita z istotaknna damama, geroreć I :.."Ji nenislci feziJk, ziradi poznejšega paznartja, \tiofisoraU. Slika prednost. Cenj. dopise pod: \jlerul vi Laudon". S. M. S. Mars, Pola /.
1   do 2   sobi,   s kuhinjo   ali   brez   nje,
se tako! ođda           1025
sa   S&r2a?ski   cesti   štev.   32.
(zlata ž\\a) poda!:šek debelega Čreve^a in njegovo obolenje) Traina hi:ra ozdravitcv z dr. Ritfelsa hcmoroidalnim čepom. Cer.a .-5 K 9 h brez nadaljnih stroškov. Nobenih carinskih nepriliic Gror S. piše ,,Vasi čepki so mojo trdovratno boiezen v debelem čre-ve5U presenetljivo !j tro ozdravi!,". Po pov-zetju pošilja samo               954
23 E20tČS2Ske ^Ole, ve^ča sloven-skeij^, hrvalkc^a in ntrmške^a jezika, zmežna dvojne^a kiiji^ovodstva ter hvežbana   v   t.rcrovs'::}i   račuflih,   išče
primerno službo v knk! plsarci
v rneitu  ali   na  deželi.                      1023
Cenjene posudbe pro^i na lipravn.
»Slov. Nar.« pod »jiznrasana 1028".
2 steklenioa 20 vin.
Katarina Župan nazmmia v svojetr«, svoie  sinahe, svojega  vnuka in vse^ scrodnikov iT.i:'-', ča   je danes  23. aptila   ob   8.  uri  zjutraj, previđen s iolažiii sv. vere, umri njen ljubljeni sin, gospod ■£   i      tffe1 £ si ^ £^ %č?     (šoljs S-§ &šM Sa w S
praktlk&a? c. kr. lice^she Itajlisice.
Pogreb nerozabnega pokojnika se bo vrši! v soboto, 24. aprila ob pol 6. uri zvečer iz deželne bolnice n?. pokopaliiče k Sv. Krištofu.                       103S
Sv. zadu^nc n;aie se bodo služile v raznih cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 23. aprila 1915. Mesto vsakecia posebne^?, obvestila.              Mestni poerrebni znvod v Ljubljani.
Tufnim srcev. i;^i.naniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsegamogočni izvolil našo ljubljeno hčerkico oziioma sestrico           .        .
ANICO
v  nežni  starosti  20 mesecev po mučni bo!ezni,  poklicati v višave med krilatec.
Pogreb  bo v soboto,  dne 24. t. m. ob ! 20. iz Sodne ulice 5.
V LJUBLJANI, dne 23, aprila 1915.
ic37                      Žalttfoča F3dbh;a A!eksarder Wis!ah.
1026
J               Fr. Levec, c. kr. dvorni svetnik in dež. šolski nadzornik v p. in
I     njegova soproea Pavla Levsc naznanjata potrtega srca v svojem,   svo-
|     jih  otrok  in  sorođnikov  imenu,   da je njiju predragi sin ozir. presrčno
E     dobri brat
!    iarist v Urađen, praparščak v rez. v c. m kr. petro-
s    varadinskem pebotnem pslku št. 70, p^veljnili 3 komp.
I    VIIL M. B.j odlikovan s srebrno hrabrostas svatinlo
I                                      II. vrste, ]
I     dne SS. marca t. L popoldne, zvesto izvršuioč svojo dolžnost, v 21. letu
I     svojega življenja padel v Karpatih na brda Teszniczka, severno od sela
I     Jablonki ter bil pokopan na bojišču.
I               Sv. maSe za biagega pokojnika se boJo darovale prihodnji teden v
I     ponedeijek,   torek in sredo ob y. dopoldne v farni  cerkvi Marijinega
j     Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1915.
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD", dne 23.  aprila  1915.
91. štev,
635   Razglas.    ""
V smislu § 53 eb£ii)skega red« ta decekio stolno mesto Ljubljana daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za leto 1914 in   sicer:
1.  metteoga zaklada,                  S. iMi l#tori|stef« posolim,
2.  aboiaaga zaklada,                  »iMitaaga radavada,
3.  zaklada mettaaika lmovlae,   T. Imrtaa Navale* la
4.  astaaoraega zaklada,              S. ****** alaklraraa
dogotovljeni ter bodo 14 dni, to je od 24. aprila do 6 maj/ 1915 v prostorih mestnega knjigovodstva rargrnjeni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njib.                                                    L
O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal obČinski svet.
Mestnl magistrat ¥ Izubijani,
dne 22. aprila 1915.
•   2a vojastvo, šport 1.1 d.
trpe^no o&u/eu
priporoča. specijalna trgovina čevljev
j[nglo • Aova^ - Ljubljana.
Prva   dolenjska   posojilnica
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
*%r   Rletllkl.
Pri občncm ibora »Fivc dolenjske posojilnicee registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki dne  15. aprila  1915 se je računski sklep in bilanca za devetintrideset< upravno leto 1914 sledeče potrdil:
Akttv omette).____________________________Bilanca (Stanje).______________________________Pasivfl p)Olgovi),
I St I                                            Fr.dm.t                                             |!    Znesek    l| St                                               Pradmet                                             !    ZlMe,k    ' 1  '     Posojila.   .   .   .  "-   7 '.   *.  ".       ".   7  7 7  .   V ".  7  .  7   .     P                                f    2186712     54  <       1         553 glavnih  deležev po 36 K   ......:   T  ...     I         19908     — || 2  '      Zaostale obresti.................       j                                           135046      31           2  i      1183 opravilnih  deležev po 2 K..........      jj            2366      — f!         22274 3  [      Naložen  denar  in  vrednostni  papirji........       i                   '                        341016  ;  66   j       3         Hraniine  vloge..................      j                         j          ]     2537634      07 4  !      Vrednost  dveh  srečlc...............                                              .                  56   ■   —   !       4          Predplačane  obresti................       i'                                     !             5033   i   84 5 1     Knjižice in tiskovine........>......      !             703     21   '                      |                5        Rcerva:                                                                                                i|                      |         fi 6 j     Odpis iz dobižkra leta 1913............     !;               1°     —  j            693 1 21                        rTl*Vni r^rmi «Warl   .....': \   1   ..:            ji      I7*7*ft     oo> \ 7          Inventar....................       j                          i           j               831   .   19                            pripis  iz  leta   1913   ....-.,........       |             1711       80   ] i     8         Vrednost hiSe št.   15  v  Metliki...........                                            j          15500      —                           obresti  za  leto   1914   .....*..«.....       j            8032      25 )j '■     ^ |      Vrednost jrrada in  sokolske dvorane........                                           j         56500      —    ,                     vstopnina...................       ;                   7      — |? !  10        Vrednost posestva ŠL 33 v Metiiki.........      \                                          4000 i  —   •                     pripis vloge..................      :             6$Z     98  i       1S7228     23 i 11         Gotovine koncem  leta   1914............       j                                             24o29  j  04   !       6         Posebni  rezervni  zaklad:                                                                     |                        ;          j b-**^1B^^                                                                                          |                                 I                       |         •                       koncem leta   1913.....       .   ,   .   \  K 7  ...      |            5839  '  36   j ^^                                                                                                                                    I                                                             pripis  dobička \z leta   1913...........|               729      30   j ^^^*^^-^                                .    .                                                        (i                                                           obresti  za leto  1914..............      j!              296  i   56 |! ^^**"1*^^^^^      .                   ]                                i                                j.                    vstopnina...................     !"               3?     — |!          6897 | 2? , ^^*"**"-****^            "                               |!                      !                7        Č^ti  dobiček   .   ,................      j"                               "           5917     59 j j                                                                                "■                             1                     j        1    2764984     95             (                                                                                                                 j|                     j        j]    27649S4  j 95 j i            ;                 -i . .     i     i i i          '                     i      '        • ! Preiemkl.                                                                                                       Dc U 38*151    pi*Oia»et.                                                                                                            fađalki. ;«                                                                                                                                                           II      Znesek!.                                                                                                                                                                  Znesek St.                                               Predmet                                              |-------------------St                                                Predmet                                               -------------,--— j                                                                                                                                                                                   !J          K            '    v                                                                                                                                                                                                     K            '    v ti                                                                                                                                                            P                         i' 1  |      Stanje gotovine koncem  leta  1913 .   .   7  7 '.   .   '.   7   .      B                                 jj         47529     48          1         Dana posojila............   7 7 7   ...                                         ,       435033     03 2         Vrnjena posojiia.................      fj                                          419760      01           2         Izp!a<*ane branilne vlo^e.............                                           j       6S0113      72  j 3        Hraniine Tloge:                                                                                  jj                                                        j                3         I^DlaČane obresti  hramlnih vlojj..........                                        ]           5920     20 ' ;         a) prejete........V "  7  .  *.* '.   .   .: V   .   .     !;      52^109 ' 23 '                                      4        Kapitaluovane obresti hramlnih vlog za leto 1914 .   .                                     1      107964 j 54 i          b) kapitalizovane obresti............      «       107964      54 !j      62SO73     77          5 '      Upravni stro^ki:                                                                                                                    j                      | 4 ;     Prejete obresti posojil    ..............                            ;        ||      107348     79             ■         P'ače.....................                 5628     — 5 |     Vplačani glavni deleži.....,   .   f  ^.....                                                468 i —                      kurjava m svečava...............                  290 , 40 6 !     Vstopnina...................                      •                            7     -                       poHnina...................                  190     — i                             < 7         Vplafani  opravilni deleži    .............                                                          64  j   —                          razno.....................                   2932     64               9041   ,  04  | 8         Vstopnina....................                                                              32      —           6         ^aiozen   aenar.....,............       [                                            171SO0   ;   63  j 9 '      Prodaja zemljišč.................                                                   14^00 \  —          7 '      Za  dobre nameoc......#   -   •   •......                               j                      I182      — 10         Vzdignjen  naložen  denar........«,....                                           |        220657      s:?           8  i      I^pla^ani   glavni   deleri     ........    'i   ...   f   .                                 j                          468  j  — ti         Obresti naloženega  denarja............       j                                             19840  ,  89          9 !      I^pla^ani  opravilni  deleži......„......                                .                            32      — 12         Zastarela  vloga............-   ....                                          |              688  i  98   \   10         Davk-i:                                                                                                                                     |          j 13 :     Rawi dohodki..................      |                                           6676     29 :|                   rentni.......   .   .   .   .   p   .   .   .   :  : .   .   .                  1645  • 00  | .                    ^^                                  .......                                                                                                                       pridobninski .   .   .   ^   .   .   .   ,......;  •   .   %               10131      91   j J                      ^^V^^                                                                                                                                                                                       hi^no-najemni........•..••t».»                    660     73 ^S^^                                                                                                                                                                    zemljiščni...............»   .   .   .      !              83 ! 27 ^K^                                  *                                                                                                                 pristojbinslri namestek.......t.....              •   113 [ 85 ^S^                                                                                                                                 !                  pristojbine..............»^i..                     41   ! 68            12677 ! 34 ^*^^                                                                                                                              i     11         Razni  izdatki.........   .   p   .   .  V 7  .   *   .                                                    2037 j  89 ^S^.                                                                                                                    »3 j     Tiskovine.................%   .   .                                                   1201  j  52 ^^^                                                                                                             14 !     Dobifek zadružnikora iz leta  1913......t   .   .                                                10015 j         | ^^^^                                                                                                 i   15 j     Bilančna nagrada..........*  ^   •   .   *   .   .      !                                               400 i         ■ ^^w^                                                        1                                  ' |   16  ■      Za  meščansko Solo iz dobička 1913   ........       |                                              2000  s ^*\^                                                                           17       Gotovine koncem leta 1914.   .   ,.........     I                                      24629    04 \ 1        li    1465647 ! 04              !                                                                                                                    li                                     1465647 l 04 ' "■               i    i   i i i              ■ ■ i   11 ■ 11
Denarno gibanje i
Prajemki.............K 1,465.647*04      .
Izdatki   .   ............   .   ., 1.441.018 —
Torej skupni denarni promet    .   .   •   .  K 2,906 66504
Zadruga je obstmlm Imocem 1eta> 1913 iz 315  glavnih m iz 1167 opravilnih za dru zo'kov,  izstopilo jih je 2X io oa doto  pristopilo 39, in je koncem leta ostalo 1499 zadružnikov. GliTBih druitvenib dclciev je bilo koncem leta 1914 553 in opraviloih društvenih dclcicT leu 1914 1133.
Mffii^^ ooc 31. decembra 1914.
Ravnateljstvo:
Uwm fM^ L tn                  9*kfi Makar L x.t    Ivu Traa^mi 1. r.,     Otaur Starat 1. r.,                   Josip HalaafcmaB 1. r.,
aaifltaib                                                                           odbornika                                                                 ~      mfflniki ntfttn'ki
*                -